Zeleni-turizem-2016

videopccenter

2016


Več kot 800

vrst pristnih

domačih

izdelkov

zdaj najdete

pri nas.

Mercator, Dunajska 107, Ljubljana

Meta Brozovič, kmetija Brozovič


Kazalo

30. festival Turizmu pomaga lastna glava

Predstavitve projektov prejemnikov zlatih priznanj

VR vs. zeleni, zdravi, aktivni. ....................................................................... 5

Turistične tržnice po Mercatorjevih centrih. ................................................. 6

Skrbno z gozdom. ......................................................................................... 9

Biseri Slovenije – Kum. ................................................................................. 10

Eko hotel Vandrovec . ................................................................................... 12

Tek v smeri umetnosti. ................................................................................. 14

Velikanova pot zdravja. ................................................................................ 16

Na kolo, da nam dolgčas ne bo. ...................................................................... 18

Ne razjezimo blejskega Zlatoroga. ................................................................. 20

V zelenem objemu lepot in okusov. ............................................................... 22

Ovca Frida skrbi za zeleno. ........................................................................... 24

MaliSafari. ................................................................................................... 26

Več od zlata in srebra nam sadno drevje da. ................................................... 28

Vemo, zakaj ptice pojejo. .............................................................................. 30

Z ekozelenci v lajf. ....................................................................................... 32

Ruska steza. ................................................................................................. 34

Eko vas Gondola. .......................................................................................... 36

Ni avta? Ni panike! Zelen promet za lepši svet!. ............................................. 38

Zelena Kremenčkova pot. ............................................................................. 40

M(N)oč pravljice v Deželi štorkelj. ................................................................ 42

Deblakov pristan. ........................................................................................ 44

Zeleni detektivi – Tematska pot z geolovom. .................................................. 46

Zeleni turizem v Moravški dolini. ................................................................. 48

Zmajčkove zelene dogodivščine. .................................................................... 50

S kočijo med vinograde in griče. ................................................................... 52

Grozdek moj. ............................................................................................... 54

preizkusisevnaravi.ti. .................................................................................. 56

Travnarija. .................................................................................................. 58

Počitnice ob Dravi. ....................................................................................... 60

Z lojtrnikom po Pohorju. .............................................................................. 62

Po Vidkovih stopinjah. ................................................................................. 64

Piciklcajt. .................................................................................................... 66

Narava nam je vzela, narava nam daje!. ......................................................... 68

S kolesom v naravo po znanje in zabavo. ........................................................ 70

Doživimo oljčnik. ......................................................................................... 72

Eko kamp za mlade. ..................................................................................... 74

Biseri Slovenije – Grad Kamen. ..................................................................... 76


Kazalo

13. festival Več znanja za več turizma

Predstavitve mednarodnih projektov in prejemnikov zlatih priznanj

Opazuj in občuti naravo. ............................................................................... 78

Stop smogu, z naravo v slogu!. ...................................................................... 80

Festival v Deželi gob. .................................................................................... 82

Zeleni wellness na Žabljeku. ......................................................................... 84

Mi smo za zeleno!. ......................................................................................... 86

Štiri štajoni z'jelene Istre. ............................................................................. 88

Zeleni celo leto. ............................................................................................ 90

Turizem na reki Krki in ob njej – Popotovanje po zeleni Krki v objem narave. 92

»Načik kak ovačik« – Pustolovščina v prekmurski vasi. ................................. 94

Grkinja. ....................................................................................................... 96

Lovnica. ....................................................................................................... 98

U carstvu šumske vile. ................................................................................. 100

Hotel za sutra – Eko hotel Porto. ................................................................... 102

Skriveno blago …. ........................................................................................ 104

Biseri Slovenije – Ljubljansko barje. ............................................................. 106

Biseri Slovenije – Človeške ribice v Postojnski jami. ...................................... 108

4


5

VR vs. zeleni, zdravi,

aktivni

Digitalizacija medijev vodi tudi v čedalje večjo digitalno osebno komunikacijo; po domače: nenehno smo

na »fejsu«, pa »tvitamo«, fotografije delimo po »snepčetu« in drugih aplikacijah, ki nam jih prinašajo razvoj

in trendi. Seveda je zelo zanimivo z domače zofe spremljati, kaj prijatelji počno v prostem času, se smejati

njihovim posnetkom, ko ujamejo svoje nerodnosti, ali navdušeno »šerati« (deliti) res hude posnetke, kot

na primer z zipanja v Planici ali prekrasnega skoka v pršič na s soncem obsijanem Voglu; tisti pogumni in

z vodoodpornimi napravami posnamejo še kakšno vodno zabavo ali pa skok z ladje v veliko modrino na

maturantskem izletu. In ko te tisti hip zagrabi, da bi bil tam, je na dosegu nov trend – VR (virtualna realnost);

samo eno od novih naprav uporabiš, ki so tehnološko izpopolnjene in tudi žepu prijazne, ter si trenutek

pozneje v destinaciji oziroma del doživetja. Zanimiva stvar, sem jo osebno poskusil. Hudo. In bi rekli: To je

to!, samo še večina ponudnikov storitev ali uporabnikov mora začeti snemati VR posnetke in aktivni programi

v naravi, tematske poti – pohodi, kolesarjenje, igre, obisk kmetij, ekološka hrana, spanje na seniku in drugo

bodo na dosegu roke z domače zofe.

Je to to?! Niti ne. Zanimivo, da mladi vedno premikate meje in se upirate ustaljenim vzorcem. In kaj dogaja?

Med mladimi s t. i. Zahoda, ki so prvi vstopili v digitalni svet, prvi izstopajo iz njega. T. i. »taborniška

doživetja«, druženja mladih v naravi, skupinske igre, druženje ob tabornem ognju, kitara ali pa poslušanje naj

pesmi na Youtubeu se očitno vračajo. In s tem tudi zgodbe, druženja in nepozabni spomini. Če to drži tudi

za slovensko mladino, bo pokazala prihajajoča nacionalna anketa o mobilnosti in potovalnih navadah mladih.

Morda se oglasimo tudi na vaši šoli. V bistvu sem vesel, da bodo tudi prihajajoče generacije mladih imele

možnost in željo doživeti aktivne programe v naravi, tematske poti – pohodi, kolesarjenje, igre, obisk kmetij,

ekološko hrano, spanje na seniku … in to deliti s svojimi prijatelji v živo. Carpe diem.

Dominik S. Černjak

Turistična zveza Slovenije


6

Turistične tržnice po

Mercatorjevih centrih

Kranj 1. marec

OŠ Franceta Prešerna Kranj, Podružnična šola Kokrica

OŠ Naklo

OŠ Šenčur

OŠ Poljane

OŠ Poljane, Podružnična šola Javorje

OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, Podružnična šola Sovodenj

OŠ Žiri

OŠ Gorje

OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled

OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

OŠ Koroška Bela Jesenice

OŠ Prežihovega Voranca Jesenice

OŠ Toneta Čufarja Jesenice

OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora

OŠ Križe

Staro MODNI Čukovci

Ekohotel Vandrovec

Šenčur, medeni dom čebel

Tek v smeri umetnosti

Velikanova pot zdravja

Na kolo, da nam dolgčas ne bo

Po zelenih Kleknčkovih poteh

V Gorjah je živahno: Gobarjenje

Ne razjezimo blejskega zlatoroga

Varno pod kozolcem

S krpljam’ al’ peš, glavn’ da gremo

Odkrijmo lepote jeseniških slapov

Na planini je lepo

V zelenem objemu lepot in okusov

Ovca Frida skrbi za zeleno

Celje 8. marec

OŠ Tončke Čeč Trbovlje

OŠ Ivana Cankarja Trbovlje Trbovlje

OŠ Lava Celje

OŠ Loče

OŠ Dramlje

OŠ Blaža Kocena Ponikva

JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina

OŠ Slivnica pri Celju

OŠ Primoža Trubarja Laško

OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice

OŠ Šmartno v Tuhinju

Zelena je naša kmetija

Trboveljska transverzala

Zeleni turizem našega mesta

ekoLOŠKI TOUR

Štiriperesna deteljica

Več od zlata in srebra nam sadno drevje da

Mini potep za maksi nasmeh

Vemo, zakaj ptice pojejo

Z Ekozelenci v lajf

Ruska steza

MaliSafari


7

Maribor 15. marec

OŠ Ludvika Pliberška Maribor Eko vas gondola

OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica Bistriški vintgar - Vodovnikovo kraljestvo

2. OŠ Slovenska Bistrica Zdravi v naravi

OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica Ni avta? Ni panike! Zelen promet za lepši svet

OŠ Puconci Zelena kremenčkova pot

Dvojezična OŠ I Lendava Dedi in babi, eko vikend nas v Lendavo vabi!

OŠ Turnišče

OŠ Miška Kranjca Velika Polana

OŠ Mala Nedelja

OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova

OŠ A. T. Linharta Radovljica

OŠ Ivana Kavčiča Izlake

OŠ Gustava Šiliha Laporje

Zeleni »Varaš«

Noč pravljice v Deželi štorkelj

Pustolovščina po malonedeljsko

Zlüftaj se!

Radolško polharjenje

Naj medi, Ločanka!

Štorkljina pot

Ljubljana 21. marec

OŠ Danile Kumar Ljubljana

OŠ Hinka Smrekarja Ljubljana

OŠ Miška Kranjca Ljubljana

OŠ Janka Kersnika Brdo Lukovica

OŠ Venclja Perka Domžale

OŠ Marije Vere Kamnik

OŠ Jurija Vege Moravče

OŠ Škofljica

OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, Podružnica Šmarje Sap

OŠ Dobrova

OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika

Preživi s pomočjo koliščarjev

Deblakov pristan

Zeleni detektivi - Tematska pot z geolovom

S kolesom ali peš po hribih Črnega grabna

Zelena zgodba našega mesta

Dogodivščine Marije Vere ob zeleni Kamniški Bistrici

Zeleni turizem v Moravški dolini

Tulipanova Pijavška - barjanska pot

Po nevesto čez cesto

Hišica pod zvezdami

Vrhnotlon

Maribor 29. marec

OŠ J. Hudalesa Jurovski dol

OŠ Ljudski vrt Ptuj

OŠ Hajdina

OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava, Podružnica Zgornja Polskava

OŠ Cirkovce

OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, Podružnica Pragersko

OŠ Sv. Ana

OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici

OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice

OŠ Gornji Petrovci

Zeleni Jurij

Grozdek moj

Vodomčev svet

S kolesom po poteh Antona Ingoliča

Zelena pravljica

Tabor Pragerskega doživetja

S kočijo med vinograde in griče

Drevesa naših družin

Zmajčkove zelene dogodivščine

S kolesom po Goričkem


8

Trebnje 5. april

OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč Mirna Peč na nogah - Korakajmo z Zalo

OŠ Artiče Po poteh povodnega moža

OŠ Šentjernej preizkusisevnaravi.ti

OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki Dobrodošli v zeleno deželo pod Gorjanci

OŠ Podbočje Travnarija

OŠ Stopiče Brulčev vodni mlin v Hrušici na Dolenjskem -

Bogastvo iz ekološko pridelanih žit

OŠ Mirana Jarca Črnomelj Z lanom v zeleni turizem

OŠ Stari trg ob Kolpi Pozabimo trdnjavo, vrnimo se v naravo

OŠ Žužemberk Naravoslovni žur ob reki Krki

Velenje 7. april

OŠ Dobrna

OŠ Vransko - Tabor

OŠ Polzela

OŠ Braslovče

OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje

OŠ Mozirje

OŠ Radlje ob Dravi

OŠ Ribnica na Pohorju

OŠ Neznanih talcev Dravograd

OŠ Šentjanž pri Dravogradu

OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu

Po energijo v zdraviliški park

Kolesarsko potepanje po občini Vransko

Raziskovanje zelenih kotičkov Polzele

Veter v krilih in pesem ptic Žovneka

Pikina zelena avantura

Z belim zajcem na zelene Golte

Počitnice ob Dravi

Z lojtrnikom po Pohorju

Po Vidkovih stopinjah

Piciklcajt

Zelena pot z zgodbo

Koper 12. april

OŠ Frana Erjavca Nova Gorica

OŠ Simona Gregorčiča Kobarid, Podružnična šola Breginj

OŠ Bovec

OŠ Čepovan

OŠ Otlica Ajdovščina

OŠ Šturje Ajdovščina

OŠ Col

OŠ Spodnja Idrija

OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen

OŠ Pivka

OŠ Lucija

OŠ Sečovlje

Na zelene Lokve

Narava nam je vzela, narava nam daje!

Spoštovati Tradicijo, doživljati Naravo, razumeti Park

V objemu Trnovskega gozda

Po Trnovskem gozdu sem ter tja

Sonce, voda, burja, svoboda … Sprejmi zeleni izziv

Gremo v naravo po znanje in zabavo, nam bo lepo,

hudičku pa hudo

Čarobna čajnica

S kolesom v naravo po znanje in zabavo

Petelinjski tek

Doživimo oljčnik

Eko kamp za mlade


9

skrbno z gozdom

skrbno z gozdom

skrbno z gozdom

s

{tuj

Gozdno cvetje, gobe, plodovi in mah so nujni

za `ivljenje gozda, zato je nabiranje

omejeno s predpisi. Ne uni~uj rastja,

gob, mahu. Okrasna drevesca za praznike

kupujmo na trgu in pazimo, da bodo opremljena

s plombo - nalepko, kot dolo~a predpis.

Majhna in velika drevesa

ter grmi so `iva bitja,zato jih spo{tuj

in ne po{koduj.

Gozdno cvetje, gobe, plodovi in mah so nujni

za `ivljenje gozda, zato je nabiranje

omejeno s predpisi. Ne uni~uj rastja,

gob, mahu. Okrasna drevesca za praznike

kupujmo na trgu in pazimo, da bodo opremljena

s plombo - nalepko, kot dolo~a predpis.

ter g

ozd.

tnjak

Ogenj uni~i drevesa, druge rastline

in `ivalski svet, zato je v gozdu

prepovedano kuriti.

Smeti in odpadki ne spadajo v gozd.

Pospravi jih za seboj in odnesi v smetnjak

oziroma na urejeno odlagali{~e.

Ogenj uni~i drevesa, druge rastline

in `ivalski svet, zato je v gozdu

prepovedano kuriti.

Sme

Pospra

oz

skrbno

z gozdom

skrbno

z gozdom

skrbno z gozdom skrbno z gozdom skrbno z gozdom

Pe{ poti v v v gozdu nas vodijo in in in nam

odstirajo zanimivosti iz iz iz zakladnice narave.

Uporabljaj jihin in in ne hodipo po po brezpotjih.

Ka`ipote, oznake, ograje, mostove, klopi

in in in druge naprave ohrani nepo{kodovane

za za za vse obiskovalce gozda.

Gozdne `ivali so so so zelo pla{nein in in se se se

pred ~lovekom umaknejo.

Nevznemirjaj jih s s s hrupom.

Psa vodi na vrvici.

Lepota pokrajine, možnosti za za za gibanje in in in dejavnosti,

blagodejni vpliv na na na okolje in in les in les les so so so dobrine gozda, ki ki bi ki bi se bi se se

jih jih jih prav zavedli šele, ko ko ko gozda in in in njegovega dobrodejnega

delovanja v v v našem okolju ne ne ne bi bi bilo bilo bilo več. S S to S to to zgibanko

želimo gozdarji opozoriti obiskovalce na na na primerno

obnašanje v v v gozdu, na na na spoštovanje in in in občudovanje

njegovih lepot in in in skrivnosti.

Vo`nja je je je v v v gozdu dovoljenale le le po cestah,

~e poseben znak tega ne prepoveduje.

Ne parkiraj vozila kjer koli ampak vpra{aj

za za za dovoljenje lastnika zemlji{~a.

Vodaje je je dragocena. Gozd jo jo jo ~isti,

zadr`uje in in in namjo jo jo pomaga ohranjati pitno.

Sodeluj pri tem tudi ti, ti, ti, in in in ne spu{~aj

v v vodo ali ali ali gozdna tla {kodljivih snovi.

Bodi prijatelj/ica gozdu. Opazuj in in in spoznavaj ga ga ga z z z vsemi

čutili. Upoštevaj tudi druga navodila za za za primerno obnašanje

v v v naravi, ki ki jih ki jih jih vidiš na na na informativnih tablah na na na gozdnih

učnih in in in drugih tematskih poteh, v v v zavarovanih območjih

ali ali ali ti ti jih ti jih jih povedo gozdarji.

Upoštevaj tudi naslednje predpise:

Zakon o o o gozdovih (Ur. (Ur. (Ur. list list list RS RS RS številka 30/93 s s spr. s spr. spr. in in in dop.),

Pravilnik o o o varstvu gozdov (Ur. (Ur. (Ur. list list list RS RS RS številka 92/2000,

Uredba o o o varstvu samoniklih gliv gliv gliv (Ur. (Ur. (Ur. list list list RS RS RS številka

57/98), Uredba o o o prepovedi vožnje v v v naravnem okolju

(Ur. (Ur. (Ur. list list list RS RS RS številka 16/95 s s spr. s spr. spr. in in in dop.), Zakon o o o

ohranjanju narave (Ur. (Ur. (Ur. list list list RS RS RS številka 96/2004), Zakon

o o o divjadi in in in lovstvu (ur. (ur. (ur. list list list RS RS RS številka 16/2004, 35. 35. 35. člen).

Naj Naj Naj bo bo bo gozd ob ob ob tvojem odhodu takšen,

kot kot kot je je bil je bil bil ob ob ob tvojem prihodu.

• Izdal • Izdal • Zavod Izdal Zavod Zavod za za za gozdove Slovenije • • • Besedilo: Tone Tone Lesnik Tone Lesnik Lesnik in in in sodelavci

• • • Ilustracije in in in oblikovanje: Marijan Močivnik, Studio Studio Studio Ajd Ajd • Ajd Tisk: • Tisk: • Tisk: Tiskarna Ljubljana • 2005 • 2005 • 2005


iseri Slovenije

Pelji starše na izlet

• www.v3krasne.si

http://pd-kum.si

Po ozki soteski Save

so pod Kumom

splavarili že v časih

starih Rimljanov

pred dva tisoč

leti. Splavariti so

nehali, ko so ob reki

zgradili železnico,

in danes po nevarni

strugi veslajo

samo še najboljši

veslači. S Kuma,

ki mu pravijo tudi

zasavski Triglav, ne

bomo videli reke,

a kot na dlani bodo

Kamniško-Savinjske

Alpe. V zelo lepem

vremenu se vidi

celo do gorenjskega

Triglava!

Kum

Vse poti vodijo na Kum

Domačini iz Zasavja pravijo, da živijo v treh krasnih – dolinah, v katerih so zrasli

rudarski kraji Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Iz vseh teh krajev na 1220 metrov visoki

vrh s cerkvijo in oddajnikom vodijo strme označene planinske poti.

Kum

Na vrhu smo nagrajeni z razgledom

na Kamniško-Savinjske Alpe.

A do planinskega doma na Kumu

se vije tudi cesta, po kateri se

lahko odpeljemo do nekdanjega

smučišča Lontovž. Od tam

je do vrha manj kot ura hoje.

Položnejše, a nič krajše poti pa

vodijo iz Zidanega Mosta po

Škratovi dolini ali iz Radeč.


Dva zvonika in oddajnik

Kum ima dva vrhova: na zahodnem stoji cerkev sv. Neže,

ki je zanimiva zaradi dveh zvonikov – eden se drži cerkve,

drugi pa samostojno stoji nekaj metrov stran. Tudi na

sosednjem vrhu je nekoč stala cerkvica, posvečena

sv. Joštu. Pred dobrimi petdesetimi leti pa so sv. Jošta

preselili v

kapelico pod

vrhom in na

mestu cerkve

postavili

oddajnik, ki

je danes z

anteno visok

60 metrov.

Med obema

vrhovoma

je planinski

dom, ki so mu

planinci letos

podelili naziv

naj planinske

koče leta 2015.

Cicka

Pot po Škratovi dolini

iz Zidanega Mosta je

še posebej zabavna.

A med Radečami in

Hrastnikom ni mostu!

Kako torej prečkati

Savo? Težavo so

domačini z obeh

bregov rešili z žičnico

s kovinsko kabino.

Poimenovali so jo

cicka. Vožnja je bolj

preprosta, kot se

zdi z brega. Z vitlom jo najprej potegnemo k sebi. Brž ko

vstopimo in zapremo vrata, že odbrzimo na nasprotni

breg. Cicka se ustavi malo pred ciljem, kamor se ročno

potegnemo ob vrvi, ki je med bregovoma napeta ob kabini.

Seveda pa nam lahko z vitlom pomaga tudi prijatelj, ki

je že na drugem bregu. Nekoč je bilo med Radečami

in Hrastnikom več cick, danes pa je med 12 kilometrov

oddaljenima mostovoma ostala samo še ena.

Oddajnik stoji tam, kjer je

bila nekoč cerkev sv. Jošta.

Kum, kum, le pogum!

Legenda pravi, da sta na Kumu, vsak na svojem vrhu, pasla

pastir Jošt in pastirica Neža. Jošt si je želel Nežine družbe,

zato jo je neutrudno po nemško klical »komm, komm«

(pridi, pridi). Tako je gora dobila ime Kum. Ne vemo, ali

je Neža res obiskala Jošta. Vem pa, da samska dekleta

rada potegnejo za vrv zvona v cerkvi sv. Neže, da bi našla

sanjskega fanta. Le pogumno se torej odpravite na Kum!

FOTOGRAFIJE: MATEJ ZALAR

Iz Radeč se na Kum vzpnemo nad

Zidanim Mostom, ki je eno glavnih

železniških križišč v Sloveniji.

Snega ni bilo, a v mrzlem

vremenu je vrh pobelila slana.

Pod Kum pelje tudi vlak

Seveda lahko izkoristite železno cesto in se na izlet v

Zasavje odpeljete z vlakom. Tako se lahko vzpnete po eni

in spustite po drugi poti. Toda, pozor, izlet je dolg! Iz vseh

smeri vam bo 1000 višinskih metrov vzpona ob zmerni hoji

vzelo približno tri ure, spust pa še vsaj dve uri. Priporočam

vzpon po strmi poti in spust po položnejši. Najbolje, da v

Zidani Most, kjer boste nagrajeni še z vožnjo v cicki.

Matej Zalar


12

Eko hotel

Vandrovec

Podeželska občina Naklo leži severozahodno od Kranja. Trinajst vasic, rodovitna polja,

travniki, pašniki in sadovnjaki, stare ledeniške terase so porasle z mešanim gozdom.

Živimo pravzaprav sredi narave.

Avtocesta sicer seka našo zeleno občino, ampak na to smo se navadili in bližino prometnice

vidimo kot prednost. Geografsko ime za pokrajino med Kranjem in Radovljico

je Dobrave. V imenu se skriva staro ime za drevo hrast – dob. Prebivalci naše občine

so torej že od nekdaj tesno povezani z naravo.

Zato nam je bila tema za festival Turizmu pomaga lastna glava že na začetku zelo všeč.

Premišljevali smo, kaj bi naredili v naši občini hkrati ATRAKTIVNEGA in OKOLJU

PRIJAZNEGA.

Kar nekaj predlogov se je sukalo po naših glavah na začetku šolskega leta … Potem pa

smo izkristalizirali nenavadno idejo: ZGRADILI BOMO EKO HOTEL VANDROVEC.

Kje? Na robu gozda Udinboršta!

Kakšen bo? Visok stolp, narejen iz lesa in drugih naravnih materialov, okolju prijazen,

atraktiven.

Bo viden? Seveda! Saj bi radi privabili domače in tuje turiste!

Kaj bodo počeli gostje? Kolesarili, hodili, streljali z lokom, opazovali zvezde, nabirali gozdne

sadeže … same zelo navadne in naravne dejavnosti, ki pa sproščajo sodobnega človeka.

Kakšno hrano bomo ponujali? Pretežno domačo z bližnjih kmetij.

In kdo bodo naši obiskovalci? Vsi, ki imajo radi naravo, druženje in naraven način življenja.

Naredili smo raziskovalno nalogo, maketo, načrte in na koncu še velik model, pred katerim smo na

festivalu zaigrali vesel prizorček.

Osnovna šola Naklo

Glavna cesta 47, 4202 Naklo

T (04) 277 01 00 F (04) 277 01 33 E tajnistvo@os-naklo.si, www.os-naklo.si


13

Člani krožka so obiskali tudi župana občine Naklo. Nad idejo je bil navdušen,

videl pa je kar nekaj ovir na poti do uresničitve. Ampak – člani

krožka so mladi in njihov čas šele prihaja!

Torej: vidimo se v EKO HOTELU VANDROVEC!!

Vikend program za mladino

Petek

16.00–17.00 prihod, program, navodila in ogled okolice ekohotela

18.00 sprehod do Želina, opazovanje gozda, spoznavanje

19.00 večerja

20.00 večerne dejavnosti: opazovanje zvezd, večerni sprehod z

baklami, kino na terasi ali nočno kopanje v našem ribniku

22.30 spanje

Sobota

6.30–7.30 jutranji sprehod v gozd in meditacija

8.00–9.00 zajtrk

9.30 zbor in razdelitev v skupine – dopoldanske aktivnosti – skupine

krožijo

11.00 malica

11.30–14.00 kopanje, kolesarjenje, vodene športne igre

14.00 kosilo in počitek

15.00 popoldanske aktivnosti: • ogled kmetije – Muhovčeva ali

Poličarjeva • ogled bližnjega Kranja • pohod do Krive jelke

18.30 večerja

20.00 taborni ogenj, družabne igre, peka klobasic in kruha

22.30 spanje

Nedelja

6.30–7.30 jutranji sprehod in meditacija

8.00–9.00 zajtrk

9.30–11.00 dopoldanske dejavnosti – skupine krožijo

11.00 malica

11.30 plavanje, športne aktivnosti, ribolov, počitek

14.00 kosilo

15.00 pospravljanje, evalvacija tabora in odhod domov

Žan Žnidar, Job Stopar, Ema Gale, Ana Lipovšek, Ana Ferjanc, Maja Drinovec, Nika Frelih,

Tjaša Kozina, Adela Leben, Peter Česen, Monika Kolenko, Primož Gnidovec, Nik Jošt,

Maj Logonder, Maj Tavčar, Nina Drinovec, Jan Arnež

Mentorica Daša Ganna Mahmoud


14

Tek v smeri

umetnosti

Poljanska dolina s svojimi naravnimi danostmi nudi veliko možnosti za trženje zelenega

turizma. Glede na to, da je tek ena izmed naravnih oblik gibanja, s katero ne posegamo

v naravo in je otrokom blizu, smo se v letošnjem letu odločili, da vam predstavimo

orientacijski tek. Poimenovali smo ga tek v smeri umetnosti, saj smo tek povezali

z umetniško zapuščino Iveta Šubica. Progo teka smo speljali mimo hiš, ki jih krasijo

Šubičeve freske. Tako smo združili šport z umetnostjo, po kateri je kraj prepoznaven.

Osnovna šola Poljane

Poljane 100, 4223 Poljane

T (04) 50 70 500, (04) 51 85 390 vrtec (04) 50 70 526 F (04) 50 70 528

E group.oskrpo@guest.arnes.si


15

Program dogodka

• Orientacijski tek v smeri umetnosti je triurni dogodek z začetkom med 8. in 9.

uro. Začetek in konec dogodka sta odvisna od števila udeležencev in dogovora z

organizatorjem.

• Tek poteka v parih.

• Tekmovalca od starta do cilja potrebujeta približno eno uro, odvisno od fizične pripravljenosti tekmovalcev.

• Pred začetkom tekmovalce pozdravi ravnateljica.

• Vsi tekmovalci pred začetkom teka dobijo natančna navodila. Skupaj si ogledamo tudi zemljevid z označeno

progo orientacijskega teka. Tekmovalci so opozorjeni na sledi Agate, ki jim pomagajo teči po pravi poti.

Obteči morajo šest kontrolnih točk in na cilj prinesti šest kontrolnih lističev z izpolnjeno zadnjo stranjo zemljevida,

kjer obkrožajo freske, ki jih vidijo na posameznih kontrolnih točkah.

• Tek se začne, ko se tekmovalcema na zemljevid vpiše čas starta. Tekmovalci začenjajo tek na dve minuti.

• Tek se zaključi, ko tekmovalca pokažeta vseh šest kontrolnih lističev in izpolnjeno zadnjo stran zemljevida ter

pretečeta ciljno črto. Takrat se tekmovalcema na zemljevid vpiše čas zaključka teka.

• Kazenske točke so opredeljene z minutami, ki se pripišejo h končnemu času teka tekmovalcema, če ne opravita

vseh nalog.

• Po končanem športnem delu dobijo vsi tekmovalci malico.

• Dogodek se zaključi s podelitvijo medalj za najboljše tri pare in priznanji za vse udeležence. Ob zaključku se

udeležencem predstavi tudi umetnika Iveta Šubica in njegove freske v šolski avli.

• Stroški udeležencev: Udeležencem se zaračuna cena malice. Ostale aktivnosti stroškovno krije organizator.

• Za varnost tekmovalcev je poskrbljeno.

Manca Buh, Gašper Čadež, Lena Grebenc, Ožbej Krek, Eva Križnar, Nejc Milinovič, Tilen Mrak,

Maja Peternel, Lejla Vita Rihtaršič, Nina Šink, Tia Zorko, Domen Oblak, Zala Stržinar, Anja Luznar, Eva Šturm

Mentorici Mojca Veber, prof., Mirjam Rožič Pfajfar, prof.


16

Velikanova

pot zdravja

Dobili smo idejo o oblikovanju neke vrste pohodniške tematske poti, zasnovane za

manjše zaključene skupine, ki si želijo v naši okolici aktivno naužiti miru, neokrnjene

narave, pristne kulinarike in prijaznih besed ljudi. Nastala je torej nova tematska pohodniška

pot Velikanova pot zdravja. Poimenovali smo jo po velikanu Blegašu, ki živi v

zgodbah naših krajev. Velikanu pa se je na njegovi poti pridružila še vila Rožmarinka,

ki skrbi za njegovo zdravje. Kot »piko na i« pa smo dodali še košarico zdravja, ki jo bo

vsak obiskovalec napolnil na naši poti. Vsak obiskovalec bo namreč na začetku poti dobil

pleteno košarico, ki jo bo izdelal mojster domače obrti iz Javorij. Vanjo bo nato na

vsaki točki pohoda, dal določeno stvar oz. proizvod. Ob koncu pohoda pa bo košarica

postala nekakšen pristen spominek našega pohoda po velikanovi poti, ki bo združeval zeleno,

aktivnost in zdravje.

Da pa naša ideja ne bi »obležala« v predalu, smo strnili glave, razmislili in sklenili, da letos

ob koncu šolskega leta idejo o Velikanovi poti zdravja, prenesemo v resničnost in jo izvedemo

na našem tradicionalnem »Pižama žuru«, o katerem pa smo tudi že pisali v eni izmed

Osnovna šola Poljane, Podružnična šola Javorje

Javorje 6, 4223 Poljane

T (04) 51 88 083 E maja.kokalj@sola-poljane.si, http://podruznica-javorje.splet.arnes.si/


17

prejšnjih turističnih nalog. Torej bo to le delček našega tradicionalnega druženja ob

koncu šolskega leta. Da pa se na pot ne bomo podali sami, bomo v goste letos povabili

vse starše učencev naše šole ter ravnateljico, ki se nam z veseljem pridružijo na

vseh naših srečanjih. Skupaj z nami bodo preživeli zabaven in poučen zaključek šolskega

leta. V prihodnje bomo na našo pot povabili tudi otroke ostalih okoliških podružničnih šol, s katerimi

se vsako leto srečujemo na tradicionalnih pohodih v okviru srečanja podružničnih šol.

Naš velikan je velik in močan mož. Prav tak kot smo mi, mladi turistiki izpod Blegoša. Pridružite se nam in

spoznajte, kako lepo se je družiti v zeleni deželi pod Blegošem!

Program

9.00 Prihod skupine pohodnikov

Uvodni pozdrav in dobrodošlica

9.15–9.30 Zgodba in pričetek srečanja

9.30–10.00 Pohod Javorje–Brinje

10.00–10.15 Izvir »Javorska Bistrica«

10.15–10.45 Pohod do travnika pod Mladim vrhom

10.45–11.15 Vila Rožmarinka

11.15–11.45 Pohod do slapu Rancka

11.45–12.15 Slap Rancka – velikan Blegaš

12.15–12.30 Slap Rancka –kmetija pr' Andrejon

12.30–13.15 Kmetija pr' Andrejon

13.15–13.45 Kmetija pr' Andrejon – Gora

13.45–14.30 Gora

14.30–15.00 Gora – kmetija pr' Zamud

15.00–15.30 Kmetija pr' Zamud

15.30 Pri Ažbetu doma

17.00 Slovo in odhod domov

Ana Kos, Lara Možina, Blaž Oblak, Anja Peternel, Zala Peternel, Tina Rupar, Gaja Šikovec, Peter Vodnik.

Mentorice Barbara Dolenec, prof. RP, Marta Gornik, prof. RP,

Maja Kokalj, prof. RP, Katja Zorko, dipl. vzg.


18

Na kolo, da nam

dolgčas ne bo

Kolesarska prireditev Na kolo, da nam dolgčas ne bo zajema gibanje v naravi, druženje

z najbližjimi in drugimi kolesarji, pa tudi spoznavanje naravne, kulturne in zgodovinske

dediščine naših krajev.

Kolesarska pot poteka od Podlanišča (prelaz Kladje) pa tja do koče na Ermanovcu. To

je slabih pet kilometrov. Pot ni zahtevna in je primerna za prav vse generacije in vrste

kolesarjev.

Kolesarjenje se bo začelo ob 9. uri zjutraj. Do koče na Ermanovcu bomo prikolesarili

okoli 11. ure. Zaključek celotne prireditve in povratek na Kladje je predviden približno

ob 14. uri.

Ob kolesarski poti bomo spoznali še:

• Kamen deželne meje na Kladju, ki je bil postavljen že v času avstro-ogrske monarhije in

je označeval mejo med Primorsko in Kranjsko deželo.

• Kapelico, ki jo je leta 1906 postavil Franc Bevk iz Podlanišča (Kladja). Na delu v

Ameriki je bil zasut v rudniku. Dal je zaobljubo, da bo v zahvalo za srečno rešitev postavil

doma kapelico.

• Staro šolo na Kladju, ki je znana po tem, da se po tisti strani strehe, ki je obrnjena na

cerkljansko stran, deževnica zliva v Jadransko morje, po drugi strani, ki je obrnjena proti

Sovodnju, pa deževnica teče v Črno morje.

• Naravni izvir pitne vode na Kladju.

• Domačijo Na Lanišah, kjer so nekoč pridelovali lan, tkali platno in ga tovorili v Trst.

Znana je tudi, ker je bila to rojstna hiša Mihaela Peternela, duhovnika, ravnatelja, profesorja,

naravoslovca, polihistorja, politehnika in samouka. Najbolj znan je po tem, da je

kemijske prvine poimenoval s slovenskimi imeni. Bil pa je tudi prvi slovenski ravnatelj tri

-razredne realke v Ljubljani.

OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, Podružnična šola Sovodenj

Sovodenj 32, 4225 Sovodenj

T (04) 51 95 009 E podruznica.sovodenj@os-ivantavcar.si, www.sovodenj.os-ivantavcar.si


19

• Domačijo Pr' Buri, kjer menda samo 2 dni v letu ne piha burja.

• Domačijo Pr' Vrhovc, kjer stoji replika glavnega mejnega kamna rapalske meje s

številko 35. Prvotnega je gospodar domačije Pr' Vrhovc kot zaveden Slovenec

že leta 1947 dal razbiti in odstraniti, da ne bi bilo sledu o krivični meji.

• Čudovit razgled na okoliške hribe (Blegoš – najvišji vrh Škofjeloškega hribovja, Črni vrh

z znanim smučarskim centrom Cerkno … ).

• Gozdno okno, skozi katerega se ob jasnem vremenu zelo lepo vidi Triglav – najvišji vrh v Sloveniji.

Kolesarjenje na trasi Sovodenj–Nova Oselica–Kladje–koča na Ermanovcu–Slajka–Hotavlje že uspešno živi v

praksi, saj je del 6. etape Loške kolesarske poti. Za spremljevalne dejavnosti, ki smo jih načrtovali ob poti na

kratki trasi smo prepričani, da bodo to razgibano kolesarsko pot le še popestrili.

!

!

!

………………………………………

!

NA KOLO, DA NAM DOLGČAS NE BO

VABIMO VAS NA DRUŽINSKO KOLESARJENJE PO NAŠI ZELENI

OKOLICI

KRAJ DOGAJANJA: KLADJE (PODLANIŠČE), ERMANOVEC

!

ČAS DOGAJANJA: OD 8.45 DO 13.40,

V TOPLEJŠEM DELU LETA (21. maj ali 11. junij),

V STABILNEM SUHEM VREMENU,

V ČASU STALNE ODPRTOSTI PLANINSKE KOČE NA ERMANOVCU

(od 1. maja do 30 oktobra)

!

PRIPOROČILA:

• Kolesarska oprema (obvezna čelada, ustrezno opremljeno kolo), pijača iz nahrbtnika, denar

za topli obrok.

• Za posedanje na tleh svetujemo polivinilasto vrečko, v kateri je prepognjen en celi časopis,

kar je dobra izolacija na hladni ali mokri zemlji.

!

ČASOVNICA:

8.45 – 9.00 Zbiranje kolesarjev na prelazu Kladje, ob stari vojašnici

9.00 Ogled znamenitosti na Kladju

9.15 Začetek kolesarjenja

9.35 Postanek ob rojstni hiši Mihaela Peternela

9.50 Nadaljevanje kolesarjenja do domačije Pr' Vrhovc

10.05 Počitek pri domačiji, ogled znamenitosti in okoliških hribov

10.20 Nadaljevanje kolesarjenja do gozdnega okna

10.25 Pogled skozi gozdno okno na Triglav

10.45 Nadaljevanje kolesarjenja do koče na Ermanovcu

10.50 Zaključek kolesarjenja pri koči na Ermanovcu

11.00 Topli obrok

11.45 Spretnostne igre s kolesom

12.30 Zabavne igre s sodelovanjem celotne družine

13.15 Zaključek druženja ob koči in povratek proti Kladju

13.40 Slovo na Kladju

!

ORGANIZATORJI in POMOČ PRI ORGANIZACIJI:

TURISTIČNI PODMLADEK PODRUŽNIČNE ŠOLE SOVODENJ,

TURISTIČNO DRUŠTVO SOVODENJ,

PLANINSKO DRUŠTVO SOVODENJ,

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOVODENJ.

!

KONTAKT: PODRUŽNIČNA ŠOLA SOVODENJ, tel.: 04 519 50 09

47 učenk in učencev 1., 2., 3., 4. in 5. razreda

Na turistični tržnici so razlagali in vabili obiskovalce naslednji učenci: Drejc Koder, Lea Velikonja, Ožbej

Slabe, Tinkara Pišljar, Rebeka Čadež, Tjaša Peternelj, Klara Gantar, Lara Peternelj, Saša Pagon Mlakar

Mentorice Eva Trček, prof. RP, Milka Burnik, učit. RP, Jelka Čadež, dipl. univ. ped.,

Ana Marija Dolenc, prof. RP, Andreja Jesenovec, prof. RP


20

Ne razjezimo

blejskega Zlatoroga

Ne razjezimo blejskega Zlatoroga je sklop šestih doživljajskih postaj okoli Blejskega

jezera, preko katerih želimo otrokom preko igre prikazati, kako pomembno je varovanje

okolja za našo prihodnost. Obenem obiskovalci na zabaven in izviren način spoznavajo

lepote Bleda, njegove kulturne in naravne znamenitosti ter podoživijo eno najbolj

znanih pripovedk skozi kalejdoskop otroške domišljije.

Postaje so narejene iz naravnih materialov in pri postavitvi ne posegajo v občutljivo naravno

okolje jezerske obale. Predvidene aktivnosti na posameznih točkah od obiskovalcev

zahtevajo aktivacijo osnovne in fine motorike, obenem pa spodbujajo k logičnemu

vzročno-posledičnem mišljenju in priklicu podatkov iz spomina.

Opis poti

Pot okoli jezera začnemo v Zdraviliškem parku na severozahodni strani jezera, kjer na informativno-didaktični

tabli gost preko postavljanja poslikanih ploščic v pravilno zaporedje

ugotovi, da blejskega Zlatoroga nespoštljiv odnos do narave zelo razžalosti. Obiskovalce ob

pravilni rešitvi naloge pozove k teku do druge postaje, ki se nahaja nad stavbo Vile Zlatorog.

Na tej točki je predstavljena skrajšana enačica prvotne pripovedke o Zlatorogu in prirejena

verzija, ki so jo napisali učenci naše šole. Postaja ob opravljeni nalogi predvideva vajo za krepitev

ravnotežja. Pot se nadaljuje po sprehajalni poti do potoka pred Regatnim centrom, kjer

obiskovalce pričakajo didaktična igrala na katerih preko vrtečih plošč odkrivajo živalski svet tega

območja. Nalogo dodatno utežijo ravnotežniki na vzmeteh, na katere morajo stopiti, če želijo rešiti

nalogo. Z vrtenjem plošč gost sestavi geslo, ki opozarja na pomen čiste vode. Pot nas vodi

Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja

Seliška cesta 3, 4260 Bled

T (04) 578 06 20 F (04) 578 06 40 E os-bled@guest.arnes.si, www.os-bled.si


21

naprej do zaliva Velika Zaka, kjer so na ravnici pod hribom Ojstrica postavljene t.i.

raziskovalne škatle. V njih je odprtina, preko katere morajo obiskovalci preko tipanja

in vohanja materialov ugotoviti, kateri naravni material se skriva v njih. Pod postajo je napeljana

gibalna mreža, ki spodbuja igralce k dodatni telesni aktivnosti. Zraven je postavljen

drog, na katerem so razstavljene vse kamenine z območja Bleda. Pot okoli jezera nato pelje skozi

park, kjer nas pod hotelom Vila Bled čaka klop, pod katero je spravljena didaktično-družabna igra Zlatorog ne

jezi se. Pred začetkom igre morajo obiskovalci za figurice poiskati kamenčke v bližnji okolici. Ker se sprehajalna

pot okoli jezera zoža, je na poti od Mlina od hotela Toplice predvidena le ena informacijska tabla z osnovnimi

informacijami o projektu. Zadnja postaja se nahaja v parku pod občinsko stavbo. Tam obiskovalce pričakuje

mobil v obliki vrtečih kock. Na stojalu na osi so nanizane kocke s slikami. Vsaka ima slike določenega cvetja,

zelišč, vode, zraka, živali, ljudi v različnih gibanjih in Zlatoroga. Kocke se vrtijo okoli svoje osi. Ko jih obiskovalec

zavrti, dobi določeno zaporedje slik. S pomočjo slik ustvarja zgodbo o rastlinah. Za lažje imenovanje so na

kockah napisana tudi imena.

Ko obiskovalec opravi zadnjo nalogo, ga navodila napotijo k Zlatorogovemu zakladu. Pred njim se namreč odpre

pogled na Triglav in jezero. V posamezniku želimo z razgledom vzbuditi zavedanje, da so čista narava in

njene lepote največji zaklad, ki ga moramo obvarovati.

Doživljajske postaje okoli jezera

Ali se z družino odpravljaš na sprehod okoli jezera? Te zanima, zakaj smo razjezili blejskega Zlatoroga? Potem

s seboj ne pozabi vzeti te brošure. Čakajo te zabavne in izvirne preizkušnje. Boš uspel razvozlati skrivnosti narave,

pri tem ne razjeziti blejskega Zlatoroga in obenem še najti njegov zaklad?

Na vsaki postaji boš našel štampiljko:

1. Zlatorog je žalosten – veš zakaj?

2. V pravljico po nasvet

3. Živali kličejo na pomoč

4. Zemlja – rojstvo

5. Ohranimo gozd

6. Zlatorogov zaklad

Lan Potočnik, Petra Frelih, Živa Kofol, Julija Lovrenčič, Matevž Poljanec, Karin Dovžan Klemenc, Jan Burja,

Janez Berčon, Ažbe Pintar, Gašper Urevc, Jona Bajželj, Enja Kolman Pilipović, Tjaša Benčina, Lara Hiti, Erik

Špec, Laura Kovačič, Valentina Berčon, Jaka Zalokar, Lia Eržen, Ema Jan, Julija Kunstelj, Grega Kos, Peter

Jemec, Sara Eva Radovanović, Manca Rožič, Ula Lukan, Ana Požar, Nika Kejžar, Suzi Grilc, Blaž Bunderla,

Naieli Oliva, Eva Poljanec, Zoja Klinar, Pia Meze, Aleks Bertoncelj, Tin Topolovec, Pia Iskra, Tamara Klinar,

Jakob Burja, Ema Razingar, Matija Ambrožič, Manca Rožič

Skladatelj Tom Varl Mentorji Saša Zupan, Peter Zupan, Elizabeta Žnidaršič Stefanciosa


22

V zelenem objemu

lepot in okusov

V Zgornjesavski dolini si lahko ogledaš jezerca zeleno-modre barve, občuduješ presenetljive

slapove in uživaš v pogledih na najlepše gore v Sloveniji. Vse to vključuje

tudi naš izlet V zelenem objemu lepot in okusov. Kekec, naš turistični vodnik, ti

bo predstavil marljive čebele in tradicionalni slovenski zajtrk, te popeljal v pomirjajoče

Zelence, do Martuljških slapov in na

odlično kosilo k Ingotu. Obljubljamo

ti zeleno, aktivno in zdravo doživetje s

ščepcem adrenalina. Cel dan bomo v

stiku z neokrnjeno naravo.

Z našim izletom želimo povezati kraje

Zgornjesavske doline, približati turistom

vedno gostoljubne Zgornjesavce in predvsem

kvalitetno preživeti čas v naravi.

Najbolj primeren čas za izlet V zelenem objemu

lepot in okusov je od maja do oktobra,

ko je odprta brunarica Pri Ingotu. Izlet je

možno organizirati le v lepem vremenu, saj je v

dežju pot do Martuljških slapov, zaradi spolzkega

terena, lahko zelo nevarna.

Osnovna šola Josipa Vandota

Koroška ulica 12, 4280 Kranjska Gora

T (04) 58 84 850 F (04) 58 84 851 E osjvkg.tajnistvo@siol.net, www.osjv-kranjskagora.si


23

Program izleta V zelenem objemu lepot in okusov

9.00 Zbor pri dvorani Vitranc v Kranjski Gori, kjer te bo pričakal Kekec

9.00–9.10 Vožnja s turističnim avtobusom do Rateč

9.15–10.30 Predstavitev čebelarstva in malica po zgledu tradicionalnega slovenskega zajtrka

10.30–10.45 Pohod do Zelencev

10.45–11.30 Spoznavanje naravnega rezervata Zelenci in uživanje v čudoviti naravi

11.30–11.45 Vožnja s turističnim avtobusom do Gozd Martuljka

11.45–12.15 Pohod do Spodnjega Martuljkovega slapu

12.30–12.45 Pohod do planine Jasenje

12.45–13.45 Kosilo in počitek v brunarici Pri Ingotu

13.45–14.30 Pohod do Zgornjega Martuljkovega slapu

15.00–16.45 Pohod nazaj do Gozd Martuljka

16.45–17.00 Vožnja s turističnim avtobusom do dvorane Vitranc

Z družabno igro V zelenem objemu

lepot in okusov boš spoznal/a,

kaj vse lahko doživiš, če se

odpraviš z nami na izlet. Za igro

potrebuješ kocke in figurice, če

pa si v naravi, se znajdi: kot kocko

vzemi kamenček z več ploskvami

in nanje nariši pike, kot figurice pa

naberi ploščate kamenčke, semena,

želode … Pa srečno!

Lara Blenkuš Demšar, Ana Čufar, Jan Erlah, Eva Gregori, David Hüll, Sara Juvan Zupančič, Ana Kanalec,

Gal Kavalar, Goran Korica, Danaja Lavtižar, Jan Lupše, Erik Markelj, Luka Markelj, Jan Mertelj, Jakob Novak,

Luka Podlipnik, Trina Ronner Svetlin, Aneja Terčič, Medeja Troha, Ana Vidic, Karmen Zaletelj, Aljaž Žerjav

Mentorici Petra Berčič, Helena Smolej


24

Ovca Frida skrbi

za zeleno

Ovca Frida se v hribe smuka,

smeti so zanjo prava muka.

Pastir'c pa prav juhej, juhej,

smeti vsi ločujte zdej.

Pripravili smo idejo o enodnevnem programu na planini Šija. Planina se nahaja na južnih

pobočjih Košute pod Malim Kladivom. S planine, na kateri je postavljeno prijetno

planinsko zavetišče, je lep pogled proti Kamniško-Savinjskim Alpam in delu Košute.

V zavetišču je nekaj sob, v katerih lahko obiskovalci prespijo. Planina je zelo priljubljena,

saj je tam veliko prostora za igro otrok. Na planini so tudi živali, ki so podnevi spuščene

po okolici Šije. Primerna je tudi za taborjenje. Ljudje jo zelo radi obiščejo, saj je tam veliko

poti. Lahko se sprehodijo ali podajo v hribe. Planina je idealen kraj za počitek po napornih

dneh delovnega tedna.

Na planino bo obiskovalce popelje ovca Frida. Naš izlet smo poimenovali FRIDA SKRBI ZA

ZELENO. Na planino želimo privabiti in pritegniti ljudi različnih starosti. Tako smo pripravili za

vsakega nekaj. Obiskovalci se bodo na planino lahko podali peš, s kolesom, z električnim kolesom

ali električnim avtom in tako skrbeli za našo zeleno Slovenijo.

Dan, ki ga bodo obiskovalci preživeli na planini, bo aktiven, zabaven, »okusen« in »zelen«. Bo

nekaj posebnega! Organizirane bodo različne delavnice: izdelovanje raznih izdelkov, doživljanje

s čutili, planšarske igre in geocaching po Fridino. Seveda pa naši obiskovalci tudi ne bodo lačni,

saj jim bomo ponudili dva menija s tipičnimi planšarskimi jedmi.

Osnovna šola Križe

Cesta Kokrškega odreda 16, 4294 Križe

T (04) 59 51 100 F (04) 59 51 110 E tajnistvo@oskrize.si, www.oskrize.si


25

Meni 1:

Meni 2:

• predjed: kislo mleko in ajdovi žganci (z ocvirki ali brez)

• glavna jed: kranjska klobasa, kislo zelje in matevž

• sladica: kruhova flika

• predjed: masovnek

• glavna jed: telečja obara in ajdovi žganci

• sladica: skutni štruklji

Čas aktivnosti Aktivnost Kraj Priporočamo

8.00–11.00 Odhodi udeležencev izleta TPIC Tržič Nahrbtnik, fotoaparat ali mobilni telefon

10.00–13.00 Sprejem udeležencev na planšariji Šija Planina Šija Veliko dobre volje in zaznajte naše

lepote zelene Slovenije

ves čas Delavnica 1:

Veliko dobre volje in zaznajte naše

prireditve Fridini zeleni izdelki

lepote zelene Slovenije

10.30–15.00

Delavnica 2:

Aktivno doživljanje čutil

Veliko dobre volje in zaznajte naše

lepote zelene Slovenije

Delavnica 3:

Planšarske igre

Veliko dobre volje in zaznajte naše

lepote zelene Slovenije

Delavnica 4:

Mobilni telefon

»Geocachig« po Fridino

Kosilo

Pa dober tek!

16.00 Zaključek, žrebanje nagrad in odhod v dolino Občutja in lepe spomine nesite s seboj

Člani turističnega krožka: Alven Rehberger, Maja Ribnikar, Žan Ribnikar, Tjaša Jazbec, Ana Dolžan,

Lina Mešič, Sara Doles, Julija Vidovič, Petra Čibej, Jaka Bodlaj, Štefan Terziev, Kristjan Pintarič,

Kaja Novkovič, Anja Klančnik, Iva Bostič, Lana Dolžan, Blaž Teran, Hana Doles, Neja Čadež,

Eva Maja Pešak, Jera Troha, Maja Marič, Tia Škrjanec

Mentorici Betka Potočnik in Katja Konjar ravnateljica Erna Meglič


26

MaliSafari

Ljudje vedno raje potujemo. Želeli bi si ogledati Ameriko, Azijo, Avstralijo, Afriko.

Velikokrat so razlogi za potovanja v te daljne kraje eksotične živali, rastline in okolje. Žal

pogosto ne najdemo finančnih sredstev ali časa, da bi se na pot tudi podali. Vprašali

smo se zakaj ne bi delček Afrike pripeljali v občino Kamnik, kjer bi organizirali safari?

Seveda pri nas ni levov, žiraf, slonov, bivolov in nosorogov, so pa druge manjše živali

(npr. veverica, krt, mravlja, komar, …) in rastline, ki jih pogosto ne opazimo, se pa z

njimi srečujemo v vsakdanjem življenju in so pomemben del ekosistema našega planeta.

In kako neverjetno eksotične so te živali, ko jih pogledamo od blizu, ko vidimo kako

se prehranjujejo ali oglašajo.

Idejno smo zasnovali doživljajski park MaliSafari, v katerem lahko obiskovalci na zanimiv

in poučen način spoznajo živali in rastline, ki jih najdemo na območju travnikov, gozda

in voda našega kraja. Še tako majhna žival na našem travniku sestavlja pomemben člen

ekosistema. Turistični produkt je namenjen otrokom in ljubiteljem narave. Namen je, da

jim pokažemo kako zanimiva je lahko narava in njeni prebivalci, kako lahko na zabaven in

aktiven način preživijo svoj prosti čas. Projekt MaliSafari je dvodnevni, malo drugačen safari.

Otroci se med postojankami vozijo z vozom našega safarija. Na tej vožnji po parku spoznavajo

različne živali, poslušajo njihovo oglašanje in spoznavajo njihove značilnosti. Ker program

traja dva dni, vključuje tudi prenočitev pod zvezdami. Zvečer se na travniku postavijo

šotori, ob tabornem ognju se pripovedujejo zgodbe in ob koncu, otroci zaspijo v mirnem zvoku

čričkov in poslušanju kravjih zvoncev. Cilj je, da otroci spoznajo lepoto naše narave in da

spoznajo, da so majhne, drobne žuželke, pajki in glodalci, katerih se otroci pogosto bojijo, lahko

prav prijetne, predvsem pa koristne živali.

Osnovna šola Šmartno v Tuhinju

Šmartno v Tuhinju 27a, 1219 Laze v Tuhinju

T (01) 834 72 00 E projekt1.osljsmt@guest.arnes.si, www.ossmartno-tuhinj.si


27

Le en dotik narave

in ves svet je bolj prijazen.

(William Shakespeare)

Naravo lahko krotiš,

premagaš je nikoli.

(Marcel Palingenius)

V naravi ni plačila ali kazni:

so le posledice.

Narava v tem koncu je res čudovita,

čeprav v ranem jutru v meglico

še skrita.

Ko sonce jo s toplimi žarki predre,

se kapljice rose v nov dan zaiskré.

Zemlja ne pripada človeku.

Človek pripada zemlji.

Maruša Florjančič, Anamari Hribar, Kristijan Hribar, Lana Hribar, Lana Kališnik, Neža Levec, Nuša Mali,

Katja Poljanšek, Žana Poljanšek, Ivana Pika Schlegl, Luka Šimenc, Martin Šimenc, Klara Šuštar, Lea Šuštar,

Valerija Šuštar, Eva Urankar, Lara Voljkar, Karin Zalaznik

Mentorja Petra Potočnik, prof. geog. in univ. dipl. ped., Tomaž Smole, prof. soc. in univ. dipl. zgod.


28

Več od zlata in

srebra nam sadno

drevje da

Program, v katerem turiste popeljemo po Ponikvi in bližnji okolici s šestimi oglednimi

točkami, je izobraževalne in rekreativne narave. Primeren je za različne obiskovalce

Ponikve, še posebej za šolajočo mladino in družine.

Turistični produkt smo zasnovali tako, da gostom ponujamo voden ogled znamenitosti in dveh

kmetij, na katerih udeleženci spoznajo tradicionalen in sodoben način pridelovanja jabolk in predelave

jabolk v različne jabolčne proizvode, kot so jabolčni krhlji, obročki, s čokoladnimi ali sadnimi

prelivi oblite jabolčne kocke, jabolčni sok ipd. Te proizvode bo mogoče tudi degustirati. Z željo,

OŠ Blaža Kocena Ponikva

Ponikva 29 a, 3232 Ponikva

T 059 696 240 F (03) 746 21 50 E tajnistvo@os-ponikva.si, www.ponikva.si


29

da bi gostom omogočili čim bolj aktivno preživljanje prostega časa, smo pripravili tudi

različne delavnice.

Rdeča nit programa je torej jabolko, ki je Ponikvo zaznamovalo skozi zgodovino in jo zaznamuje

še danes. Obiskovalci se seznanijo z zgodovino sadjarstva na Ponikvi in spoznajo

nekatere pomembne osebnosti, ki so s svojim delovanjem prispevale k razvoju sadjarstva na

slovenskem.

Svoje veščine si bodo lahko preizkusili v kuharskih delavnicah. Na tradicionalni način bodo ob pomoči izkušene

gospodinje pripravljali preproste jabolčne jedi, kot so pogače, polnjena pečena jabolka, naribana jabolka s

kruhom in prelita z vrhnjem ipd. S pripravljenimi dobrotami se bodo seveda tudi posladkali.

V jesenskem času ponujamo gostom udeležbo v delavnicah, v katerih se bodo naučili, kako na tradicionalen

način pridelamo zdrav jabolčni sok. Aktivno bodo sodelovali pri pobiranju, čiščenju, mletju in stiskanju jabolk.

Sveže iztisnjen sok bodo lahko poskusili in ga nekaj odnesli tudi domov. To je še posebej zanimivo za vse, ki

prihajajo iz mesta in si doma ne morejo pridelati tega proizvoda.

V jesenskem ali spomladanskem času bomo obiskovalce povabili k zasajanju sadnega drevja.

Ponudba zajema še predstavitev lončarske dejavnosti na Ponikvi in v njeni okolici nekoč in danes. Z možnostjo

vključitve v izdelavo lončenih izdelkov želimo gostom poleg aktivnosti omogočiti tudi dojemanje vrednosti izdelkov

domače obrti. Izdelki, ki jih naredijo sami, imajo za posameznika večji pomen. S tovrstnimi dejavnostmi želimo

izboljšati odnos ljudi do ohranjanja kulturne dediščine.

Enodnevni program

Ciljna skupina: osnovnošolci, dijaki, družine.

9.00–10.25 Slomškov trg: Blaže in Nežica sprejmeta goste, sledi predstavitev zgodovine Ponikve, izpričane na

Slomškovem trgu, kratek kviz ter voden ogled cerkve sv. Martina

10.30–11.00 Kmetija Zdolšek: predstavitev modernega načina pridelovanja in predelave jabolk ter degustacija

sušenih jabolčnih proizvodov

11.00–11.50 Hoja do naslednje ogledne točke s predstavitvijo kraških značilnosti Ponikve in okolice, ogledom

rastišča velikonočnice ter krajšim postankom za malico iz nahrbtnika

11. 50–12.30 Predstavitev lončarske dejavnosti na Buserjevi kmetiji

12.30–15.00 Kmetija Podkrajšek (Vinotoč Šmid): predstavitev zgodovine sadjarstva na Ponikvi in pomena ohranjanja

travniških sadovnjakov, lutkovna igrica za najmlajše obiskovalce, delavnice

Možnost izbire med dvema delavnicama:

Pridelovanje domačega jabolčnega soka (samo v jesenskem času):

delavnico vodi gospodar kmetije, udeleženci v manjših skupinah sodelujejo

pri vseh fazah pridelovanja soka – pobiranje jabolk, čiščenje,

mletje in stiskanje; spoznajo stare naprave in postopke za pridelovanje

soka; sledi degustacija soka in možnost nakupa soka za domov.

Kulinarične delavnice (čez celo leto): delavnico vodi gospodinja

kmetije, udeleženci lahko izbirajo med več jedmi, ki jih želijo pripraviti

(polnjena pečena jabolka, naribana jabolka s kruhom in vrhnjem,

pogača); spoznajo tradicionalne načine priprave teh jedi v naši krajih,

spoznajo in uporabijo tradicionalne pripomočke in posodo. Sledi degustacija

pripravljenih jedi.

Urška Dobnik, Urška Hrovat, Jan Kolbič, Luka Kukovič, Mojca Kukovič

Mentorica Mateja Bevc, prof. geografije in zgodovine


30

Vemo, zakaj ptice

pojejo

Z našim programom želimo turistom, ki bodo prišli v naše kraje, ponuditi doživetje v

dokaj neokrnjeni naravi, jih navdušiti za aktivno preživljanje prostega časa, seznaniti z

lokalnimi posebnostmi in jih prepričati, da se je vredno vrniti k nam.

Razgiban relief Slivniške pokrajine je zelo primeren za pohode in nič čudnega ni, da

imamo na tako majhnem območju kar precej pohodnih poti. V zadnjem času se je povečala

prepoznavnost Žusma, hriba, ki leži vzhodno od Slivniškega jezera. Na njegovo

prepoznavnost sta vplivali otvoritvi Grajske učne poti Žusem in Stolpa ljubezni, najvišjega

lesenega stolpa v Sloveniji. O legendah žusemskih grofov in kulturni dediščini na

vrhu Žusma pa je že dolgo veliko znanega.

Program, ki smo ga pripravili, je preplet pohoda, doživetij, ogleda zaščitenih rastlin, fotolova,

spoznavanja kulturne dediščine in lokalne kulinarike. Posebno pozornost bomo namenili

zaščiteni rastlini kukavičevki, ki spomladi cveti na travnikih Žusma.

Menimo, da bo pohod najlepše doživetje spomladi, predvsem v maju in juniju, ko na travnikih

Žusma cvetijo kukavičevke. Ker je program zasnovan tako, da turiste pritegnejo še druge

naravne in kulturne lepote, načrtujemo, da ga bomo izvajali od pomladi do jeseni. Predviden

je celodnevni program, ki obsega okoli 4 ure hoje, ostali čas pa je namenjen doživetjem, aktivnostim

in malici. Pohod bomo organizirali za manjše ali večje skupine ljudi. Najmanjša skupina

naj bi imela vsaj 10, največja pa 40 udeležencev. Samostojno se ga lahko udeležijo mladi od

10. leta starosti naprej, mlajši pa v spremstvu odraslih.

Pripravili smo krožno pot, ki se začne v Ječovem in nadaljuje po Panoramski poti do Stolpa ljubezni.

Od tam se spustimo v staro vaško jedro, ki je spomeniško zaščiteno. Mimo kaplanije in

Farovškega vodnjaka se povzpnemo na Krajico, od koder vzletajo jadralni padalci. Nadaljujemo po

Grajski učni poti do doživljajske točke Zakladi grofične Ane. Tam se obrnemo proti gradu Žusem,

nato se vrnemo na izhodiščno točko v Ječovem in doživetje zaključimo na kmetiji Žurej.

Osnovna šola Slivnica pri Celju

Gorica pri Slivnici 61, 3263 Gorica pri Slivnici

T 05 969 6050 E tajnistvo@os-slivnica.si


31

Čas Aktivnosti

9.00–9.30 Prihod na zbirno točko

v Ječovem, predstavitev

programa in Ječovega ter

začetek pohoda

9.35–12.00 Pohod z vmesnimi aktivnostmi

(gozdno okno, kukavičevke,

fotolov)

12.00–12.30 Prihod so Stolpa ljubezni,

razgledna točka, kratka

predstavitev

Vsebina

Naše druženje bomo začeli v Ječovem, v bližini turistične kmetije Žurej. Po

predstavitvi programa bomo na kratko predstavili zgodbo o Ječovem, kjer so

bile nekdaj grajske ječe in vsakemu pohodniku ponudili žusemsko jabolko.

Hodili bomo po Panoramski poti, ki je med domačini dobro poznana. Najprej

nas bo vodila po javorski dolini, nato bomo prečkali reko Voglajno in zavili v

gozd, kjer bomo nadaljevali po gozdni poti.

V gozdu se bomo večkrat ustavili in prisluhnili zvokom, ki jih ustvarjajo živali,

veter in morda še kdo. V prvi vrsti bomo prisluhnili petju ptic. Ena od točk v

gozdu bo »gozdno okno«. Skozi leseno okno se bomo zazrli v gozd in poskušali

kar najbolje opisati tisto, kar vidimo pred sabo. To bo hkrati priložnost,

da udeleženci naredijo prve posebne posnetke t.i. »fotolova«, ki bo potekal

ves čas našega pohoda. Tokrat v okviru fotolova ne bomo lovili izključno živali,

ampak vse, kar je v naravi posebnega.

Pot bomo nadaljevali do Ravnih njiv. Tam si bomo ogledali čudovite kukavičevke,

ki bujno cvetijo v pomladanskih mesecih. Udeležence pohoda bomo

opozorili na posebnost teh rastlin in na njihovo ogroženost.

Od Ravnih njiv do Stolpa bodo pohodniki poskušali najti in fotografirati čim

več različnih kukavičevk.

Po prihodu k Stolpu bomo razglasili zmagovalca, ki bo posnel največ fotografij

različnih vrst kukavičekv. Ta bo ponosno nosil naziv »Kralj ali kraljica

kukavičevk«.

Na kratko bomo predstavili izgradnjo Stolpa. Nato bodo pohodniki z njegovega

vrha občudovali čudovit razgled.

12.30–13.00 Malica Postregli bomo ocvirkovko, ajdove štruklje z orehovim nadevom, žusemski

jabolčni zavitek in jabolčni sok.

13.30 Ogled starega vaškega jedra

na

Ogledali si bomo cerkvi, ki krasita sedlo Žusma, in Farovški vodnjak.

Žusmu

14.15 Vrh Žusma – predstavitev

jadralnega padalstva

Na vrhu vrhu Žusma nam bo jadralni padalec Damjan Čretnik predstavil teoretične

osnove jadralnega padalstva. Lahko si bomo ogledali padalo in vzlet

ter polet z njim, če bo primerno vreme.

15.00 Zvoki narave Na tej točki bomo prisluhnili številnim zvokom, ki jih slišimo v naravi.

15.45 Dogodivščine grofične Na tej točki bomo iskali zaklad in izvedeli številne zanimivosti ter prisluhnili

Ane

zgodbi o grofični Ani.

16.40 Grad Žusem – izdelovanje

nakita in streljanje z lokom

17.40 Spust v dolino in zaključek

v Ječovem na turistični

kmetiji Žurej

Na kratko bomo predstavili zgodovino gradu in eno od zgodb, ki jih je v knjigi

Legende grofije žusemske zbral gospod Daniel Artiček. Izvedli bomo dve

aktivnosti – »Kdo je boljši lokostrelec« in »Spretni prstki«.

Pri aktivnosti »Kdo je boljši lokostrelec« se bodo pohodniki preizkusili v streljanju

z lokom. Vsak bo dobil material, iz katerega si bo izdelal lok. Nato bo

sledilo streljanje v tarčo. »Spretni prstki« pa bo delavnica, v kateri si bodo

pohodniki izdelali nakit – ogrlico ali zapestnico.

Sledi še spust v dolino, na izhodiščno točko. Dan bomo zaključili na turistični

kmetiji Žurej.

Julija Artiček Jovan, Anja Furdi, Brina Gorza, Gregor Mansutti, Peter Mansutti, Maks Mikša, Nika Pungeršek,

Vid Palčnik, Patricija Tanšek, Kaja Tovornik, Barbara Zalokar

Mentorici Breda Županc in Jožica Vodeb


32

Z ekozelenci v lajf

V našo turistično projektno nalogo smo zavili turistični produkt, ki omogoča prijetno

spoznavanje narave in kotičkov s kulturnimi znamenitostmi v okolici Laškega. Pri tem

smo dali poseben poudarek na čuvanje narave in uporabo odpadnih materialov, tako

imenovanemu krožnemu gospodarstvu. Izoblikovali smo pohod z vmesnimi postojankami,

kjer bodo za udeležence potekale družabne igre, spoznali pa bodo tudi nekatere

naše znamenitosti, se seznanili z gozdnim bontonom in kmečkimi opravili. Postojanke

bodo pri kulturnih znamenitostih: opuščena kapela pred vhodom v gozd – predstavitev

gozdnega bontona, kužno znamenje – predstavitev legende o kamniti roki, Šmihel –

cerkev z dvema zvonikoma in zvon želja, Krištof – cerkev z najstarejšimi lesenimi orglami

v Sloveniji.

Za družabne igre smo pripravili balinčkanje z lesenimi balinčki v okrogle kartonaste ekozelence

in ciljanje s fračo z malimi storži v vrečke z nagradami.

Od začetka do konca pohoda bodo postopno sestavljali sestavljanko, na eni strani se bo

prikazala slika Laškega, na drugi strani pa zemljevid poti, ki smo jo prehodili.

Na koncu pa si bodo iz naravnih materialov, ki jih bodo nabirali med potjo, naredili izdelek,

ki ga bodo odnesli s seboj.

Vse rekvizite smo izdelali iz naravnih in odpadnih materialov, le pobarvali smo jih, da so bolj

prikupni.

Tako bodo lahko bodo vsi, ki se bodo udeležili pohoda, še posebej pa otroci, doumeli, da je

v naravi velikokrat dosti prijetneje in bolj koristno kot pa doma za računalnikom in tudi spoznali,

kako pomembno je ohranjati naravo in uporabiti odpadne materiale za nove izdelke.

Osnovna šola Primoža Trubarja Laško

Trubarjeva ulica 20, 3270 Laško

T (03) 734 35 50 F (03) 734 35 60 E os.pt-lasko@guest.arnes.si, www.o-ptlasko.ce.edus.si


33

Program

9.00 Zbor na ploščadi pred glavnim vhodom v Zdravilišče Laško

9.05 Pozdrav in predstavitev programa

9.15 Pohod proti Šmihelu z vmesno postojanko pri kapelici in predstavitvijo gozdnega bontona

9.45–10.30 Nabiranje naravnih materialov in hoja proti Šmihelu

10.30–11.00 Šmihel: predstavitev cerkve, počitek in balinčkanje

11.15–12.45 Odhod do »kamnite roke« predstavitev legende, nadaljevanje poti na Krištof

12.45–13.15 Krištof: predstavitev orgel, počitek in streljanje s fračo na Krištofu

13.15–14.30 Odhod do kmetije Razboršek, pogostitev, delavnice in zaključek

Vsak udeleženec bo zbiral koščke sestavljanke od začetka

do konca naše poti in jih spravljal v vrečko svoje

skupine. Sestavljanka bo iz odpadnih kartonskih

škatel, na vsaki strani bo nalepljena slika: na eni strani

se bo po sestavljanju prikazala slika poti, ki jo bodo

prehodili, na drugi pa izbrana fotografija Laškega.

Lea Grabner, Tjaša Gradišnik, Lea Lešek Povšič, Barbara Lokovšek, Taja Padežnik,

Katja Pajk, Domen Vrščaj, Eva Vujasinović

Mentorice Slavica Šmerc, univ. dipl. ped., predm. učit. BIO-GOS-NAR

Mojca Povše, prof. SKJ, Anita Drnovšek, predm. učit. LVZ – TIT


34

Ruska steza

Učenke in učenci izbirnega predmeta Turistična vzgoja smo letos raziskovali naravne

danosti Ruske steze. Ob pregledovanju starih razglednic in občudovanju urejenosti

parka in stez, smo se odločili, da storimo, kar je mogoče, da te naravne lepote ohranimo.

Zato bomo organizirali dobrodelni tek, kjer bomo zbirali prispevke za obnovo in

ohranitev Ruske steze. Pripravili smo načrt organizacije teka, k sodelovanju povabili

krajevna društva in najpomembnejšega partnerja, Rimske terme.

Ko bo naš biser v celoti prenovljen, potem bomo lahko dosegli naslednji cilj – pridobili

bomo certifikat Slovenia Green Destination.

Naš turistični produkt je namenjen:

• športnim navdušencem iz šol sosednjih občin (Laško, Radeče, Hrastnik),

• vsem obiskovalcem kraja in zdravilišča, ki jih zanima tek,

• vsem, ki želijo aktivno preživeti svoj prosti čas,

• vsem, ki imajo radi Rusko stezo.

Kaj: dobrodelni tek – kros

Kje: Ruska steza

Kdaj: oktober

Namen: ureditev in obnova Ruske steze

Kdo (udeleženci): kongresni gostje Rimskih term, tekaški navdušenci (tek bo potekal v dveh kategorijah:

otroci 6–10 let in mladostniki ter odrasli od 11 let naprej)

Kdo (organizatorji): OŠ Antona Aškerca, Rimske terme, DTV Partizan Rimske Toplice, Kulturno

društvo Anton Aškerc, Krajevna skupnost Rimske Toplice, Zdravstveni dom Rimske Toplice,

Planinsko društvo Rimske Toplice, Društvo upokojencev Rimske Toplice

Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice

Aškerčeva c. 1, 3272 Rimske Toplice

T (03) 733 82 32 F (03) 733 8 239 E os-rimsketoplice@guest.arnes.si


35

Program

Dogodek bo potekal drugo soboto v oktobru.

9.00 Sprejem tekmovalcev pred Sofijinim dvorom, pobiranje startnine in

razdelitev startnih številk

9. 30 Učenci turističnega krožka vodijo ogled Ruske steze in pohod po energetskih točkah

10.30 Otroški kros

11.00 Kros ostalih

11.00–11.50 Igra otrok pri sekvojah (mali nogomet, lovljenje, balinanje)

11.40 Zbiranje vseh tekmovalcev pred Sofijinem dvorom

12.00 Podelitev medalj, priznanj in nagrad

Tek bo potekal v dveh kategorijah.

Otroci od 6 do 10 let tečejo

dvakratno dolžino Ruske steze.

Mladostniki (od 11. leta dalje) in

odrasli tečejo štirikratno dolžino

Ruske steze.

Vsi udeleženci kot nagrado prejmejo

medaljo z logotipom, otroci

pa še maskoto.

Prvi trije zmagovalci poleg sponzorske

nagrade dobijo še plaketo:

• Otroci dobijo sladko popoldne

v kavarni princese Viktorije v

Rimskih Termah.

• Odrasli zmagovalec pa prejeme

sponzorsko nagrado Rimskih

Term.

Maskota krosa na Ruski stezi –

veverica Rusko

(Tamara Romih Bovhan, 9.b).

Logotip Ruska steza

(Simon Obrovnik, 9.a)

Katja Lipovšek, Amadeja Kopinšek, Timotej Tovornik, David Nemec, Marko Vodišek, Nina Gračner,

Luka Vovk, Gašper Stupan, Sara Bohorč, Simon Obrovnik, Luka Horjak, Jure Ivšek, Matic Pinter

Mentorici Dušanka Klančar, univ. dipl. etnol. in kult. antrop., prof. zgod.

Jasmina Oblak, prof. sociologije in nemščine


36

Eko vas Gondola

Vsak drobec znanja, ki ga učenec pridobi sam – vsak problem, ki ga sam reši – postane

mnogo bolj njegov, kot bi bil sicer. Dejavnost uma, ki je spodbudila učenčev uspeh, koncentracija

misli, potrebnih zanj, in vznemirjenje, ki sledi zmagoslavju, prispevajo k temu,

da se dejstva vtisnejo v spomin, kot se ne bi mogla nobena informacija, ki jo je slišal od

učitelja ali prebral v učbeniku.

Herbert Spencer

Prav vsako leto nam je ta misel vodilo pri delu, saj vemo, da je lastno delo in izkušnje

vredno največ.

Radvanje je z vsemi svojimi naravnimi znamenitostmi, še posebej s Pohorjem, zelo lep

in urejen kraj. Nedopustno bi bilo, da vseh teh naravnih zakladov in lepot ne bi videli tudi

turisti.

S turistično raziskovalno nalogo Eko vas Gondola bi želele privabiti domačine in tudi turiste

ter jim ponuditi drugačen način preživljanja prostega časa v naravi. Mislimo, da je bivanje

v Eko vasi Gondola primeren način za to, saj bi povečalo število turističnih ponudb v

našem kraju. Hkrati bi pomenilo nekaj novega za naš kraj in tudi širšo okolico.

V naši turistično raziskovalni nalogi smo predstavile pomen in ideje besede glamping in ga

primerjale s kampiranjem. Preverile smo njegovo razširjenost v Sloveniji ter idejo, kako bi lahko

podobna oblika zaživela v našem kraju. Eko turizem je namreč v velikem razvoju in prav je,

da se vračamo z mislimi in dejanji nazaj k naravi.

Naše ideje izhajajo iz nevšečnosti, ki se nam lahko pripetijo med kampiranjem. Radi kampiramo,

a je veliko stvari, ki bi se jim radi izognili, nam niso všeč ali smo se jih naveličali in bi želeli

nekaj novega. Zato smo se odločile, da vam predstavimo drugačno obliko kampiranja, glamping,

ali na kratko ’kampiranje malo drugače’. Predstavile vam bomo, kaj to pomeni ter kako bi ta vrsta

kampiranja izgledala v Radvanju.

Prepustimo se domišljiji in si predstavljamo, kako bi lahko uživali, če bi bilo kampiranje v resnici

bolj podobno tistemu, ki ga lahko vidimo v pustolovskih filmih (šejki v svojih orientalsko okrašenih

šotorih sredi puščave, afriški kralji sredi savane, ki imajo pitne vode in hrane na pretek, ali multimiljonarji

pod baldahinom na lastnem tropskem otočku). Da bi v resnici bivali v naravi in z njo, pa se

Osnovna šola Ludvika Pliberška Maribor

Lackova cesta 4, 2000 Maribor

T (02) 42 12 802 F (02) 42 12 812, www.ludvik.si


37

nam zavoljo tega ne bi bilo treba odpovedati mnogim ugodnostim, ko nam jih nudijo

bolj udobnejše namestitve.

Naš glamping naj bi bil dostopen vsem. Bila bi cenejša in dostopnejša različica luksuznega

glampinga, ki ga že ponujajo po svetu in tudi pri nas.

Mnogi ljudje svoj prosti čas radi preživljajo v naravi. Radi kampirajo, vendar ne marajo neudobnih

šotorov, deževnih dni ter vseh ostalih nevšečnosti. Zato je glamping idealna rešitev, saj lahko svoj prosti čas

preživljamo v naravi brez slabih strani kampiranja. Glamping je bolj razkošna oblika kampiranja in bi lahko imel

tudi večjo ponudbo kot navadni kampi.

Eko vas Gondola bi ponujala kotičke, kjer bi se lahko sprostili, se sproščali z meditacijo in jogo; za tiste, ki se

radi ukvarjajo s športom, bi bilo majhno igrišče za mini golf, masaže, razne delavnice v naravi, telovadbo na

prostem … Samo da bi se počutili kot doma. Želimo, da bi ljudje spoznali, da bi bil kamping, v našem primeru

glamping, zelo zabaven in poučen.

Zelo si prizadevamo, da bi bile bodoče generacije navajene preživljati svoj prosti čas v naravi že od mladih let.

Želimo tudi, da bi takšna oblika kampiranja bila dostopna in zanimiva vsem, ki si želijo pustolovščin in avantur.

Ta oblika kampiranja je namenjena še mnogim drugim. Družinam, ki si želijo oddih v naravi, turistom z željo po

dogodivščinah v nepoznanem kraju, najstnikom z željo po novih spoznanjih, starejšim in tudi ljudem s posebnimi

potrebami.

Idejni predlog za Eko vas Gondola

V okviru raziskovanja in turistično raziskovalne naloge smo dobile idejo, kakšen bi bil glamping v Radvanju.

Najbolj primeren prostor zanj se nam je zdel v Radvanju pod Pohorjem, kjer je kar veliko turistov poleti in tudi

pozimi. Poletje sem privabi gorske kolesarje, ki se z veliko poguma spustijo po progi s Pohorja. Kolesarji se po

navadi nastanijo v bližini, torej v Radvanju. Večina jih biva v Camping centru Kekec, ki je zraven parcele, kjer bi

bil naš glamping. Nekateri pridejo z avtodomi, drugi s prikolicami, tretji pa kampirajo v šotorih. Zelo malo se jih

nastani v bližnjih hotelih ali apartmajih. Zdelo se nam je, da bi jim naša ponudba glampinga zelo ugajala. Ne bi

potrebovali dodatne opreme za kakršno koli kampiranje, namestili pa bi se v lesenih bivalnikih v obliki gondole,

kjer bi bila tudi garaža za kolesa.

Seveda naš kraj ne zamrzne niti pozimi. Sem pridejo ljudje na smučanje. Veliko jih pripotuje iz sosednje

Hrvaške in Madžarske, pa tudi iz drugih krajev Slovenije. Ti se v hladnih zimskih dneh, ko na Pohorju zaživi

smučarska sezona, smučajo po pohorskih strminah. Gondola bivalniki bi bili primerni tudi za smučarje, ki si ne

morejo privoščiti dragih hotelov ali apartmajev ali pa jim takšne vrste prenočitve ne ugajajo. Še posebej bi se v

njih prijetno počutili tisti, ki radi bivajo v naravi. V zimskem času in hladnejših dneh bi bile hiše ogrevane s pomočjo

sončnih celic na strehi in dodatnih električnih grelnikov v notranjosti bivalnika. Naš glamping bi poimenovali

Eko vas Gondola, saj bi lahko turisti, ki bi se nastanili v bivalnikih v obliki gondole, uživali v vseh lepotah

narave in v vseh ponudbah, med katerimi bi lahko izbirali.

Zavedamo se namreč, da ljudje vedno manj časa preživimo v naravi in s tem želimo poudariti, da je lahko narava

tudi na kakršen koli način koristna in primerna za bivanje.

Pridite in se prepričajte. Verjamemo, da nam bo uspelo!

Veronika Ekart, Lana Hötzl, Neža Kramarič, Katja Zrinski, Tina Mlasko, Lara Jugovič,

Tijana Jamnik, Nika Korže, Nika Zadravec

Mentorice Ribana Višnar, Violeta Škrabl, Mateja Arko


38

Ni avta? Ni panike!

Zelen promet za lepši svet!

Kolesarski dan, ki ga bomo predvidoma pripravili aprila, je namenjen mladim in vsem

ostalim, ki bi želeli sproščeno preživeli prosti čas v naravi, stran od mestnih ulic, televizije

in računalnikov. V enem dnevu bomo približali mladim kolesarjenje po Oplotnici

in tako bodo spoznali življenje v neokrnjeni naravi, opazovali bodo prelepo naravo in

bili tudi športno aktivni. Spoznali bodo vzrejo konjev, različne vrste vina in sadja, cerkvi

Sv. Barbare in sv. Janeza Krstnika, črno kuhinjo, našo prelepo graščino z obnovljenim

grajskim kompleksom ter perišče.

Udeleženci kolesarskega se bodo dopoldan zbrali znotraj grajskega kompleksa.

Zbrane bomo člani Turističnega podmladka pozdravili in jim že pred odhodom razkazali

graščino in na novo obnovljen grajski kompleks. Po ogledu bo sledila kratka predstavitev

kolesarske ture, kar bomo opravili s pomočjo kolesarskih strokovnjakov. Nato bodo udeleženci

sedli na kolesa in se odpeljali do Gorice pri Oplotnici, kjer bodo lahko videli čudovit

razgled na Oplotnico. Časa bo dovolj tudi za fotografiranje. Člani Turističnega podmladka

pa jim bomo z vrha Gorice razkazali in pokazali kje se kaj nahaja. Sledi vožnja čez

Malahorno do Markečice, kjer se bomo ustavili pri domačiji Leskovar. Lastnik kmetije nam

bo razkazal kmetijo, saj se med drugim ukvarjajo z vzrejo konj. Udeleženci kolesarskega dne

bodo lahko tudi jahali konje. Na kmetiji bo tudi čas za kratek počitek in za malico ter osvežitev

(iz nahrbtnika). S kolesi se bomo nato odpravili na sv. Barbaro, kjer si bomo ogledali cerkev

in črno kuhinjo. Sledi panoramska vožnja čez Dobriško vas in Gmajno do Čadrama, kjer nam

bodo na kmetiji Mlakar omogočili ogled sadovnjaka in vinogradov. Pot nas bo nato vodila do farne

cerkve Janeza Krstnika, ki si jo bo mogoče tudi ogledati. Sledi zadnji del poti, mimo vrtca in

Osnovna šola Pohorskega bataljona Oplotnica

Ulica Pohorskega bataljona 19, 2317 Oplotnica

T (02) 803 33 50 E o-pobaoplot.mb@guest.arnes.si, www.osoplotnica.si


39

osnovne šole, do grajskega parka in perišča, ki ga bomo udeležencem tudi predstavili.

V parku sledi tradicionalno oplotniško kosilo, ki ga bodo pripravile članice Društva

kmečkih žena in Turističnega društva Oplotnica. Po kosilu pa bomo v parku pripravili

animacijo z glasbo. Nato sledi odhod domov.

Čas Aktivnost

10:00 Zbor udeležencev v Graščini z ogledom grajskega kompleksa in graščine

10:45 Vožnja v Gorico pri Oplotnici

11:00 Razgled celotne Oplotnice

11:15 Vožnja iz Gorice čez Malahorno v Markečico (na poti bomo videli najstarejšo hišo v Oplotnici)

11:30 Postojanka na domačiji Leskovar (ogled kmetije, ježa konjev, malica)

13:00 Vožnja iz Markečice na Sv. Barbaro

13:30 Ogled Cerkve sv. Barbare in črne kuhinje

14:15 Vožnja iz Sv. Barbare čez Dobriško vas in Gmajno do Čadrama

14:45 Ogled sadovnjakov in vinograda pri kmetiji Mlakar

15:30 Vožnja od kmetije Mlakar do Cerkve Janeza Krstnika

15:35 Ogled Cerkve Janeza Krstnika

16:00 Vožnja do grajskega parka in perišča

16:15 Kosilo, animacijske igre, ogled perišča

17:30 Odhod domov

Krožna pot po Oplotnici:

• Dolžina poti: krožna pot (cca 15 kilometrov)

• Relacija: Oplotnica – Gorica – Malahorna –

Markečica – sv. Barbara – Dobriška vas – Gmajna –

Čadram – Oplotnica

• Zahtevnost: srednja

• Podlaga: asfalt (cca 200 metrov makadamske poti

skozi gozd)

Aljaž Zavšek, Mihael Valenčak, Matic Kalšek, Lana Tkalčič, Maša Štefane, Ana Črešnar,

Nika Kohne, Matjaž Matevžič, Nejc Sadek

Mentorica Nina Razboršek


40

Zelena

Kremenčkova pot

Čeprav se včasih ne zavedamo, moramo priznati, da je naša bližnja okolica, torej

Prekmurje, polna neizkoriščenih, pozabljenih ali neodkritih kulturnih in naravnih lepot.

Ali temu botruje »moderni« tempo življenja, pomanjkanje časa za druženje s prijatelji,

družino ali pa mamljivi nakupovalni centri? Prepričani smo, da temu ni tako, saj je veliko

družin, ki s svojimi otroci svoj prosti čas najraje preživijo aktivno v naravi. Prav zaradi

tega želimo s pestrim dvodnevnim programom, poimenovanim Zelena Kremenčkova

pot, družinam približati naravne in kulturne lepote občine Puconci ter sosednjih občin,

tradicionalne običaje in obrti ter številne kulinarične dobrote.

Sestavili smo okolju prijazen program, ki poskrbi za poučno in pestro dogajanje, polno

presenečenj in nepredvidljivih zapletov.

Verjamemo, da Vas je naš zeleni program navdušil. Zagotovimo Vam lahko tudi to, da

boste kar prijetno presenečeni in začudeni, česa se lahko naučite in kaj lahko spoznate v

dveh zabavnih poletnih dneh. Ker vseh podrobnosti ne moremo izdati, je najbolje, da se kar

podate na pot in potrkate na vrata v Puconcih pri Kremenčku.

Program

Čas 1. dan

8.00–8.10 Prihod udeležencev z vlakom ali drugim javnim prevozom ter ogled bližnjih znamenitosti

kraja (evangeličanska cerkev, spomenik Spametnosti, Dom Štefana

Küzmiča, Zelene dvorawne …).

8.10–8.40 »Živijo, jaz sem« spoznavna igra (10 min), poslikava majic (20 min).

8.40–9.30 »Na obisku pri teti Meti, stricu Rožmarinu in mali Ajdi«

1. skupina – mame: izdelovanje zeliščnih mil,

2. skupina – očetje: peka zeliščnega kruha,

3. skupina – otroci: priprava zeliščnih namazov.

Osnovna šola Puconci

Puconci 178, 9201 Puconci

T (02) 545 96 00 F (02) 545 96 13 E ospuconci@ospuconci.si; www.ospuconci.si/


41

9.30–9.35 »Kam vodijo stopinje?«

Otroci na podlagi majhnega zemljevida poiščejo veliki zemljevid.

9.35–10.00 Kolesarjenje v Brezovce.

10.00–11.30 »Fčelina drüžba«

• predstavitev čebelarstva (40 min),

• tekmovanje v okušanju različnih vrst medu (10 min),

• izdelava sveč in peka medenjakov (40 min).

11.30–12.00 Kolesarjenje do lovskega doma v Brezovcih in predstavitev dela lovca ter življenja v gozdu.

12.00–12.30 Preživljanje prostega časa v »Mini adrenalinskem parku«

(plezanje, streljanje z lokom, gradnja lesenih hišic za »gozdne škrate«).

12.30–12.45 »Skriti zaklad«

Ob koncu igre jih pričaka maskota Zelene Kremenčkove poti.

12.45–14.00 Vožnja z vlakcem do Jelenovega hrama, kjer jih za kosilo čakajo domače prekmurske koline.

14.00–14.30 Nadaljevanje poti z vlakcem po prekmurskem okolju.

14.30–14.50 Polnjenje energije na energetskih točkah.

14.50–17.10 Prostočasne dejavnosti ob Ledavskem jezeru (počitek ob jezeru, pohod okrog jezera in ogled okolice).

17.10–20.00 »Vaško drüženje« (večerja, ljudski plesi, ličkanje koruze, pletenje košar, izdelava prekmurskega slovarja).

2. dan

7.30–8.00 Prebujanje.

8.10–8.40 »Dobro jütro dober den, mij želijmo sen«

Sledi pravi prekmurski zajtrk (prekmurska šunka, med, domači kruh, ocvirki ter zaseka).

8.40–11.00 Dopoldne imajo možnost rekreacije: vožnja s kanuji po jezeru, tenis ali nogomet ter ostale športne

aktivnosti.

11.00–12.00 Pot do lončarja v Pečarovce (ogled naravnih in kulturnih znamenitosti občine Puconci).

12.00–13.30 Lončarstvo Zelko

• 1.skupina: izdelovanje lončenih izdelkov,

• 2. skupina: poslikava izdelkov.

13.30–14.30 Ogled Goričkega.

14.30–15.30 Ogled živali pri Sečkovih na Vaneči.

15.30–16.00 Sprehod do Keme Puconci.

16.00–18.00 Zaključno druženje po Kremenčkovo v Puconcih.

18.00 Odhod z vlakom ali avtobusom domov.

Zemljevid Zelene Kremenčkove poti

Legenda:

1. OŠ Puconci

2. Čebelarstvo Car

3. Lovski dom Brezovci'

4. Jelenov Hram Beznovci

5. Zdravilne točke

6. Turistična kmetija Ferencovi ob Ledavskem

jezeru

7. Lončarjenje pri Zelkovih

8. Obisk živali pri Sečkovih

9. Kema Puconci

Sarah Friškič, Julijan Hodžar, Ana Kovačec, Nika Kuhar, Jure Lazar, Kristina Norčič, Tea Ritlop

Mentorici Mateja Žökš, prof. geografije in pedagogike, Monika Prelog, prof. likovne umetnosti


42

M(N)oč pravljice v

Deželi štorkelj

Tema letošnjega festivala, Zeleni turizem, nas je zelo pritegnila, saj je ravno narava največje

bogastvo naše občine. Tega se podmladkarji zavedamo, jo spoštujemo, negujemo

in s pravo mero želimo ponuditi tudi turistom. Z našo projektno nalogo »M(N)oč

pravljice v Deželi štorkelj«, želimo opozoriti na naravno bogastvo, ki nas v našem kraju

obdaja pa zaradi naglice življenja tega včasih sploh ne opazimo.

Oblikovali smo turistično pot, ki se začne v Penovjeh pri studencu Palčka Polanskoga,

vodi mimo Copekovega mlina, skozi Dolnji log do napajališča štrkov Berek in se zaključi

v parku Dežela štorkelj.

Bistvo vseh postojank na naši pohodniški poti so pravljice. Pravljice, ki so jih napisali

podmladkarji sami. Navdih za pisanje so dobili v tej Deželi štorkelj, ki jo od pomladi do jeseni,

s svojimi razpetimi krili ponosno preletava polanski štrk.

Zakaj pravljičnost? Naš glavni turistični produkt je narava, ki jo popotnikom želimo ponuditi

v vsej njeni polnosti in je pri tem ne oškodovati. Pravljica je tako po našem mnenju najprimernejša

pot, da lahko človek umiri svojo dušo, prebudi otroka v sebi in končno pogleda

skozi pravo okno narave.

Kdaj se bo zgodilo?

Takrat ko pravljice najbolj zaživijo. Čas kresne noči bo našemu dogodku dal še dodatno

moč, saj je takrat čisto vse mogoče. In na predvečer Dneva državnosti, ki bo letos še posebej

zaznamovan.

Osnovna šola Miška Kranjca Velika Polana

Velika Polana 215 b, 9225 Velika Polana

T (02) 573 58 40 E o-mkvpolana.ms@guest.arnes.si


43

Še naše povabilo

Pupoutnik, malo se stavi,

skous okno pugledni pa nikaj ne pravi,

f pravlico stoupi si spučijni učij,

svojo düjšo začüjti, odloži skrbij.

Besedilo: Podmladkarji

Melodija: Denis Zver

čas kraj (lokacija)

aktivnost

16.30 Velika Polana (parkirišče ob parku) zbiranje, odhod na avtobus

17. 00 Mala Polana (Penovje) poslušanje pravljice »Nevole f Polanskon loščeki«,

iskanje culice

18.00 Mala Polana (Polanski lošček) pravljica Palčka Polanskoga, druženje v palčkovi

čajnici

18. 30 Mala Polana (Copekov mlin) ogled Copekovega mlina, malica

19. 30 Mala Polana (Dolnji log) pravljica o stari vrbi

20. 30 Velika Polana (Dolnji log – gozdna jasa) Sovina pravljica

21.30 Velika Polana (Dolnji log – Veško) pravljica Kresnicin prihod

21.45 Velika Polana (Dolnji log – travnik) Ples Kresnic, Kresnicina zgodba

22.15 Velika Polana (Berek) Štrkova pravljica

23.00 Velika Polana (park Dežela štorkelj) Kak je jousa gratala guspa

Domen Pucko, Špela Jaklin, Tia Tonkovič, Alja Magdič, Žan Farkaš, Ajda Iza Ritlop,

Lana Marija Kapun Hozjan, Pia Cigut

Mentorici Natalija Šimon, Andreja Kavaš


44

Deblakov pristan

V letu 2016 je Ljubljana zelena prestolnica Evrope. Zato smo si v naši projektni nalogi

zastavili za cilj trajnostni turizem, zeleni turizem in hkrati nekaj svežega, nekaj inovativnega

za Ljubljano. Odločili smo se za glamping. Glamping je skovanka iz besed

glamur in kampiranje. Oboje skupaj se zdi nezdružljivo, vendar je to v svetu turizma

vse bolj priljubljena oblika počitnikovanja. Naš glamping je umeščen v čudovito okolico

Ljubljanskega barja ob reko Ljubljanico. Vasica je grajena v koliščarskem slogu.

Ima vse, kar potrebuje sodobni popotnik. Mir, naravo in pridobitve današnje družbe.

Deblakov pristan vas z nestrpnostjo pričakuje, da vam šepetaje predstavi svojo zgodbo.

Zgodbo, kjer je v naravno oazo miru skrbno umeščena luksuzna in ekstravagantna

arhitektura, ki je na vsakem koraku prežeta z zelenjem. Poleg arhitekturne dovršenosti

in skrbne umestitve v naravno okolje vas bo notranjost glamping hiše navdušila, bivalno

in tehnično, z najvišjim nivojem prestiža in s popolno zasebnostjo. Prepustite se nam,

doživite nepozabna doživetja, razvajajte se in sprostite se ob spoznavanju naravnega okolja

in mnogih prečudovitih živalskih vrst. Ponujamo vam vožnjo z deblakom, kolesarjenje

po čudoviti okolici Ljubljanskega barja, opazovanje ptic, izdelovanje lončenih izdelkov, spoznavanje

zgodovine barja z obiskom kulturnega društva Fran Govekar, kjer je razstava o koliščarjih,

in vrhunsko kulinariko, ki je povezana z lokalnimi pridelovalci. Vse je zasnovano na

trajnostnem turizmu.

Pridite za vikend in ostanite cel teden.

Osnovna Šola Hinka Smrekarja

Gorazdova 16, 1000 Ljubljana

T (01) 500 81 70 F (01) 500 81 80 E tajnistvo.osljhs@guest.arnes.si, www.o-hsmrekar.lj.edus.si


45

Na naši stojnici smo obiskovalcem v spomin podarili drevak z opisom

našega turističnega produkta. Ker pa je naš projekt zasnovan zeleno,

ekološko in trajnostno smo obiskovalce presenetili tudi s pšenico za sočenje,

ki se jo lahko uporabi za zdrave napitke – smothije.

Smoothie Zelena eksplozija

• ½ skodelice zelenega grozdja

• ½ skodelice trave za sočenje

• breskev brez koščice

• ½ skodelice na kocke narezanega ananasa

• ½ skodelice vode

• 1 žlička limone

Kalorije: 125 KCal

Maščobe: 1 g

Proteini: 5 g

Ogljikovi hidrati: 32 g

Kalcij: 2 g

Železo: 7 mg

Vitamin A: 9%

Vitamin C: 147%

Smoothie Borovnična mavrica

• ½ skodelice trave za sočenje

• 2 srednje veliki hruški

• ½ skodelice vode

• ½ skodelice borovnic

• 1 žlička limone

Kalorije: 204 KCal

Maščobe: 1 g

Proteini: 1 g

Ogljikovi hidrati: 55 g

Kalcij: 3%

Železo: 6 mg

Vitamin A: 7%

Vitamin C: 105%

Uganka

Lara Krašovec, Dilara Orehek Hati, Jakob Potočki, Aljaž Curk

Andrej Martinek, Sebastjan Abbad


46

Zeleni detektivi

Tematska pot z geolovom

Naša šola se nahaja na obrobju Ljubljane, natančneje v Podutiku in letošnja krovna

tema ZELENO je neposredno povezana z lovoriko, ki jo v tem letu nosi naše glavno

mesto – Ljubljana – zelena prestolnica Evrope. Ker je v bližini naše šole hrib, imenovan

Toško Čelo (pod sv. Katarino), na katerega se učenci s starši večkrat podamo na

pohod, smo se odločili za ureditev nove tematske poti (po vzoru GEOLOVA), namenjene

medgeneracijskemu druženju. Zaradi zahtevnosti ga bo v dogovoru z vodstvom

šole, lokalno skupnostjo, Zavodom Republike Slovenije za gozdove, turističnim društvom

Dravlje ter mestno občino izpeljati v naslednjih dveh letih. Prvi del je že za nami,

postavili smo pot, jo predstavili v oddaji Hudo na Radiu Slovenija 1, po šolskem radiu,

na šolski spletni strani ter na našem FB profilu, sedaj pa čakamo na prve odzive geolovcev,

ki so se podali na pot. V začetku meseca junija bomo poskusno organizirali zamišljeni

dogodek za učence naše šole, njihove starše in stare starše ter jim omogočili tudi zasaditev

smrečic na Toškem Čelu, čez dobro leto pa načrtujemo organizacijo dogodka za

širšo javnost.

Osnovna šola Miška Kranjca Ljubljana

Kamnogoriška cesta 35, 1000 Ljubljana

T (01) 518 80 10 F (01) 510 26 05 E os-miskakranjca@guest.arnes.si


47

ZELENI DETEKTIVI – TEMATSKA POT Z

GEOLOVOM

Toško Čelo leži blizu Podutika v Ljubljanski kotlini. Spada v sklop Polhograjskih dolomitov. Njegova nadmorska

višina je 590 m. Z vrha oziroma nekoliko nižje se nam odpre lep razgled na del Ljubljane in okoliškega

hribovja. Nekaj 10 metrov pod vrhom se nahaja Lovska koča. Do vrha Toškega Čela lahko pridemo z avtom,

kolesom ali peš. Poti, ki vodijo do Toškega Čela in njihov čas, so: Preval–Toško Čelo 35 minut, Šentvid–Toško

Čelo 1 ura in 45 minut, Ljubljana–Toško Čelo 1 ura. Vse naštete poti so lahke (nezahtevne) in označene. Pot je

na določenih odsekih lahko nevarna zaradi v žledu podrtih dreves, zato previdnost ni odveč. Varujmo naravo

– smeti ne odlagajmo na poti, temveč v smetnjake na začetku ali na koncu poti. Uporaba tematske poti na

lastno odgovornost.

LEGENDA

N 46.0745

E 14.4440

ZAKLAD

TEMATSKA

POT

TUKAJ SEM

SPOMENIK

NOB

LOVSKA

KOČA

NAVODILA ZA NAGRADNO IGRO

Geolov je moderna oblika iskanja zakladov z uporabo GPS-sprejemnikov ali mobilnih telefonov. Tekmovalno ekipo

sestavljajo najmanj trije člani družine treh generacij (npr. dedek, sin, vnuk), ki se prek računalnika ali telefona poveže in

prijavi na spletno stran www.geocaching.com ter sledi namigom o skritih zakladih ob poti. Cilj igre je, da ekipa zbere

vse dele sestavljanke, jih na koncu poti sestavi ter se z njimi fotografira in svoj ulov objavi na FB-profilu (Tosko Celo),

kjer dobi vsa ostala navodila o poteku igre in morebitni osvojeni kulinarični nagradi. Vsaka ekipa, ki uspe najti vse

zaklade, prejme tudi posebno nagrado – vabilo na posaditev lastne smreke na območju tematske poti v

spomladanskem času. O prejemu nagrade bo ekipa naknadno obveščena prek FB ali elektronske pošte.

Koraki za sodelovanje v geolovu:

1. prošnja za FB-prijateljstvo s TOSKO CELO – seznanitev s pravili in podrobnimi navodili igre,

2. registracija na www. geocatching.com in pregled skritih zakladov na Toškem Čelu,

3. opravljena tematska pot z vsemi najdenimi koščki sestavljanke in fotografija ekipe s celotno sestavljanko,

4. objava podatkov in sorodstvenega razmerja članov ekipe ter fotografije na FB (Tosko Celo) ali po elektronski pošti

geolov.toskocelo@gmail.com,

5. prejem obvestila (prek FB ali po elektronski pošti) o uspešno opravljenem geolovu in možnosti sodelovanja v

nagradni igri za kulinarično nagrado.

INFO: KLIC V SILI 112 INTERVENCIJA 113 NAZIV FB-PROFILA: Tosko Celo GMAIL: geolov.toskocelo@gmail.com

Enja Brumec Kovačević, Analuna Havliček, Kristina Kirkić, Ajda Toplak, Leon Babić in Ema Dolenc

Mentorice Maja Volk, Brigita Kumer Rener, Mojca Žvokelj


48

Zeleni turizem v

Moravški dolini

Zanimive točke naravne in kulturne dediščine v Moravški dolini predstavljamo kot dva

in pol dnevno turistično ponudbo za mlade v naravi. Z našo turistično prireditvijo, poimenovana

Zeleni turizem v Moravški dolini, bomo spoznali izbrane predele Moravške

doline, ki so namenjeni druženju in izobraževanju z možnostjo prenočitve. Okolica je

obdana z gozdom, prijeten vzpon na bližnji Dešen pa nas ob lepem vremenu nagradi s

prečudovitim pogled na Moravško dolino.

Našo dogodivščino bomo opravili peš in s kolesi, prenočevali na ekoloških prenočiščih

(na seniku ali v šotoru), hranili se bomo v domačih gostilnah in na kmetijah, ki imajo ekološko

pridelavo, tako sadja, zelenjave, kakor tudi mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in

mesnih izdelkov.

Učno-sprehajalna pot Rača

Pot je postavljena na zahodnem delu Moravč, med Krašcami, Dvorjami in Sv. Andrejem Ob

poti obiskovalec spozna stavbno, sakralno in drugo kulturno dediščino ter neokrnjene naravne

lepote pokrajine. Pot se začne pri gasilnem domu v Krašcah, kjer je postavljena informativna

tabla z opisom poti. Za lažjo orientacijo je označena z usmerjevalnimi tablami in markacijami

s stiliziranim mlinskim kolesom. V nekoč zelo čisti rečici so našli svoj življenjski prostor

raki in zato so ji dali ime Rača. Danes je rakov le še za vzorec, ime pa je ostalo. Rača je ohranila

svoj naravni tok z značilno obvodno vegetacijo in pestrimi obvodnimi biotopi, ki so življenjski

prostor številnim vrstam ptic in vodnim živalim. Domačini so izvire in druga primerna mesta ob

Rači preuredili v perišča, ki še danes kljubujejo naravi in spominjajo na čas pred pralnimi stroji.

Osnovna šola Jurija Vege Moravče

Vegova 38, 1251 Moravče

T (01) 723 12 10 F (01) 723 10 03 E o-jvmoravče@guest.arnes.si


49

Program

Petek

15.00–15.30 Sprejem in ogled starega trškega jedra

• ogled cerkve

• ogled spomenikov

• legenda o »maravškem mačku«

16.00–16.30 Obisk vrtljive kapelice pod Stražo

• ogled kapelice

17.00–17.30 Pletenje slamnatih kit

• učenje pletenja kit in pridobivanja

znanja

17.30–18.00 Malica

18.00–19.00 S kolesi na Ranč Pr´Osolet

• ogled kovaške delavnice

• skrb za konje (božanje, krtačenje, kidanje,

hranjenje konjev …)

19.00–20.00 Večerja

20.00–22.30 Astronomska opazovalnica

• ogled nočnega neba

• predavanje učitelja Rousa Robide o

zvezdah

• v primeru oblačnega vremena si ogledujejo

nočno nebo s predhodno naloženo

aplikacijo Google Sky Map

23.00… Nočitev na seniku

• spanje na pohištvu iz sena

Sobota

7.30–8.00 Zajtrk

8.00–9.30 Jahanje konj, skrb za domače živali

• skrb za živali – ogled mini živalskega

vrta

10 00–11.30 S kolesom do mlina Rotar

• ogled mlina, stari in sodobni del

• spoznavanje žit in mlevskih izdelkov

13.30–15.00 Delavnica

• ogled usnjarske delavnice, izdelava

preprostega usnjenega mošnjička

• predstavitev izdelave čipk, razlaga izdelave

kvačkanega izdelka, poskus

kvačkanja

12.00–13.00 Kosilo – gostišče Peterka

15.30–17.30 Ogled kmetij in njihovih dejavnosti

kmetija Matčk

• ogled sadovnjaka

• prikaz pridelave jabolk

• predelava jabolk

kmetija Kocjančič

• ogled živali in molže

• pokušina domačega jogurta

• ogled strojev in pripomočkov na

kmetiji

17.30–18.00 Malica

18.00–19.00 Taborniki in nastanitev – Ribniki

• nastanitev in postavitev šotorov

20.00–21.30 Športne igre

• gumitwist, balinčki, odbojka na mivki

• v primeru slabega vremena družabne

igre

22.00… Nočitev

Nedelja

8.00–8.30 Zajtrk

9.00–10.30 Učno-sprehajalna pot Rača

• pridobivanje znanja o Rači in spoznavanje

narave

10.30–11.00 Malica

11.00–12.30 Izdelava makete mlina

• izdelava makete mlina

• izdelek si shranijo kot spominek

14.30–15.30 Čutna pot v gozdu kot zaključek z vključenimi

vsemi doživetji

• obisk čutne poti v parih

16.00–17.00 Zaključek

Povabilo na najvišji vrh občine

Pivkeljturn

Lucija Urbanija, Greta Kočar, Blažka Mencinger, Patricija Koren, Nika Gorta, Monika Vrhovec, Katarina

Sušnik, Maruša Burja, Lara Stegnar Farič, Ajla Škrgić, Karmen Cerar, Jerneja Jamšek, Monika Jamšek, Ema

Brodar, Eva Štrekelj, Tajda Pintar, Alina Mazničenko, Urška Kamenšek, Jerca Urankar, Miran Vehovec

Mentorici Alenka Tominšek, prof. slovenskega jezika, Irena Malovrh, univ. dipl. ing. tekst. tehn., učiteljica OPB


50

Zmajčkove zelene

dogodivščine

Slovenske Konjice so zanimiva izletniška točka, saj ležijo v bližini avtoceste in so dostopne

iz različnih smeri. Odlikuje jih prijaznost in urejenost podeželskega mesta, ki

nudi možnost obiska skozi vse leto.

Osnovnošolci se zavedamo dolžnosti ohranjati kulturno izročilo, pomembnosti bivanja

v naravi in druženja s prijatelji. V ta namen smo zasnovali nalogo z naslovom

Zmajčkove zelene dogodivščine. Obljubljamo vam veliko nepozabnih doživetij, vznemirljivih

trenutkov in kup čudovitih spominov.

Oblikovali smo festival v naravi, ki zajema družboslovne, naravoslovne, tehnične, športne

in zabavne vsebine. Vanj smo vključili pisano paleto ustvarjalnih delavnic, s katerimi

želimo prikazati drugačne možnosti pouka in zanimive načine preživljanja prostega časa v

naravi.

Celoten program pa bodo obogatile tudi konjiške kulinarične dobrote.

Športne dejavnosti Ustvarjalne in zabavne delavnice Učne vsebine

Plezanje Kuharska (smooti iz gozdnih sadežev) geografija

Ples, zumba Igra spomin likovna umetnost

Badminton

Spretni prsti: sovice iz lubja, miške iz storžev, bršljanova

zgodovina

krona

Štafetne igre Živalski kamenčki biologija

Pohod Verižice, obeski naravoslovje

Igre z žogo Mlinček iz lesa gospodinjstvo

Poligon Ladjice iz lubja tehnika

Rolanje Razglednice slovenščina

Tek Laterne, lampijoni spoznavanje okolja

Osnovna šola Ob Dravinji

Ulica Dušana Jereba 1, 3210 Slovenske Konjice

T (03) 757 27 30 E info@osobdravinji.si, www.osobdravinji.si


51

1. dan: od 10.00 do 19.00

Prihod in nastanitev, uvodni pozdrav, kratek program in predstavitev festivala (urnik

dogajanja in pravila), ogled šole in športnega parka, predstavitev Slov. Konjic – kratka

zgodovina mesta in Konjiška legenda, dejavnosti ob reki Dravinji, Zmajčkova olimpijada,

Zmajčkova pošta, Zmajčkov ples.

• Zbor ob 10.00 na parkirišču OŠ Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah

• Dobrodošlica in kratek kulturni program učencev OŠ Ob Dravinji

• Ogled šole in pripadajočega športnega parka

• Nastanitev v šolski telovadnici ali v postavljenih in pripravljenih šotorih (5 otrok/šotor) – odvisno od vremena

in želje obiskovalcev

• Predstavitev Slovenskih Konjic, kratka zgodovina mesta in Konjiška legenda

• Nato odhod do obrežja reke Dravinje in načrtovane dejavnosti

• Kosilo in počitek

• Športni park OŠ Ob Dravinji: Zmajčkova olimpijada

• Delavnica: Zmajčkova pošta

• Večerja

• Zmajčkov ples

• Nočitev

2. dan: od 10.00 do 18.00

Pohod na Konjiško goro; skozi staro mestno jedro, ogled kulturno-zgodovinskih znamenitosti, sprehod po

Zmajčkovi – gozdni učni poti, Lov na zmajčkov zaklad, ustvarjalne delavnice na Starem gradu, razstava izdelkov,

podelitev spominskih priznanj, zaključek festivala.

• Po zajtrku ogled najpomembnejših mestnih znamenitosti

• Sprehod skozi staro mestno jedro

• Pohod po Zmajčkovi gozdni-učni poti in ustvarjalne delavnice

• Lov na zmajčkov zaklad

• Vzpon na Stari grad

• Kosilo iz grajskega lonca

• Prosto za raziskovanje

• Vrnitev v OŠ Ob Dravinji

• Razstava ustvarjalnih izdelkov

• Podelitev spominskih priznanj za sodelovanje

• Zaključek festivala

Evita Brdnik, Kristina Iršič, Ula Kitek, Nika Dragan, Diana Lešnik, Pia Kovač,

Julija Kene, Nina Padežnik, Maša Pliberšek

Mentorji Jovita Kovač, prof. geografije in slovenščine, Špela Sivka, dipl. vzg. predšolskih otrok,

Mihael Stampfer, prof. računalništva in tehnike


52

S kočijo med

vinograde in griče

Naši lepi vinogradi in griči vas vabijo. Odpočijte si, zbistrite misli in preklopite na drug

svet, svet narave. Pridružite se nam med zelišči in dišavnicami, ob prijetnem pitju čaja,

popeljite se z nami s kočijo med vinograde in griče in podoživite naravo ter uživajte ob

dobrih in zdravih jedeh.

Člani vinogradniške skupine, turističnega društva in domačini s turističnih kmetij vas

bodo seznanili z življenjem v preteklosti na viničariji in z delom v vinogradu, predstavili

sorte vinske trte posajene na Postičevi poti, postregli z domačimi čaji in jedmi, vam

pomagali podoživeti skrivnostni svet narave in življenja z vinogradom ter predstavili stara

prevozna sredstva.

Ponudba je namenjena vsem, ki želite preživeti dan v neokrnjeni naravi, pozabili pa nismo

niti na tiste z omejitvami pri gibanju ali prehrani.

Osnovna šola Sveta Ana

Sveta Ana 14, 2233 Sveta Ana

T (02) 72 95 870 F (02) 72 95 878 E info@sveta-ana.org


53

Itinerarij poti

1. KTC Sv. Ana

2. Čajnica in zeliščarstvo Kolarič

Legenda postaj na naši učni Postičevi poti

1. Klet z vinoteko v občinski stavbi

2. Cerkev Sv. Ane

3. Počivališče nad vinogradi

4. Poličeva klet

5. Postičeva hiša

6. Viničarija Pergarjev vrh

7. Ampelografski vrt

8. Počivališče ob vinogradu

9. Počivališče s pojasnitvijo geologije

10. Razgledno počivališče

3. Turistična kmetija Mihelič

4. Postičeva vinogradniška učna pot

5. Vinoteka ali igre za mlade

Program

9.00 Zbiranje na ploščadi

9.15–10.20 Ogled predstavitvenega filma, središča

kraja

10.20–13.30 Obisk čajnice, ogled zeliščnega vrta,

delavnice, malica

13.30–14.00 Prevoz s kočijo do turistične kmetije

Mihelič

14.00–15.30 Kosilo

15.30–16.00 Vračanje s kočijo do viničarije

16.00–17.30 Ogled Postičeve učne poti z viničarijo

17.30–19.00 Vinoteka ali igre na prostem

19.00 Odhod

Tilen Majer, Ana Polanec, Timotej Majer, Maša Šijanec, Aljaž Senekovič, Matej Rajter, Karin Gosak,

Melisa Zadravec, Nina Simonič, Nika Simonič, Kristjan Ornik, Urban Ornik, Katja Ornik

Mentorici Ana Šnofl, prof. zgodovine in geografije, Irena Rola - Bek, prof. matematike, fizike in tehnike


54

Grozdek moj

Turistični produkt Grozdek moj, ki obiskovalcem nudi nekaj novega, naravnega, zdravega

in sproščujočega smo umestili na obronke Haloz in njihovo okolico ter na Ptuj. Ker

želimo zadovoljiti čim več obiskovalčevih želja, smo pripravili tri različne programe – za

različne generacije. Vsak posameznik se sam odloči, v kateri program se bo vključil,

lahko pa tudi prehaja med programi, če je to časovno izvedljivo. Prva dva programa

sta izvedljiva skozi vse leto, tretji pa je možen samo v času trgatve. Posebnost programa

je tudi nočitev v vinskem sodu v Termah Ptuj.

Program 1

Prvi dan

9.00 prihod na parkirišče pred OŠ

Ljudski vrt in dobrodošlica

9.30 delavnica 1: priprava grozdnih rozin

10.30 odhod z avtobusom v Haloze in

sprehod po vinogradu ter razlaga

del v vinogradu skozi celo leto,

počitek

13.00 odhod na Ptuj in haloško kosilo

14.00 priprava tradicionalnih haloških jedi

16.00 delavnica 2: priprava vinskega kisa

18.00 večerja (del večerje si že popoldne

pripravijo sami)

19.00 odhod v terme Ptuj, po želji kopanje

in masaže z grozdnimi pečkami ali

igranje družabnih iger

22.30 priprava na spanje in spanje v vinskem

sodu (Terme Ptuj)

Drugi dan

8.30 zajtrk v Termah Ptuj

9.00 odhod avtobusa do Borla in pohod

po delu haloške planinske poti

13.30 povratek na Ptuj in kosilo

14.00 počitek (lahko igranje družabnih

iger)

16.00 delavnica 3: priprava grozdnega

soka

18.00 zahvala in odhod domov

Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj

Župančičeva 10, 2250 Ptuj

T (02) 780 04 70 F (02) 780 04 71, www.os-ljudskivrtptuj.si


55

Program 2

Prvi dan

9.00 prihod na parkirišče pred OŠ Ljudski vrt in

dobrodošlica

9.30 delavnica 1: priprava grozdnih rozin

10.30 odhod z avtobusom v Haloze in sprehod po

vinogradu ter razlaga del v vinogradu skozi

celo leto, počitek

13.00 povratek na Ptuj in haloško kosilo

14.00 priprava tradicionalnih haloških jedi

16.00 delavnica 2: priprava vinskega kisa

18.00 večerja

19.00 zabavni večer z domačimi muzikanti ali igranje

družabnih iger

22.30 priprava na spanje in spanje v vinskem sodu

Drugi dan

8.30 zajtrk v Termah Ptuj

9.00 gorsko kolesarjenje (kolesa si lahko izposodijo

v Termah Ptuj, nekaj jih imamo tudi v šoli)

13.30 kosilo

14.00 počitek

16.00 delavnica 3: priprava grozdnega soka

18.00 zahvala in odhod domov

Program 3

Prvi dan

8.00 prihod na parkirišče pred OŠ Ljudski vrt in

dobrodošlica ter tradicionalni haloški zajtrk v

šolski jedilnici

8.30 odhod z avtobusom

v Haloze in tradicionalna

trgatev

13.00 tradicionalno haloško kosilo

14.00 stiskanje in prelaganje grozdja na

stari leseni stiskalnici

18.00 odhod na Ptuj in večerja

19.00 zabavni večer z domačimi muzikanti ali razvajanje

v ptujskih termah

22.30 priprava na spanje in spanje v vinskem sodu

Drugi dan

8.30 zajtrk v Termah Ptuj

9.00 odhod z avtobusom v Haloze in pospravljanje

ter čiščenje orodja od trgatve in stiskalnice

13.30 povratek na Ptuj in kosilo

14.00 počitek (lahko tudi igranje družabnih iger)

15.30 delavnice po lastni izbiri

17.00 zahvala in odhod domov

Programe lahko po želji obiskovalcev spremenimo in

prilagodimo. Vse obroke pripravimo učenci turističnega

krožka v kuhinji gospodinjske učilnice s pomočjo

naših učiteljic in kuharja.. Večerje pripravljamo skupaj

z gosti v popoldanskih delavnicah.

Tudi pogrinjke v jedilnici pripravimo sami.

Vsi avtobusni prevozi v Haloze in nazaj so vključeni v

ceno vikend paketa.

Haloška planinska pot Borl–Cirkulane

Začetek Haloške planinske poti je pri gradu Borl nad Dravo, na nadmorski višini 251 m. Tu je postavljena informativna

tabla o Haloški planinski poti, njenih kontrolnih točkah in dolžini poti. Od gradu Borl se povzpnemo po

cesti proti Vrbanjšku (412 m), najvišjemu vrhu vzhodnih Haloz. Če zavijemo desno, smo v tričetrt ure (od gradu)

pri cerkvi sv. Ane (304 m). Leva pot pa vodi proti vrhu Vrbanjška. Z vrha se po gozdni poti spustimo v razloženo

naselje Hrastovec (240–360 m). Tukaj je druga kontrolna točka. V naselju se obrnemo proti jugu in sestopimo

v dolino, kjer prečkamo cesto in se povzpnemo na Gorenjski vrh s cerkvijo sv. Janeza (331 m). Dober kilometer

poti hodimo po grebenu proti naselju Brezovec. Po markirani poti sestopimo v dolino, kjer že vidimo

Cirkulane. V slabe pol ure smo v Cirkulanah, kjer je tretja kontrolna točka in konec naše današnje poti.

Jerca Feguš, Zala Senčar, Aljaž Kampuš, Enej Klasinc, Kaja Petrovič, Laura Simonič,

Eva Cafuta, Jana Repič, Luka Černila, Jure Miklošič, Lorena Hamler, Brina Terbuc,

Nataša Žitnik, Ela Černila in Tilen Šimenko Golob

Mentorici Martina Prejac, prof. geografije in zgodovine, Elka Mlakar, prof. defektologije


56

preizkusisevnaravi.ti

Vprašali smo se, kako mladi lahko pripomoremo k razvoju trajnostnega in ekološkega

turizma v občini Šentjernej. Videli smo poslovno priložnost za lokalne obrtnike in podjetnike,

kmetovalce in turistične delavce v turističnih produktih, ki promovirajo preživljanje

prostega časa v neokrnjeni naravi.

Dolenjska ima enkratne naravne danosti. Je dežela s čudovito neokrnjeno naravo, ki jo

cenimo prebivalci in turisti. Naravne danosti predstavljajo predpogoj za razvoj zelenega,

odgovornega turizma.

Trend masovnega turizma je zamenjala želja po preživljanju prostega časa v neokrnjeni

naravi in posledično razvoja trajnostnega in ekološkega turizma.

Odgovorni turist naj si ne zastavi vprašanja, kam želi, ampak kaj želi doživeti.

V letošnjo nalogo smo vključili aktivnosti v povezavi z reko Krko (taborjenje, splavarjenje,

bivakiranje in glamping).

Pripravili smo 5-dnevni izziv preživetja v naravi: ob Krki, na Krki in nad Krko:

1. dan: podšotorom.jst

Kraj dogajanja: travnik ob Krki

Aktivnosti: spoznavanje taborništva: postavljanje šotorov, delavnice (izdelava plovila iz recikliranih

plastenk), zdrava prehrana, druženje ob večernem ognju, straža

2. dan: okusimkrko.jst

Kraj dogajanja: splavi na Krki

Aktivnosti: s plovili selitev šotorov na splave, večerno glasbeno druženje ob ognju na splavu

3. dan: bivakiram.jst

Kraj dogajanja: Krakovski gozd ob Krki

Aktivnosti: izdelava bivaka, pohod, ogled bobrišča, opazovanje ptic, fotografiranje

Osnovna šola Šentjernej

Prvomajska cesta 9, 8310 Šentjernej

T (07) 33 74 910 F (07) 33 74 911 E os.sentjernej@guest.arnes.si, www.os-sentjernej.si


57

4. dan: visimvzraku.jst

Kraj dogajanja: nad Krko

Aktivnosti: razvajanje (glamping), viseče bube na

jekleni vrvi nad Krko, kokoni in hišice na drevesih, šaljiva

športna tekmovanja, izdelava in spust bobrovih

lučk

5. dan: odhajam.jst

Kraj dogajanja: leseni most nad Krko

Aktivnosti: zajtrk v postelji, otvoritev Bobrove razstave

1. dan podsotorom.jst

travnik, ŠOTORIŠČE (tab. prostor, ognjišče, kompostno stranišče)

2. dan okusimkrko.jst

Krka, selitev na splav, osrednji splav=forum, SPH, večerno druženje

3. dan bivakiram.jst

Krakovski gozd, postavitev bivaka, selitev, ogled bobrišča, črnočeli srakoper, SPH, večerno druženje

4. dan visimvzraku.jst

Krakovski gozd, travnik, nad Krko, selitev, razvajanje, druženje (igre…), bobrove lučke

5. dan odhajam .jst

leseni most, ogled razstave (fotografije, izdelki iz naravnega materiala)

Nejc Hodnik, Ana Luštek, Vid Rozman, Jan Sintič, Manca Sintič, Maruša Škufca Kalin,

Ana Vahčič, Davor Vovko

Mentorice Karmen Jamnik, Mojca Kodelič, Ida Zagorc


58

Travnarija

Travnarija je dogodek, s katerim želimo oživiti in na zanimiv način prikazati opravila kot

sta bila košnja in spravilo sena. Dogajanje bomo popestrili z zanimivimi igrami, ki bodo

mlajše popeljale v čas naših dedkov in babic. Tako bodo obiskovalci bi skozi igro in

druženje spoznavali del starih običajev in opravil, čas bomo aktivno preživeli na svežem

zraku in v družbi prijateljev ter hkrati na zabaven način spoznavali kulturno in naravno

dediščino kraja.

S konjsko vprego bi na vozu udeležence popeljali na travnik. Tam bi sledil prikaz košnje

trave in spravila sena, druženje bi nadaljevali z zabavnimi igrami, dogodek pa bi

zaključili s pogostitvijo s tipičnimi jedmi, ki so jih v preteklosti postregli ob takšnih

opravilih.

Program

Dogodek bomo pripravili spomladi, in sicer se bomo prilagodili lastniku travnika.

10.30–11.00 Zbiranje udeležencev za dogodek

11.00–11.30 Predstavitev košnje in spravila sena

11.30–12.30 Igre po postajah

12.30–13.00 Zaključek, malica in odhod domov

Opis aktivnosti

Udeleženci se bodo zbrali na trgu v Podbočju, kjer jih bo pričakal g. Andrej Kerin s konjsko

vprego in jih popeljal do travnika, kjer se bo dogodek odvijal.

Prikaz košnje in spravilo sena

Člani Kolednikov in Aktiva kmečkih žena bodo v kratkem programu prikazali, kako sta potekala

košnja in spravilo sena v preteklosti. Dogajanje bodo popestrile Pevke izpod Bočja, ki bodo zapele

nekaj ljudskih pesmi.

Osnovna šola Podbočje

Podbočje 82, 8312 Podbočje

T (07) 49 77 030 F (07) 49 78 474 E os.podbocje@siol.net


59

Sledile bodo zabavne igre.

Pravila

Udeležence bomo razdelili v več skupin. Skupine bodo med seboj tekmovale na različnih

postajah, v zabavnih igrah, ki smo jih pripravili. Zmagovalna skupina v posamezni igri bo

prejela rožico, skupina, ki jih bo na koncu zbrala največ, bo prejela glavno nagrado, ostale skupine

pa bodo dobile tolažilno nagrado.

Zajčja dirka

Na tej postaji se bodo tekmovalci pomerili v hitrosti.

Igra: Tekmovalci bodo stekli do pletenih košev. Napolniti jih bodo morali s sveže pokošeno travo, ki jih bo čakala

na označenem delu travnika. Koš si bodo morali nadeti na rame in steči do ciljne črte, ga izprazniti in predati

naslednjemu članu ekipe in tako do tretjega člana v ekipi. Zmaga ekipa, katere tretji tekmovalec je prvi na

cilju.

Botanični genijalci

Mladi čedalje manj hodijo v naravo in se seznanjajo z raznimi rastlinami. Namen te igre je, da otroke poučimo o

travniških rastlinah na zabaven način.

Igra: Tekmovalci bodo na tej postaji ugibali imena različnih travniških rastlin. Sprehajali se bodo med košarami,

medtem ko jim bodo naši prostovoljci, ki bodo stali ob košarah, pokazali različne travniške rastline.

Tekmovalec mora ustrezno poimenovati rastlino. Ob vsakem pravilnem odgovoru si bodo tekmovalci prislužili

del točk. Zmaga tista ekipa, ki bo prepoznala največ travniških rastlin.

Test nerodnosti

Preizkusili se bodo v timskem delu in motoričnih sposobnostih, saj igra zahteva usklajenost sotekmovalcev.

Igra: Udeleženci vsake ekipe se bodo razdelili v pare. Igralcema bomo zvezali sosednji nogi, nato pa bodo

morali čim hitreje preteči pot, na kateri bodo postavljene ovire iz kupov sena. Zmagovalci so tisti, ki najhitreje

premagajo poligon.

Mirna roka

Že naslov nam pove, da je za to igro potrebna mirna roka. Tekmovalec potrebuje popolno koncentracija, saj

bo imel drugače pri igri veliko težav.

Igra: Udeleženci skupine se bodo postavili na štartno črto. Po pisku bodo morali na žlico postaviti trdno kuhano

jajce, nato pa se čim hitreje pognati v tek proti ciljni črti. Če se tekmovalcu jajce razbije, ali mu pade na tla,

se mora vrniti na začetek in ponovno izkoristiti novo priložnost. Ko pride na cilj, preda jajce na žlici naslednjemu

sotekmovalcu. Prvi, ki z nepoškodovanim jajcem prečkajo ciljno črto, postanejo zmagovalci.

Dogodivščine nabritega metulja

Ime igre se morda sliši trapasto, vendar je igra vse prej kot to. Travniki so kot naročeni za trapaste izzive. Zakaj

ne bi torej tega vključili v naše igre?

Igra: Po travniku bodo razpostavljene različne ovire iz sena in raznih pripomočkov (koši, grablje). Cilj igre je,

da se tekmovalec čim hitreje prebije mimo vseh ovir in preteče ciljno črto. Na pot se odpravi naslednji član

ekipe in tako do zadnjega. Zmagovalna ekipa postane tista, ki v najkrajšem času preteče poligon.

Zala Jurečič, Sara Conta, Lea Petretič, Hana Iljaš, Nil Kerin,

Sara Požun, Iva Colarič, Petra Jurečič, Tim Kovačič

Mentorici Suzana Čuš, Renata Jurečič


60

Počitnice ob Dravi

Mladi v Radljah živimo sredi neokrnjene narave. Nimamo kinematografov, klubov, gledališč

in podobnih mestnih dobrin. Posledica naše obrobne lege in počasnejšega gospodarskega

razvoja pa je bogastvo, ki vedno bolj dobiva na pomenu:

čudoviti gozdovi, sočni travniki,

čisti zrak, neokrnjena

narava, tišina, regljanje žab

ob ribniku, plahe srne, ki se

pasejo na robu gozda, ptičje

petje, šumenje potoka …

Pridite k nam in z nami doživite

čudovito zeleno Dravsko

dolino.

Program se odvija na območju

Vodnega parka Radlje, kjer

je prostor za kampiranje in razne

športne dejavnosti, ob bližnjem

ribniku Reš in bližnji vodni učni

poti ob Dravi.

Osnovna šola Radlje ob Dravi

Koroška cesta 17, 2360 Radlje ob Dravi

T (02) 88 79 572 F (02) 88 79 587 E info@osradlje.si; www.osradlje.si


61

Od nekdaj so lepa jezera slovela,

al lepš'ga od Reša bilo ni noben'ga,

noben'ga očem bilo bol' zaželen'ga,

ob času poletja zabav naj traja.

Al', ker se oziraš, prostor si 'zbiraš,

zagledaš na pomolu reševal'ca junaka,

ki upa da se kdo ne utopi,

saj noče da se nesreča zgodi.

Po kopanju pomfri in hotdog privoščis si

in velik trebuh te skoraj utopi.

1. dan

čas dogajanje

prostor

9.00–9.15 Zbiranje gostov Parkirišče Vodni park

9.15–9.30 Pozdrav in predstavitev programa Kamp Reš

9 30–10.00 Nastanitev v šotore Kamp Reš

10.00–10.30 Malica (domača jabolka in domač ržen kruh) – Kamp Reš Člani TK

10.30–12.30 Kopanje v Vodnem parku Reš (vodne športne igre, opazovanje ptic in drugih

Vodni park

živali ob Dravi…

12.30–13.00 Ribnik REŠ – predstavitev Ribiške družine Radlje Ribiški dom Radlje

13.00–14.00 Kosilo (pečene ribe, solata, kruh) Ribiški dom Radlje

14.30–14.30 Počitek Kamp Reš

14.30–18.00 Orientacijski pohod po vodni učni poti,

Vodna učna pot

(14.30–17.00)

(17.00–18.00)

opazovanje rastlin in živali

18.00–18.30 Tuširanje, priprava na večerjo Kamp Reš

18.30–19.30 Večerja (golaž, polenta – v kotlu) Kamp Reš

Razglasitev rezultatov orientacijskega pohoda

19.30–21.30 Športne igre (odbojka na mivki, nogomet, balinanje) Igrišče ob kampu

22.00 Spanje Kamp Reš

2. dan

čas dogajanje

prostor

7.30 Bujenje in priprava na zajtrk Kamp Reš

8.00 Zajtrk (domači jogurt, polnozrnat kruh, sadje) Kamp Reš

9.00–12.30 Delo v delavnicah

Kamp Reš, Ribnik Reš

• taborniki (orientacijski pohod v okolici, preživetje v naravi)

• ribolov z ribiči mentorji RD Radlje v ribniku Reš

• ustvarjalne delavnice (mozaiki s kamni, kamenčki sreče…)

12.30 Kosilo (pasulj, sladoled) Kamp Reš

13.30–14.00 Počitek Kamp Reš

14. 00 – 18. 00 Kopanje v Vodnem parku Reš (vodne športne igre, opazovanje ptic in drugih

Vodni park

živali ob Dravi … (ob 17.00 malica na kopališču – sadje)

18. 00 Pospravljanje, pakiranje… Kamp Reš

18. 30 Odhod domov Kamp Reš

Alja Garnež, Špela Grubelnik Mandić, Kristijan Kovač, Katja Kralj, Urban Kumer, Nina Mravljak,

Nik Šturm, Pia Pinter, Eva Ternik

Mentorici Simona Ternik, prof. razrednega pouka, Mateja Jevšnik, prof. zgo. in geo.


62

Z lojtrnikom

po Pohorju

Z lojtrnikom po Pohorju je enodnevni turistični produkt, ki je namenjen osnovnošolskim

otrokom od 10. do 15. leta starosti, ki so ga pripravili člani turističnega krožka

Osnovne šole Ribnica na Pohorju. V program so vključene delavnice na prostem, kot

so iskanje skritega zaklada, priprava frike – tipične jedi pohorskih gozdarjev, tekmovanje

v žaganju drevesnih debel in polaganju

granitnih kock, poslikava kamenčkov iz

pohorskega granita, krmljenje ovc, nabiranje

zelišč, vožnja z lojtrnikom … Poudariti želimo,

da je pri nas prelepa neokrnjena narava.

Okoli nas vidimo mnoge odtenke zelene

barve, ki jo tvorijo gozdovi, travniki, pašniki in

polja.

Program se prične ob 9. in konča ob 16. uri.

Začetek je v Josipdolu v Športnem parku Milana

Lenarčiča ob lipovem drevoredu. Sledi iskanje

zaklada v gozdičku ob kapeli z zaključkom ob muzeju

na prostem, kjer se zvrstijo zanimive delavnice

in malica. Z avtobusom se odpeljemo v Ribnico

na Pohorju na Dornikovo ravno, kjer nas že čaka lojtrnik

s konjsko vprego. Ta nas popelje na kmetijo tete

Lene, kjer po domačem kosilu spoznavamo lepote neokrnjene

narave. Z lojtrnikom se odpeljemo nazaj na

Dornikovo ravno.

Osnovna šola Ribnica na Pohorju

Ribnica na Pohorju 29, 2364 Ribnica na Pohorju

T (02) 888 03 90 E info@osribnicanapohorju.si; www.osribnicanapohorju.si


63

Program

Čas Kje

Kaj

9.00 igrišče v Josipdolu sprejem turistov s harmoniko in pesmijo Bosopeti Tinček in navodila

za iskanje skritega zaklada

9.30–10.00 gozd ob kapeli iskanje skritega zaklada

10.00–11.00 prostor ob muzeju na prostem poslikava kamenčkov, žaganje drevesnih debel, polaganje granitnih

kock, kuhanje frike, ogled muzeja na prostem

11.00–11.30 prostor ob muzeju na prostem malica (frika)

11.45 igrišče ob lipovem drevoredu vkrcanje na avtobus

12.00 parkirišče pri apartmajih v Ribnici na vkrcanje na lojtrnik s konjsko vprego

Pohorju

12.30 kmetija tete Lene prihod na kmetijo, sprejem

13.00 vrtna hišica pri teti Leni kosilo

13.30 pašnik pri teti Leni krmljenje ovc

14.00–16.00 pašnik pri teti Leni pečenje hrenovk ob ognju, nabiranje zelišč, priprava čaja, prosto

gibanje po kmetiji

16.00 kmetija tete Lene vkrcanje na lojtrnik in vožnja nazaj v Ribnico na Pohorju

Laura Cojzer, Jasmina Stražiščar, Ivan Praznik, Luka Vinšek, Mario Urnaut, Nejc Garmut, Aleks Grum,

Grega Petrič, Nika Grum, Tine Pogač

Mentorice Milena Ledinek, predm. uč., Andreja Peruš, prof., Jerneja Osvald, prof.


64

Po Vidkovih

stopinjah

Namen doživetja je bil vrstnikom v sožitju z naravo ponuditi nekaj drugačnega, zanimivega

ter pri tem upoštevati pravila primernega obnašanja v različnih naravnih okoljih s

tem, da ne pozabimo na druženje brez multimedije.

Odločili smo se, da bomo dogodek organizirali za devetošolce. Precej se nas ukvarja

z različnimi športi, veliko sošolcev pa tudi ne, zato smo se kar malo zamislili glede preživljanja

našega prostega časa.

Navdih za naslov naše naloge in tudi turističnega produkta smo dobili s prebiranjem

lanske turistične naloge Od dobrosrčnega siromaka do grajskega junaka. Da bi se lik

dobrosrčnega Vida v našem kraju še bolj utrdil, smo aktivnosti, ki bodo del našega zelenega

doživetja, povezali z nekaterimi Vidovimi dogodki. Zgodba je tesno povezana z

reko Dravo, saj je Vid moral, da jo je lahko prečkal, plačati brodarju, da ga je prepeljal

čez. Tudi usoda Turkov na konjih se konča v valovih reke Drave, zato bomo tudi organizirali

dejavnosti, ki so povezane z reko Dravo in s konji. Ker je Vid živel v sožitju z naravo in jo je

znal spoštovati, se bomo v okviru tega dne tudi poučili o skrbi za čisto okolje in primernem

obnašanju v različnih naravnih okoljih.

Želimo si, da bi naš turistični proizvod,

ki smo ga poimenovali Po Vidkovih

stopinjah, postal znan v občini in bi

bil del pestre turistične ponudbe našega

kraja ali pa kot dan dejavnosti na

naši šoli.

Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd

Trg 4. julija 64, 2370 Dravograd

T (02) 87 20 850 E os.dravograd@guest.arnes.si


65

Pesem Z Vidkom v

naravo

Z glavo v naravo, s kanuji na Dravo.

Po Vidkovih stopinjah,

zaklade iščemo v skrinjah.

Sam' zaklad ni vedno d'nar,

ampak je to dar,

ki ga v naravi s prija'tli izkoristiš,

če ti je kaj mar.

Kanuji, konji in Drava,

to naša so naprava,

zdaj nas v svet poganjajo

in nas v dobro voljo spravljajo.

Turizmu pomaga lastna glava

mi skupina smo ta prava.

9:00

9:30

10:30

PROGRAM

ŠRC Rener – zbor udeležencev, razdelitev

na skupine, Vidova predstavitev

vkrcanje v kanuje in vožnja po Dravi do

konjušnice v Črnečah

1. skupina jahanje – Vid predstavi

konjeniški center

2. skupina – Dravograjsko jezero – Natura

2000 (Vid predstavi pomembna dejstva,

primerno vedenje v naravi, ogled labodov)

KONTAKT

Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd

Trg 4. julija 64, 2370 Dravograd

Telefon: 02 872 08 50

Splet: www.os-dravograd.si

E-pošta: os.dravograd@guest.arnes.si

ZBIRNA TOČKA

Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd

PO VIDKOVIH

STOPINJAH

11:15

skupini zamenjata dejavnost

12:00

vkrcanje v kanuje in vožnja po Dravi nazaj

do ŠRC Rener

ŠRC Rener

13:15

kosilo (r'pična župa in libeliška trenta)

14:00

športne dejavnosti po skupinah

(nogomet, odbojka, namizni tenis,

balinanje, keglanje, badminton)

16:00

zaključek

Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd

Libeličam. Tam se lahko sprostimo in

naberemo novih moči. Prostor je namenjen

organizaciji piknikov, kjer obenem ponujajo

tudi pestre športne dejavnosti z ustreznimi

rekviziti, prav tako pa nudijo prostor za

kampiranje.

Na voljo imajo 9 konj, ki so večino leta

zunaj na paši pozimi pa v hlevih. Jahanje je

eden redkih športov s katerim se lahko

človek ukvarja od rosnih let do starosti,

tako rekreativno kot tekmovalno. V Centru

nudimo začetne, nadaljevalne in individuokljukom

Drave med Dravogradom in

Črnečami leta 1943 zgradili elektrarno.

Jezero je zaradi raznolikosti rastlinskih in

živalskih vrst ter pestrosti med najbolj

pomembnimi mokrišči v Sloveniji. To

območje nudi bogat življenjski prostor

živalim in rastlinam, ki se uvrščajo med

redke in ogrožene, zato je uvrščeno v

evropsko omrežje Natura 2000.

Iva Brečko, Nuša Brezovnik Bunderla, Gaja Lampret, Filip Naglič, Nuša Perovnik,

Zarja Pšeničnik, Patricija Rožej, Lucija Rožič, Nina Vinšek

Mentorja Helena Gostenčnik, prof. angleščine in geografije

Lovro Plimon, prof. zgodovine


66

Piciklcajt

Osnovna ideja našega turističnega produkta je, da atraktivnost obstoječe kolesarske

infrastrukture v naši dolini nadgradimo s spremljajočimi dejavnostmi, ki nam jih bodo

pomagali izpeljati obstoječi ponudniki različnih storitev.

Vsebina našega turističnega produkta »Piciklcajt« je sestavljena iz medvrstniškega

druženja brez sodobnih informacijskih naprav, spoznavanja posebnosti zelenega turizma

naših krajev, zabave, za katero bodo poskrbeli dobri animatorji različnih delavnic,

s katerimi bomo potešili mlade radovedneže, izvirne kulinarike, ki bo rezultat dela vseh

udeležencev, prijetnih kolesarskih tur, začinjena s pesmimi in igrami ob »kolesarskem

ognju«, spanjem v šotorih in še in še.

Osnovna šola Šentjanž pri Dravogradu

Šentjanž 88, 2373 Šentjanž pri Dravogradu

T (02) 87 86 666 E os-sentjanz@guest.arnes.si, www.os-sentjanz.si


67

Osnovni paket »Piciklcajt« je zasnovan kot tridnevni tabor za mladostnike

od 13. do 15. leta.

Čas

Aktivnost / kraj

1. dan

8.00 Prihod v tabor na Fuksovem travniku, postavljanje šotorov, malica

8.30–12.00 Odhod proti Slovenj Gradcu, šola varnega kolesarjenja, nega in jahanje konjev

12.00 Kosilo v Mislinjski Dobravi na počivališču

12.30 Nabiranje in spoznavanje zelišč v Mislinjski Dobravi

14.30 Zakaj je zelenjava boljša brez plastičnega ovoja

16.00 Ogled kmetije in izbira živil za večerjo

17.00 Kuhanje večerje s sestavinami, nabranimi čez dan in pripravljanje zabavnega programa

2. dan

8.00 Vstajanje, umivanje, zajtrk

9.00 Kolesarski vzpon na kmetijo Modrej

10.30 Malica, dogodivščine na kmetiji, kosilo, počitek

17.00 Spust v dolino

18.00 Večerja in zabava na Fuksovem travniku

21.00 Nočni počitek

3. dan

8.00 Vstajanje, umivanje, zajtrk

9.00 Odhod na poseko Bukovnik, disk golf, lovljenje postrvi

16.00 Kosilo in odhod domov

Energijske ploščice Piciklcajt

Za okoli 12 žitnih ploščic Piciklcajt potrebujemo:

• skodelico mandljev

• skodelico orehov

• skodelico rozin

• skodelico brusnic

• skodelico indijskih oreščkov

• skodelico ovsenih kosmičev

• skodelico suhega sadja

• 2 žlici rožičeve moke

• 2 žlici kokosove moke

• 2 žlici rjavega sladkorja

• 4 žlice medu

• ¾ skodelice kokosovega masla, lahko tudi palmovo olje

• skodelica črne čokolade (vsaj 75% kakava)

Postopek priprave:

Mandlje poparimo in oluščimo. Skupaj s preostalimi oreščki jih v vroči

suhi ponvi prepražimo, da prebudimo njihovo aromo. Tako pripravljene

oreščke vsujemo v multipraktik, lahko pa jih sesekljamo tudi z nožem. K

oreščkom usujemo vse naštete sestavine in jih grobo sesekljamo. Tako

dobljeno maso razporedimo po pekaču, obloženem s peki papirjem in

oblikujemo ploščice. Ploščice pustimo, da se ohladijo, premažemo jih s

stopljeno temno čokolado. Ko se čokolada strdi, so ploščice pripravljene,

da nas napolnijo z energijo.

Zala Goričan, Maša Breznik, Katja Copot, Helena Pokeržnik

Avtorji turistične stojnice: Urška Komerički, Patricija Pogorelčnik, Tjaša Uršnik, Neja Hranjec,

Anja Krivec, Maja Kac, Janja Rek, Pia Tomšič, Nuša Poročnik

Mentorja Jernej Bobek, Urška Prevalnik


68

Narava nam je vzela,

narava nam daje!

Zbiranje teme za turistično projektno

nalogo je sovpadlo s povabilom lokalne

skupnosti k sodelovanju ob štirideseti

obletnici potresa. Cilj nam je bil

obuditi stare rokodelske in obrtniške

dejavnosti, ki so bile v življenju domačinov

pred potresom del vsakdanjika.

Umestili smo jih v ambient stare breginjske

arhitekture, ohranjene kot muzej.

V nalogi smo načrtovali dan odprtih vrat

muzejskega jedra, s prikazom, degustacijami

in delavnicami rokodelskih dejavnosti,

kot primer zelenega turizma, ki črpa iz narave,

na naravi prijazen način. Te bodo izvajali

posamezniki, ki še ohranjajo takšno izročilo

ljubiteljsko ali kot dopolnilno dejavnost.

Dogodek se bo odvijal 6. maja ob obletnici

potresa, kasneje pa smo predlagali trženje dogodka

za šolske skupine in kot aktivnost aktualnega

incentive turizma. Za uspešno trženje le

-tega bo potrebno vključiti občane, predvsem

mlade in člane društev ter domače zasebnike, ki

se ukvarjajo s turizmom.

Osnovna šola Simona Gregorčiča Kobarid – Podružnična šola Breginj

Breginj 65, 5223 Breginj

T (05) 38 49 805 E osngsg-breginj@guest.arnes.si


69

Dan odprtih vrat muzejskega jedra Breginj

6. maj 2016

17.00 Otvoritev, pričetek vseh dejavnosti v različnih prostor

prostorih muzejskega jedra Breginj

17.15 KULINARIKA »hiša«

• Prikaz izdelovanja kotarskih štrukljev

• Razstava domačih kotarskih jedi

• Degustacija

17.30 ŠTIKANJE »izba«

• Razstava vezenin

• Prikaz različnih vbodov

• Poizkušanje različnih tehnik šivanja

• Razstava otroških vezenin

• »Štikanje« prtičkov

17.45 PLETENJE KOŠEV IN KOŠAR »pod gankam«

• Razstava pletenih košar in košev, grabelj in

drugih lesenih izdelkov

• Prikaz izdelave košare in koša

• Pletenje košar in košev obiskovalcev

• Pletenje spominkov – košaric

18.00 IZDELOVANJE SVEČ »pod gankam«

• Razstava unikatnih ročnih izdelkov

• Prikaz izdelave sveč

• Prikaz okrasitve sveč

• Izdelovnje dišečih svečk

18.15 PLETENJE spominska

• Razstava pletenih izdelkov Društva Nitke

»kambra«

• Demonstracija pletenja

• Preizkušanje obiskovalcev v pletenju

• Pletenje verig, obeskov, okraskov na sodobnejši

način

18.30 ZELIŠČARSTVO med »kuleti«

• Razstava zdravilnih zelišč, uporabljenih v

pripravljenih čajih

• Svetovanje za uporabo zelišč pri različnih

zdravstvenih težavah

• Degustacija čajev

18.45 SIRJENJE »spodnja hiša«

• Razstava sirarskih pripomočkov

• Prikaz končne faze sirjenja (pobiranje sira iz

sirotke in dajanje v modele)

• Degustacija proizvodov Eko kmetije Robedišče

• Pinjenje masla

19.00 Zaključek in povabilo na slovesnost

Do 24. septembra možen ogled razstav

v prostorih muzejskega jedra

Edvin Delić, Tine Kosmačin, Tevž Stamenković, Rok Tonkli, Lea Kramar,

Aljaž Lavrenčič, Jakob Lavrenčič,Aljaž Menič, Sara Terlikar, Tinkara Baloh, Anika Čušin,

Julija Jarc, Deja Rijavec, Lara Lavrenčič, Špela Menič

Mentorice Sabina Sovdat, prof. raz. pouka, Tatjana Sok Lavrenčič, dipl. vzg. predšol. otrok,

Tatjana Terlikar, prof. raz. pouka


70

S kolesom v naravo

po znanje in zabavo

Oblikovali smo program, ki ga bomo ponudili osnovnim šolam kot dan dejavnosti.

Zamislili smo si enodnevni kolesarski izlet, ki ga bomo popestrili z raznimi delavnicami.

Vodili jih bodo okoliški domačini, ki se ukvarjajo z izdelavo izdelkov oziroma dejavnostmi,

značilnimi za Kras.

Dneva dejavnosti se je mogoče udeležiti jeseni, saj drugače udeležencem ne moremo

ponuditi udeležbe na trgatvi. Program je izvedljiv skoraj v vsakem vremenu, razen v primeru

obilnega deževja, snega in močne burje odpade. Trasa je večinoma ravninska in

poteka po podeželju, kolovozih in makadamskih poteh, na katerih smo v stiku z naravo.

Program

Dejavnost Trajanje

8.30–8.45 Prihod udeležencev – parkirišče pred šolo v Štanjelu

8.45–8.55 Nagovor organizatorja – zgodba o čudežnem kolesu

8.55–9.00 Razdelitev zemljevidov

9.00–10.00 Kolesarjenje po delčku Fabianijeve poti. Na desni strani lahko vidimo ostanke

avstro-ogrskega vojaškega pokopališča, krajši spust čez t. i. »Pku« v dolžini 5

km v dolino reke Branice. Prečkamo stari kamniti most čez reko Branico in pot

nadaljujemo po ravnem kolovozu vse do regionalne ceste Branik – Vipava. Na

začetku vasi Kodreti sledimo lesenemu smerokazu in zavijemo levo do spomenika

barona Čehovina.

10.00–10.30 Malica

10.30–11.30 Izdelava labela iz naravnih sestavin – Metka McCully Žigon s. p.

11.30–12.30 Kolesarjenje nadaljujemo po ozki in osojni asfaltirani cesti vzdolž reke Raše. Po

približno 2 km vožnje na ostrem desnem ovinku zavijemo desno. Stranski kolovoz

se po valovitem kraškem svetu čez pašnike in travnike rahlo vzpenja do

Kobdilja. Ob prečkanju železniške proge se zapeljemo do križišča glavne ceste

v smeri Štanjela.

Osnovna šola Antona Šibelja Stjenka Komen

Komen 61a, 6223 Komen

T (05) 731 89 20 F (05) 731 89 21 E os.komen@guest.arnes.si, www.os-komen.si


71

Dejavnost Trajanje

12.30–13.30 Pletenje venčkov – Bojan Furlan

13.30–14.30 Kolesarimo proti Komnu. Zavijemo levo proti vasici Hruševica. Predamo se

vožnji po razgibani kraški pokrajini v dolžini 10 km. Pot se rahlo vzpne proti

Zajčevci, po krajšem postanku zapeljemo nazaj na gozdno pot, ki nas skozi prijeten

gozdiček v blagem spustu pripelje do vasi Mali Dol.

14.30–15.00 Pomen samooskrbe – Eko kmetija Brinjevka

15.00–15.15 Nadaljujemo kolesarjenje, pri vaškem spomeniku zavijemo levo na makadam in

se peljemo po Spačalovi poti (skozi Tomačevico) nazaj do Kobjeglave.

15.15–16.30 Kosilo (degustacija kraških jedi) – Komel, gostilna Kobjeglava

Pri Poknih – ogled galerije – (Vanda Mržek)

16.30–16.45 Kolesarjenje nadaljujemo tako, da sledimo lesenim oznakam kolesarske poti v

smeri Štanjela. Po makadamski cesti se spustimo proti Hruševici

16.45–18.15 Trgatev – Marjan Mržek

18.15–18.30 Prihod na cilj in zaključek – Pred nami sta še zadnja 2 km vožnje po glavni cesti

do Štanjela, zavijemo levo proti šoli, kjer zaključimo dan dejavnosti.

Delavnica izdelave naravnega labela

Izvajalec: Metka Mc Cully Žigon, s. p.

Kontaktni podatki: Večkoti 1, 6222 Štanjel;

(05) 769 05 57, metka.zigon@yahoo.co.uk

Čas trajanja / cena: 1 ura / 3 €

Material in orodje: Posreduje izvajalec. Udeleženci

prejmejo tudi navodila in recepture.

Priporočila: Zaščitna sredstva priskrbi izvajalec.

Delavnica pletenja venčkov

Izvajalec: Bojan Furlan

Kontaktni podatki: Štanjel 131, 070 896 403

Čas trajanja / cena: 1 ura / 2 €

Material in orodje: Škarje za trte, klešče, tanjša žica,

1 vrbova veji debeline cca. 7 mm za izdelavo obroča,

vrvica (»špaga«), zelenje jeseni – šipek, bršljan.

Priporočila: Ročne spretnosti, vztrajnost,

potrpežljivost.

Delavnica izdelave eko strašila

Izvajalec: Karmen Štolfa

Kontaktni podatki: Mali Dol 4, (05) 901 65 85,

brinjevka12@gmail.com

Kraj izvedbe: Mali Dol 4

Čas trajanja/cena: 1 ura / 1 €

Material in orodje: Barvni listi, podlaga, slama, lepilo

(material priskrbi izvajalec).

Drugo: Otroci bi iz barvnih listov in slame izdelali

vsak svoje eko strašilo. Kot modni kreatorji bi si ga

najprej zamislili, ga izdelali, ga poimenovali; sledila

bi modna revija in razlaga pomena strašil na eko

kmetiji.

Ogled pršutarne in degustacija

Izvajalec: Simo Komel

Kontaktni podatki: Kobjeglava 63 a, 031 356 138,

kobjeglava@gmail.com

Kraj izvedbe: Kobjeglava 63 a

Čas trajanja / cena: 45 min / 4 €

Drugo: Degustacija kraških jedi (kraški pršut, štrudelj,

jabolčnik).

Voden ogled galerije

Izvajalec: Vanda Mržek

Kontaktni podatki: Kobjeglava 53, 040 693 899,

van.mrzek@gmail.com

Kraj izvedbe: Kobjeglava 53

Čas trajanja: 0,5 ure

Drugo: Lastnica obiskovalcem predstavi lastne ročno

izdelane kamnoseške izdelke, sivkine butarice,

kvačkane vezenine.

Trgatev

Izvajalec: Kmetija Mržek, »Mržkovi«

Kontaktni podatki: Marjan Mržek, Hruševica 12,

041 318 924

Kraj izvedbe: Hruševica – vinogradi: »Dougca« (malvazija,

refošk), »Olerija« (refošk), »Polje« (refošk),

»Velika njiva« (malvazija)

Čas trajanja: 1–2 uri (da se nabere cca. 500 kg

grozdja)

Material in orodje: Škarje za trte, vedro.

Priporočila: Ustrezna obutev in oblačilo.

Drugo: Izvajalec ponudi pogostitev »m'rendo«.

Eli Čigon, Anej Žerjal, Nejc Hočevar, Oskar McCully, Blaž Kobal, Hana Kruljec, Sinja Spasenić Likar,

Marko Furlan, Tine Peric, Ivana Ščuka, Lana Rudež, Lara Rudež, Tina Fabjan, Lara Bandelj, Matic Kos,

Marko Brišar, Aljaž Brodar, Kim Grmek Hožič, Jaka Štremfel, Erika Bratina, Isabel Čehovin, Staš Hočevar,

Tjan Kos, Lara Štremfel, Ana Mržek, Arjana Fabjan, Nina Furlan

Mentorice Martina Fabjan, Špela Grmek, Mihaela Perhavec, Dunja Peric,


72

Doživimo oljčnik

Slovenska Istra ponuja veliko naravnih in kulturnih znamenitosti. Cilj našega raziskovanja

je bil oblikovati zanimiv turistični program, v katerem bi predstavili nekaj, kar je značilno

za območje v katerem živimo. Letošnja smernica – zeleni turizem – nas je hitro

spomnila na naravo in zelena doživetja v njej. Odločili smo se, da predstavimo sredozemsko

kraljico, oljko, in čim več stvari, ki so z njo povezane. K sodelovanju smo povabili

lokalnega pridelovalca oljčnega olja, gospoda Damjana Kava iz Lucana, Društvo

ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot iz Pirana, gospo Marjetko Popovski,

samostojno umetnico, pevko in glasbenico ter lastnike Tonine hiše, etnološke zbirke

v Svetem Petru nad Dragonijo. Nastal je dvodnevni turistični program z naslovom

»Doživimo oljčnik«, v katerem udeležencem ponujamo aktiven in zdrav način preživljanja

prostega časa. Turistični program je prvotno namenjen učencem naše šole, v prihodnosti

pa ga bomo ponudili tudi drugim osnovnim in srednjim šolam.

Oljčnik bodo prijavljeni udeleženci doživljali v petek in soboto, in sicer v času obiranja

oljk v začetku meseca novembra (natančen termin bo določen vsaj en teden pred izvedbo).

Prijavilo se bo lahko največ 30 učencev.

Osnovna šola Lucija

Fazan 1, 6320 Portorož

T (05) 677 12 34 F (05) 677 09 87 E info@oslucija.si, www.oslucija.si


73

1. dan

URA DEJAVNOST

8.00 Zbor pred CŠOD Burja

8.10 Pozdrav in predstavitev turističnega

programa

8.20 Namestitev v sobe

8.45 Razdelitev v dve skupini (po največ 15

učencev)

SKUPINA BELICA

8.55 Odhod peš proti avtobusni postaji Lucija

9.13 Odhod avtobusa iz avtobusne postaje

9.16 Izstop na avtobusni postaji Valeta, hoja

proti Lucanu

9.35 Prihod k družini Kavo v Lucanu

9.40 Pozdrav in predstavitev dela v oljčniku

(gospod Damjan Kavo)

9.45 Predstavitev postopka obiranja oljk nekoč

in danes

Obiranje oljk

10.20 Malica iz nahrbtnika

10.35 Predstavitev postopka čiščenja oljk nekoč

in danes

Čiščenje oljk

11.15 Odhod peš nazaj proti Seči

11.50 Prihod v CŠOD Burja

SKUPINA ČRNICA

9.30–10.15 Delavnica: Spoznajmo oljko

Odmor za malico

10.45–11.30 Delavnica: Oljke v receptih naših non

12.00 KOSILO

SKUPINA BELICA

13.30 –14.15 Delavnica: Spoznajmo oljko

Odmor za malico

14.45–15.30 Delavnica: Oljke v receptih naših non

SKUPINA ČRNICA

12.45 Odhod peš proti avtobusni postaji Lucija

13.03 Odhod avtobusa iz avtobusne postaje

13.13 Izstop na avtobusni postaji Valeta, hoja

proti Lucanu

13.35 Prihod k družini Kavo v Lucanu

13.40 Pozdrav in predstavitev dela v oljčniku

(gospod Damjan Kavo)

13.45 Predstavitev postopka obiranja oljk nekoč

in danes

Obiranje oljk

Malica iz nahrbtnika

14.20 Predstavitev čiščenja oljk nekoč in danes

14.35 Čiščenje oljk

15.15 Odhod peš nazaj proti Seči

15.50 Prihod v CŠOD Burja

17.00–18.00 Delavnica: Naučimo se istrskih pesmi (gospa

Marjetka Popovski)

19.00 Večerja

20.00 Nočni pohod po polotoku Seča

21.00 Nočni počitek

2. dan

URA DEJAVNOST

8.00 Zajtrk

9.00 Odhod avtobusa proti Sv. Petru

9.30 Voden ogled Tonine hiše v Sv. Petru

10.15 Odhod avtobusa iz Sv. Petra proti Lucanu

10.45–11.45 Obisk oljarne Kavo (prikaz stiskanja oljk v

torklji danes)

Možnost nakupa oljčnega olja

12.00 Odhod avtobusa proti Seči

12.30 Kosilo

13.15–14.15 Delavnica: izdelovanje oljčnih palm (gospa

Bojana Vičič)

14.30 Zahvala za sodelovanje in zaključek

programa

Učenci napišejo svoja mnenja

15.00 Odhod učencev domov

Ana Babič, Zala Brdar, Sara Gržinić, Maša Kubik Živkovič, Freja Maria Seničar, Lana Semelbauer,

Tarik Hakalo, Luka Jelenko Iglič, Ivan Pintarič

Mentorica Tina Počkar, magistrica geografije


74

Eko kamp za mlade

Na naši šoli deluje turistični krožek že šestnajst let. Tesno sodelujemo s Turističnim

društvom Taperin Sečovlje.

Odločili smo se, da v našem kraju organiziramo Eko kamp za mlade, ki bo potekal v

naravi, v vasi Padna, v času poletnih počitnic, natančneje 25. 6. 2016. Kamp bi potekal

v istrskih kažunih. To so majhne kamnite hiše, običajno okrogle oblike, s stožičasto

streho. Kažun nima oken, ima le eno vhodno odprtino in je lep primer suhe

gradnje z izključno enim materialom, naravnim kamnom. Kažuni so grajeni na poljskih

zemljiščih in so namenjeni spravljanju orodja, zatočišču pred soncem ali slabim

vremenom, staji za živali, itd. Značilni so za Istro, pojavljajo pa se vzdolž celotne jadranske

obale (z imeni komarde, bunje, cemeri, hiške) ter v drugih sredozemskih državah.

Kažuni so v davnini služili kot stanovanje in predstavljajo izročilo stare kmečke

arhitekture.

Predstavili smo tudi našo idejo o postavitvi nove info točke, ki bi jo vodili naši učenci in

učenke. Info točka bi stala na mestu, kjer je bil včasih sečoveljski rudnik.

V naš program bi vključili:

• izlet po Sečoveljskih solinah,

• ogled ostankov starega sečoveljskega rudnika,

• izlet na Krog in ogled starega samostana,

• izlet po kažunski poti Padna−Nova vas.

Želimo si, da bi naš projekt zelenega turizma zaživel, da bi naš Eko kamp postal tradicionalen

in bi se izvajal vsako leto v času poletnih počitnic.

Osnovna šola Sečovlje

Sečovlje 78, 6333 Sečovlje

T (05) 671 26 00 F (05) 671 26 12 E tajnistvo@ossecovlje.si, www.ossecovlje.si


75

Na regijskem in državnem festivalu smo se predstavili tudi z našo pesmijo, ki jo je napisala

naša učenka, sedmošolka Pia Kocjančič, gre pa tako:

Ker nas najverjetneje ne poznate najbolje,

naj vam povemo,

da smo učenci OŠ Sečovlje.

Tudi letos smo za Vas pripravili pester program,

in obljubimo Vam,

da Vaš vloženi trud in čas ne bosta zaman.

Skupaj se bomo veliko poučnega naučili,

ob tem celo svoj pravi kažun naredili.

Lahko boste zaužili tudi nekaj sladkih dobrot,

ki jih bo pripravila skupina pridnih otrok.

Tisti umirjeni se boste v idilični naravi sproščali

ali zasanjani gledali v oblake,

tisti bolj razigrani pa boste spoznavali nove plesne korake.

Lepo druženje in prijeten dan želimo vsem,

lepi spomini pa naj trajajo še dolgo po tem.

Program eko kampa

9.00 Zbor vseh prijavljencev

9.15 Izbira prijavnic na stojnici (5 EUR na osebo)

10.00 Razvrstitev v kažune (7 skupin po 10 otrok)

10.30 Pozdrav organizatorjev in predstavitev celodnevnih dejavnosti

10.45 Prikaz življenja solinarjev, rudarjev in kmetov nekoč

11.00 Vodeni ogled po kažunih, srečanje z domačini in nakup avtohtonega sadja in zelenjave za kulinarične

delavnice

12.00 Pričetek kulinaričnih delavnic

14.00 Nastop folklorne in hip-hop skupine

14.15 Pričetek delavnic hip-hopa

16.00 Delavnica »Izdelaj si svoj kažun«

17.00 Zaključek

Veronika Dobrila, Tina Rebernik, Hana Lesjak, Pia Kocjančič

Mentorici Neli Romanello, Sanja Špeh


iseri Slovenije Pelji starše na izlet

Pelji starše na izlet

• Turistično društvo Begunje, http://begunje.si

Na poti iz Begunj na

Gorenjskem po dolini

Dragi proti vršacem

Karavank se zdi,

da gremo na konec

sveta. Toda pred

stoletji je tod držala

pomembna pot s

Kranjske na Koroško.

Na pomembnih poteh

so vedno gradili

gradove in na vhodu

v dolino Drage stoji

še posebej zanimiv –

grad Kamen.

Grad Kamen

Pogumni vitez Lambergar

Ruševine danes morda res niso videti kot biser, a toliko bolj

bleščeča je bila zgodovina gradu. S Kamna je po ljudski

legendi prihajal tisti vitez Lambergar, ki je strašnemu Pegamu

Grb rodbine

Lamberg

Mogočen grad, kot ga je v 17. stoletju

videl Janez Vajkard Valvasor

na Dunaju odrobil glavo in rešil cesarstvo pred pogubo.

Legende seveda niso resnične in Pegam seveda ni imel

treh glav kot v ljudski pesmi. Pa vendar niso povsem

iz trte izvite. Na gradu Kamen je čisto zares živel vitez

Gašper Lambergar. Bil je pogumen športnik tistega

časa, ki je kar 85-krat zmagal na viteških turnirjih.


Grad Kamen obuja spomine

Grad so z drugimi imeni prvič omenjali že

pred več kot osemsto leti, a takrat je bil

precej bolj skromen. Srednjeveško utrdbo

z dvižnim mostom je obdajal jarek. Grad so

razširili bogati koroški grofje Ortenburžani,

ki so ga oddajali ministerialom. To so bili

upravljavci, ki so skrbeli za grad pa tudi

za upravne in vojaške zadeve v okolici.

Kasneje so postali lastniki gradu Celjski

grofje in nazadnje Lambergi. Po hudem

potresu, ki je Kranjsko prizadel pred sto

leti, je ta bogata plemiška družina grad

temeljito obnovila in razširila.

Grad Kamen stoji pod Malim vrhom, severno

od njega pa se dviga mogočna Begunjščica.

FOTOGRAFIJE: MATEJ ZALAR

Na sončni terasi

Dele grajskih zidov so uporabili za

gradnjo drugih stavb v Begunjah.

Grad danes ni videti kot najbolj prijazno bivališče na svetu,

a vedite, da srednjeveški gradovi niso bili udobni niti na

višku svoje slave. Kamen se poleti sicer kopa v soncu, saj

stoji nekoliko privzdignjen na začetku doline. A pozimi

je bilo med kamnitimi zidovi in za okni brez stekel mrzlo

in vlažno. Zato se ne gre čuditi, da so se Lambergi v 18.

stoletju preselili v Begunje v graščino Kacenštajn. Kamen

je dvesto let propadal, potem pa so ruševine vendarle

utrdili. Tako se lahko med njegovimi zidovi danes varno

potopite v bogato zgodovino.

Po Lambergovi poti

tja, kjer murke cveto

Predlagam vam dve-do triurni sprehod

po Lambergovi poti v dolino Drago.

Začne se, kje drugje kot pri domačiji

Pri Jožovcu – v domači hiši avtorjev

valčka Tam, kjer murke cveto. Dobro

poslušajte besedilo in izvedeli boste

skoraj vse o dolini Drage, po kateri

teče reka Begunjščica. Pot seveda

vodi mimo gradov Kacenštajn in

Kamen, videli pa boste še arheološko

najdišče iz bronaste dobe in starodavni

Hudičev gradič, kjer naj bi bil zazidan

sam zlodej. Ja, ob lepotah krajev pod

Begunjščico boste prav gotovo tudi vi

zapeli tako kot Avseniki: »V to dolino

zeleno me vleče tako kot v nobeno.«

Ali veš?

• Pri gradu Kamen je ob padcu s konja umrl

Herman III., eden zadnjih grofov Celjskih. O tem je v

Kroniki Celjskih grofov pisal Janez Vajkard Valvasor.

• Strešnike z gradu Kamen so uporabili za novo

cerkev v Begunjah. Po legendi naj bi si jih od gradu

do novega gradbišča podajali iz rok v roke. Če je to

res, je bila veriga dolga skoraj poldrugi kilometer!

Matej Zalar


78

Opazuj in

občuti naravo

Imel sem možnost prebrati in oceniti prav vse naloge, ki so jih zapisali učenci in dijaki

ob pomoči svojih mentorjev in ki so prispele na letošnji razpis z naslovno temo: Zeleni

turizem. V tej besedi, »zeleni«, ki je postala že stalnica (brez vrednosti) vseh javnih

nastopov na različnih forumih, pa lahko v nalogah oz. hotenju učencev vendarle začutimo

veliko energije in drugačnosti, ne samo stalnico. Zeleno je mlado in polno ljubezni

do življenja, kar smo lahko opazovali tudi na predstavitvenih stojnicah v Mercatorjevih

centrih in na sejmu NATOUR Alpe-Adria.

Zeleni turizem je lahko glavni proizvod trajnostnega oz. krožnega gospodarstva. Ne

samo v fikciji, temveč v dejanski, vsakodnevni uporabi. Zeleni turizem naj bo glavni aksiom

za izrabo naravnih virov in naj nas uči, da se bo moral človek prilagoditi podnebnim

spremembam, če bo hotel preživeti, in ne obratno. Zeleni turizem mora imeti v sebi močan

poudarek, da so narava, gozd, drevo, voda … »nad nami« in »močnejši« kot mi.

Narava pozna »urejevalno načelo«. Ali potrebujemo zaščito, ki zna varovati le estetski del narave?

Menim, da je etika »odrekanja« v povezavi z naravo veliko bolj pravilna. Se še spomnimo

instrumenta biološke amortizacije? Ne smemo uničevati naravnih virov in območij po

nepotrebnem. Vsi naravni viri niso obnovljivi; voda, na primer, je samo ena, ni obnovljiva!

Potrebujemo skupni dogovor. Narava je tista, ki nas uči, da je mogoče preživeti samo v skupnostih;

vsak posameznik zase pa ne. Veljalo bi se dogovoriti za načela in etiko. A ne uvajajmo uniformiranosti!

Treba je ohranjati razlike in prvobitnost.

Ali znamo opazovati in videti ter občutiti podrobnosti narave?

Jože Prah

Zavod za gozdove Slovenije


79

Turistična tržnica sejem NATOUR Alpe-Adria 2016

Ljubljana, 27. januar

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana

Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik

VIZ Višnja Gora

Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica

Srednja šola Zagorje

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

Srednja šola Slovenska Bistrica

Srednja šola Slovenska Bistrica

Šolski center Slovenj Gradec in Muta, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta

Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje

Šolski center Velenje, Šola za storitvene dejavnosti

Šolski center Velenje, Šola za storitvene dejavnosti

Šolski center Velenje, Višja strokovna šola

Šolski center Kranj, Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola

Gimnazija Franceta Prešerna Kranj

Biotehniški center Naklo, srednja šola

Biotehniški center Naklo, srednja šola

Biotehniški center Naklo

Srednja gostinska in turistična šola Radovljica

Srednja gostinska in turistična šola Radovljica

Šolski center Nova Gorica, Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica

Šolski center Nova Gorica, Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica

Srednja ekonomsko poslovna šola Koper

Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Gimnazija in ekonomska šola

Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Gimnazija in ekonomska šola

Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Gimnazija in ekonomska šola

Šolski center Postojna

Srednja šola Izola

Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola

Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola

Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Srednja šola za gostinstvo in turizem

Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Srednja šola za gostinstvo in turizem

Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Srednja šola za gostinstvo in turizem

Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija

Ekonomska in trgovska šola Brežice

Ekonomska šola Murska Sobota

Javna ustanova Srednješkolski centar Petar Kočić, Zvornik, BIH

Javna ustanova Srednješkolski centar Petar Kočić, Zvornik, BIH

Ugostiteljsko – turistička škola sa domom učenika, Vrnjačka Banja, Srbija

Turističko ugostiteljska škola Antona Štifanića Poreč, Hrvaška

Ugostiteljsko – turistička škola Beograd, Srbija

Učna pot Po stopinjah koliščarjev

Stop smogu, z naravo v slogu!

S Krjavljem na pot

Festival v deželi gob

Zelena pravljična dežela / Green fairytale land

Izlet po domače – Turistična kmetija Hlebec

#ZeleneaktivneHaloze#

Zeleni wellness na Žabljeku

Mi smo za zeleno!

Po stopinjah zelene Koroške

Hišica na drevesu

Doživetja z zmajčkom Pozojem

Škalčkova kolesarska pot

Ajda, srp in žuljave roke

Po poti Cojzove zvončnice

Kmetija dobrega počutja

Kamp odklop

Stanujem pod lubjem

Zeleni turizem v Bohinju, Glamping Bohinj in športne aktivnosti

Kdo bo z nami šel v gozdiček?

Zeliščni dan

Nature team building

Skrite lepote Posočja

Štiri štajoni z'jelene Istre

Zeleni celo leto

Zelena oaza sreče

Medeni kraški dan

Zelena dolina Erazma Predjamskega

Istratlon

Eko vas Novo mesto

Lajf na Krki

Nepozabni trenutki z Nežo na oglarski domačiji

… in voda šumlja …

Popotovanje po zeleni Krki v objem narave

Za vsako bolez'n rož'ca raste

Spoznajte naravo … Spoznajte Posavje!

Načik kak ovačik – Pustolovščina v prekmurski vasi

Grkinja

Lovnica

U carstvu šumske vile

Hotel za sutra – Eko hotel

Skriveno blago …


80

Stop smogu,

z naravo v slogu!

Dani turistični proizvod oz. storitev je nekaj posebnega. Prebivalcem Kamnika, gostom

ter lokalnim podjetnikom ponujamo rešitev ParkIraj, prvo multifunkcijsko parkirišče v

regiji. Multifunkcijskost je nadgradnja uveljavljenega sistema Park and Ride s sočasno

ponudbo aktivnega oddiha in zelenega turizma (športna igrišča, polnilnica za električna

vozila, sposoja koles ipd). Za ParkIraj smo se odločili, ker menimo, da se Občina

Kamnik sooča z vse bolj perečo problematiko parkiranja. V Kamniku namreč poteka

kar nekaj vsakoletnih množičnih prireditev, zaradi bližine Ljubljane in lahke dostopnost

pa raste tudi število prebivalcev in turistov.

Izjemnega pomena je lokacija samega parkirišča, saj ga vmešča v visoko degradirano

območje nekdanje Kemične industrije Kamnik (KIK). Le-to je zaradi razlitih kemikalij in nakopičenega

smodnika popolnoma neprivlačno za tuje kot tudi domače investitorje, lokalnemu

prebivastvu pa v nesporedni bližini predstavlja ekološko žarečo točko. V skladu z

načeli trajnostnega gospodarstva je v interesu vseh deležnikov, da se zemljišče sanira in

ponovno revitalizira.

Našo rešitev oz. Projekt zelenega parkirišča smo predstavili tudi predstavnikom Občine

Kamnik z županom g. Marjanom Šarcem na čelu, ki je projekt pozdravil in ga označil kot gonilo

prihodnosti. Pri načrtovanju smo sodelovali tudi s TIC Kamnik, arhitektom Bajramom

Birdaini, GEM Motors in organizacijo KIKŠtarter Kamnik in mnogimi drugimi.

Menimo, da je naš projekt usmerjen zeleno, da vsebuje evropske smernice trajnostnega turizma,

in da ga bo v prihodnosti možno realizirati.

Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik

Novi trg 41a, 1241 Kamnik

T (01) 830 32 00 F (01) 830 32 18 E info@gssrm.si, www.gssrm.si/wordpress


81

Luka Štruklec, Sadije Ajazaj, Žan Potočnik

Mentorja Valerija Vlašič Vilfan, prof. – mentorica, Milan Mandeljc, prof. – somentor


82

Festival v Deželi gob

V turistični projektni nalogi z naslovom »Festival v Deželi gob« vam bomo predstavili

idejo za deželo, kjer bi potekale razne dejavnosti, ki bi privabile predvsem mlade. Za

to nalogo smo se odločili, ker je naša dežela poznana po tem, da pri nas raste veliko

gob. S tem bi izkoristili naravne potenciale. Imamo veliko gobarjev in dolgo gobarsko

tradicijo. Gobe so v naši prehrani kar precej zastopane, v prihodnje pa bodo še bolj,

saj raziskave kažejo, da so zelo uporabne. Na Pristavi nad Stično bomo postavili razne

hiške iz naravnih materialov (gline, slame, lesa), ki bodo v obliki gob. V vsaki hiški

bo potekala druga dejavnost. Hiške, ki bodo postavljene na Pristavi in bodo vključene

na Festivalu gob, so: gobja kuhinja, učna hišica, hišica za razstavo gob, hišica

za trgovino in obrt ter sprostitvena hiška. Mlade želimo privabiti v naravo, jih izobraziti

o gobah, o tem, kako jih pravilno nabiramo, da ne uničujemo micelija in tako ohranjamo

naravo, ter o uporabnosti gob. Ob tem bi promovirali tudi gradnjo iz naravnih materialov.

Vključujemo tudi gospodarsko dejavnost, ki je v bližini. Vemo namreč, da so potrebe po

gobah večje kot jih lahko dobimo v naravi, upoštevati moramo tudi zakonsko omejitev nabiranja

gob. Zato gojenje gob pomeni tudi ohranjanje narave. Vse dejavnosti bi spletli na

prijeten način z druženjem mladih, ki bi se pri tem hkrati učili in zabavali. V ta namen bomo

organizirali tudi festival, ki bo potekal 1. 10. 2016 od 10. do 17. ure. Na podlagi podatkov, ki

so zbrani v nalogi, menimo, da bo Festival v deželi gob zelo zanimiv, družaben in poučen turistični

projekt, ki bo sestavni del širše zgodbe Dežele gob.

Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica

Cesta občine Hirschaid 3, 1295 Ivančna Gorica

T (01) 78 78 720 F (01) 78 78 560 E ravnatelj@ssjj.si, www.ssjj.si


83

Obiskovalci bodo lahko parkirali pri

kmetiji Okorn ali pa pri samostanu

v Stični in se nato peš odpravili proti

prizorišču. Organizirali bi pohod od samostana

do prizorišča dogajanja. Naša animatorka

z imenom Aktivna gobica bi se gibala med obiskovalci

in jih spodbujala k odločitvi, da se obiskovalci odločijo za

pohod do Pristave.

Kmetija Okorn ponuja tudi kamp za prikolice, kamor se obiskovalci

lahko pripeljejo z avtodomom in tam preživijo več

kot samo en dan.

Vsak bo ob prihodu dobil progam in zemljevid, na katerem

bo razpored hišic. Za dobrodošlico pa bodo dobili piškotek.

Ansambel Spogledljivke, ki deluje na naši šoli, pa bo za obiskovalce

popestritev na prostem.

V naši stalni ponudbi bodo hišice v obliki gob, v katerih bi

lahko ljudje prespali in uživali v prelepi pokrajini in na svežem

zraku.

Gostje bodo lahko na festivalu obiskali vse hišice, saj bo

ves čas potekal program v gobjih hišicah (osem hišic).

V kuharski hišici bo potekal kuharski tečaj, kjer bo kuhar pokazal

obiskovalcem pravilne tehnike, ki so potrebne, da bi gobe postale kar se da okusne. Organizirali bomo

tudi tekmovanje v kuhanju gobjega golaža, na katerega bomo povabili gobarska društva.

Predvidevamo, da bi se obiskovalci želeli izobraziti o gobah. Zato smo namenili našo tretjo gobjo hišico izobraževanju.

Predavatelj, ki bo iz gobarskega društva Štorovke, bo ljudi izobraževal o različnih vrstah gobah (zdravilnih

in strupenih) in njihovih učinkih.

Obiskovalci verjetno ne poznajo vseh vrst gob oziroma si želijo

v živo videti nekatere gobe, o katerih so le brali. V ta namen

smo se odločili, da bomo naredili razstavo gob.

Naša peta hišica bo vsebovala knjige o gobah, kjer jih bodo

obiskovalci lahko kupili. K nabiranju gob spadajo tudi košare,

noži in podobne svari, ki jih bodo lahko tudi kupili.

Za vse obiskovalce, ki bi se želeli za hip ustaviti in posedeti,

ter uživati v trenutku in čudovitem razgledu, smo namenili hišico

za sprostitev.

V zadnji hišici pa se bodo obiskovalci lahko naučili izdelati

prave košare za nabiranje gob.

Poleg vseh dejavnosti v hišicah pa se bodo na prostem dogajale

še druge dejavnosti. Organizirali bomo iskanje skritega

zaklada, pri katerem bodo mladi sodelovali v parih, in se

tako med sabo še spoznali.

Učili bi se tudi uprizoriti gobjo zgodbo oziroma igrico. Pri

tem bi sodelovali z igralko Nadjo Strajnar, ki je igrala v

MGL. Poleg zgodbe pa bi izdelovali še preproste piščali,

kjer bi sestavili in se naučili nekaj gobjih pesmic.

Pripravljen je tudi reklamni letak, ki bo obvestil obiskovalce

o gobjem dogajanju na Pristavi nad Stično.

Katja Selan, Maruša Blatnik

Mentorica Jožica Strmole, univ. dipl. ekon.


84

Zeleni wellness na

Žabljeku

Naša ideja je krajinski park skupaj z ribniki ponuditi različnim uporabnikom. Do sedaj

na tem območju še ni bilo nobene turistične ponudbe razen Gostišča Iršič. Za predšolske

otroke in otroke prve triade osnovne šole smo pripravile eko program preživljanja

prostega časa v naravi, ki bi ga lahko tržile kot ponudbo končnega šolskega izleta

za osnovno šolo in vrtec.

Otroci bodo v krajinskem parku po organiziranem prevozu in kratkem sprehodu od

gostišča do prvega ribnika spoznali lutko z imenom Ekovedek. To je pravljično bitje iz

zbirke zgodb pisatelja Zdenka Kodriča. O naravi in ekologiji ve vse, zelo pa se razjezi,

če se otroci do narave ne obnašajo spoštljivo in jo onesnažujejo. Lutka Ekovedka bo otroke

poučevala o naravi (npr. o rastlinskih in živalskih vrstah) ter o ekologiji.

V posebni eko igrici bodo otroci iskali smeti in jih razvrščali, lutka pa jim bo pri tem pomagala.

Tako bomo z naravi prijazno vzgojo začeli že pri najmlajših. Spoznali bodo tudi zgodbo

Zlato tele, ki govori o skritem zakladu kralja Atile. Znotraj krajinskega parka obstaja gomila,

za katero velja, da je v njej po legendi zakopan zaklad. Otroci si bodo izdelali krone

iz naravnih materialov in se igrali igro skriti zaklad v gozdu. Na koncu si bodo gomilo tudi

ogledali.

Ogledali si bodo tudi vse ribnike ter spoznali zgodbo o ribici in grofu Attemsu, ki je nastala v

okviru lanske raziskovalne naloge. Sledila bo delavnica, v kateri bodo ribico izdelali iz naravnih

materialov v gozdu ali jo oblikovali kot obesek iz gline. V gostišču Iršič bodo imeli malico ali kosilo

z lokalno pridelano ekološko hrano. Na že obstoječih eko počivalnikih iz evro palet se bodo

lahko spočili ob razgledu na ribnik, degustirali pa bodo tudi zdrave smoothije. V ta namen je oblikovana

blazina za sproščanje v obliki žabe. Na koncu si bodo ogledali še Cerkev Srca Jezusovega

na Žabljeku in spoznali zgodbo o njenem nastanku.

Srednja šola Slovenska Bistrica

Ulica dr. Jožeta Pučnika 21, 2310 Slovenska Bistrica

T (02) 843 20 70 F (02) 818 06 01 E info@sssb.si, www.sssb.si


85

Program za odrasle bo sestavljen iz treh možnih organiziranih načinov prihoda v krajinski

park, in sicer peš – pohod, s kolesom (možnost izposoje na šoli) ali s turističnim

kombijem. Na podlagi tega smo oblikovali program, v katerem uporabnik sam izbere način

prihoda v predhodni prijavi. Pohodniki, kolesarji in uporabniki kombija bodo spoznali krajinski

park, njegove naravne, zgodovinske in etnološke značilnosti. Med potjo jim bomo predstavili

zgodbe, ki so nastale oz. so jih našli na tem območju avtorji lanske raziskovalne naloge. Izbrali bodo lahko masažo

v naravi z vročimi kamni in sproščanje na eko počivalnikih prav tako z degustacijo smoothijev. V gostišču

bodo imeli možnost najema sobe s tušem. Kot turistični spominek jim bo na voljo naravna kozmetika iz zelišč,

ki rastejo v parku (izdelek dijakov Srednje šole Slovenska Bistrica pod vodstvom laborantke ge. Mojce Rep) in

unikatno oblikovana toaletna torbica z motivom zelene žabe (logotip). V gostišču Iršič jim bodo pripravili kosilo

in postregli z unikatno sladico, nastalo na pobudo srednje šole in zgodbe o ribici. Na koncu programa si bodo

ogledali že omenjeno cerkev. Sledil bo povratek.

Turistični spominki

Za otroke smo pripravili blazino za sproščanje v obliki žabe. Sešita je iz naravnih materialov (bombaž, volneni

filc), zaradi lažjega vzdrževanja higiene in mehkobe pa napolnjena s sintetično vato. Blazina otrokom lahko služi

kasneje tudi kot igrača za spanje, ob kateri bodo podoživljali prijetne dogodke v krajinskem parku Žabljek.

Za odrasle smo na Srednji šoli Slovenska Bistrica pod vodstvom laborantke ge. Mojce Rep pripravili kolekcijo

naravne kozmetike. Pripravljena je iz zelišč, ki rastejo na območju parka, npr. ognjič, rman … Uporabljene

so izključno naravne sestavine npr. olja, čebelji vosek, eterična olja … Izdelke bo možno kupiti tudi kot darilo v

unikatno sešiti toaletni torbici z motivom zelene žabe, ki predstavlja logotip krajinskega parka.

Doris Dorontić, Lucija Juhart

Mentorici Simona Luetić, Vesna Sever


86

Mi smo za zeleno!

Turistični proizvod, ki smo ga oblikovale, je enodnevni in dvodnevni, doživljajski izlet

na Bistriško Pohorje, ki ponuja pohod po tematski učni poti, ki smo jo poimenovali

Urškina pot. Pot poteka na območju med Tremi kralji in Osankarico. Učna pot je predstavljena

v knjižici Urškina pot.

Knjižica vsebuje mesta aktivnega počitka, za katera smo oblikovali privlačne, vsebinsko

bogate in poljudne informativne table. Motivacija, ki jo potrebujejo predvsem otroci,

je zgodbica o Urški (Urška išče dom) in iskanje skritega zaklada, ki se nadaljuje

na vseh postajah. Skriti zaklad so štampiljke, s katerimi obiskovalci v knjižici označijo

svoj obisk na posameznih točkah. Po vseh zbranih štampiljkah jih v hotelu Jakec čaka

nagrada.

Pohod in aktivnosti trajajo pol dneva, za vse tiste, ki jih bo prevzela pohorska narava in

pripravljena ponudba, pa smo pripravili nadaljevanje programa Urškine poti. Tako lahko

obiskovalci aktivno preživijo popoldne v hotelu Jakec s pestro ponudbo njihovih dejavnosti.

Priporočamo bowling, smučanje na travi, wellness, športne igre, igre z žogo, zvečer

pa tekmovanje v družabni igri in spominu Zeleno Pohorje ter branje Tomažičevih Pohorskih

legend in Pohorskih pravljic.

Za naslednji dan smo za družine z mlajšimi otroki pripravili krožno vožnjo po gozdni cesti s

kolesom od Treh kraljev do Doma na Osankarici in nazaj. Za družine s starejšimi otroki in ostale

obiskovalce pa krožno kolesarsko pot mimo Partizanske bolnišnice Jesen do Pragozda

Šumik, od tam pa do Doma na Osankarici in nazaj na Tri kralje. Za počitek smo predvideli

postanke pri Partizanski bolnišnici Jesen, ki si jo obiskovalci ogledajo. Naslednji postanek je

na robu Pragozda blizu slapu Veliki Šumik. Oboje velja za biser naravne dediščine in kar vabi k

ogledu. Zadnji postanek je pri Domu na Osankarici, kjer si obiskovalci ogledajo muzej in tabor

Pohorskega bataljona. Dom na Osankarici in hotel Jakec sta poskrbela tudi za kulinarično doživetje

Pohorja s ponudbo domačih jedi iz lokalne pridelave in čajev iz zelišč, nabranih na Pohorju.

Srednja šola Slovenska Bistrica

Ulica dr. Jožeta Pučnika 21, 2310 Slovenska Bistrica

T (02) 843 20 70 F (02) 818 06 01 E info@sssb.si, www.sssb.si


87

Enodnevni program

Urškina pot

• Dopoldanski prihod – prevzem knjižice Urškina pot v hotelu Jakec.

• Pohod in aktivnosti na Urškini poti in malica od doma. Pohod po Urškini poti traja okvirno

2 uri. Za družine, ki predvidevajo aktivno in poučno preživljanje počitka, lahko pot traja tudi do

4 ure.

• Možnost kosila v Hotelu Jakec.

• Prevzem nagrade po vseh zbranih štampiljkah v knjižici. Za tiste, ki se v hotelu Jakec odločijo za kosilo, je

nagrada slastna Urškina rezina, za ostale pa spominek.

Dvodnevni program

Doživite Urškin vikend na Pohorju

Pripravili smo zanimivo in aktivno ponudbo za družine z otroki in ostale

obiskovalce, ki želijo vikend kakovostno preživeti v naravi, poskrbeti za

dobro počutje in sprostitev. Torej za vse tiste, ki jih je narava zelenega

Pohorja prepričala in zasvojila.

1. dan (sobota)

• Jutranji prihod do 10. 30, namestitev v Hotelu Jakec, prevzem knjižice

Urškina pot.

• Pohod in aktivnosti na Urškini poti in malica od doma.

• Kosilo do 16.00 v hotelu Jakec.

• Prevzem nagrade po vseh zbranih štampiljkah v knjižici.

• Popoldanski počitek.

• Družinsko druženje z aktivnostmi. Priporočamo bowling, smučanje na

travi, wellness in športne igre.

• Tekmovanje v družabni igri in spominu Zeleno Pohorje, ki je nova, posebej

za to pot, pripravljena igra.

• V času cvetenja šentjanževke je v hotelu Jakec po predhodnem dogovoru

ob sobotah popoldan organizirana delavnica priprave šentjanževega

mazila.

• V jesenskem času je prav tako ob sobotah predvidena delavnica o

gobarjenju.

• Večerja od 19.00 do 21.00 v hotelu Jakec. Branje Tomažičevih

Pohorskih legend.

2. dan (nedelja)

• Zajtrk od 7.00 do 10.00 v hotelu Jakec.

• Izposoja koles in opreme v hotelu. Ne pozabite malice.

• Za mlajše otroke smo pripravili vožnjo s kolesi po lokalni makadamski

cesti do Osankarice in nazaj. Na Osankarici se sprehodijo do spomenika

Pohorskega bataljona.

• Za družine s starejšimi otroki in ostale obiskovalce predlagamo krožno

vožnjo z gorskimi kolesi po pripravljeni trasi v knjižici. Na vmesnih

postankih priporočamo ogled partizanske bolnišnice Jesen, slapu

Veliki Šumik, obronkov Pragozda Šumik in spomenika Pohorskega

bataljona.

• Kosilo od 13.00 do 16.00 v Hotelu Jakec. Odhod domov po kosilu.

Jana Čoh, Urška Doberšek, Amadeja Kangler, Ema Leskovar,

Nika Podgrajšek, Daša Pučnik, Katja Šlamberger

Mentorice Jasna Županič, prof., Alenka Ajd Bratkovič, prof., Mateja Lešnik, prof.


88

Štiri štajoni z'jelene

Istre

Z našim izdelkom predstavljamo zeleno, aktivno in zdravo Primorsko in Istro. Izdelek

ponuja pestre, raznolike ter kakovostne ponudbe, predloge za potovanja po slovenski

Istri in Obali. V našo ponudbo smo vključili elemente zdravega, aktivnega in zelenega

načina življenja. Zaradi teh raznolikosti in raznoraznih zanimivih ponudb menimo, da je

naša ponudba primerna prav za vsakogar.

Z imenom Štiri štajoni z'jelene Istre smo ustvarili štiri turistične vodnike za posamezne

starostne skupine, in sicer za mlade, družine, starejše in poslovneže. Ponudbe so prilagojene

tudi štirim letnim časom in temeljijo na zdravem, aktivnem in zelenem načinu življenja,

kar ponazarjajo posebne oznake. V okviru projekta smo izdelali tudi promocijski

posnetek, v katerem predstavljamo lepote naše Istre.

Turistični vodnik za družine:

Prav družinam nudi naša Istra veliko različnih možnosti za preživetje prostega časa:

• ogled akvarija,

• ogled Škocjanskega zatoka,

• ogled turističnih kmetij,

• pohod na grad Socerb s prečudovitim razgledom,

• ogled Jadranskih iger,

• ogled oljarn, praznik kakijev, term Bernardin …

Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper

Martinčev trg 3, 6000 Koper

T (05) 663 75 00 F (05) 663 75 06 E info@seps.si


89

Turistični vodnik za poslovneže:

Za vse poslovneže in zelo zaposlene ljudi nudimo sproščujoče izlete,

razvajanja in vodene prireditve:

• osmica Krmac,

• panoramski polet nad Istro,

• mini golf,

• navtični sejem,

• izlet z barko in ribji piknik,

• kopanje,

• kolesarjenje,

• vodeno potapljanje,

• ogled Tonine hiše …

Turistični vodnik za starejše:

Starejši bodo v Istri našli ponudbe za vse letne čase:

• ogled cerkva,

• ogled ribje kantine,

• ogled velikonočnega sejma,

• praznik špargljev,

• izlet po Jadranski obali,

• voden ogled Sečoveljskih solin …

Turistični vodnik za mlade:

Za mlade in po srcu mlajše Istra ponuja veliko različnih aktivnosti, kot so:

• potapljanje,

• zimski skoki v vodo,

• vodeno supanje,

• kolesarjenje …

Nudi pa tudi oglede vinskih kleti (kantin) ter degustacije vin.

Teja Baruca, Patrik Gorjup, Sara Stepančič, Dženisa Duranović, Kristina Pucer, Gaja Umer, Nika Cepovič

Mentorica Tanja Skok


90

Zeleni celo leto

Ob začetku nastajanja naloge smo v skladu z naslovom začeli razmišljati o razpisu za

turistični proizvod. Naš cilj je bil vključiti naravo, aktivnosti v njej in tipične ekološke ter

''zelene'' ponudbe produktov. Turistični proizvod ''Zeleni Celo leto'' je namenjen ljubiteljem

narave oziroma aktivnosti v njej, športa in kraških dobrot. V program so vključene

ustvarjalne delavnice za otroke, ki bodo tematsko obarvane glede na letni čas.

Turistični proizvod je zamišljen kot kulturno/športno/zabavni program, ki obsega spoznavanje

Krasa in kraških dobrot skozi športno obarvane aktivnosti v naravi ter različne

delavnice. Kot osrednji dogodek je predviden športni dogodek, ki bi se odvijal v

treh etapah in sicer: pohodništvo, tek in kolesarjenje. Naša ideja bo pomagala pri ozaveščanju

ljudi o zdravem življenju in pri še večji prepoznavnosti in spodbujanju športno

-ekološko obarvanega turizma na Krasu. V nadaljevanju je predstavljena rdeča nit naše

ideje, lahko pa se program glede na razmere in s časom tudi spremeni.

Program vključuje toplo malico in različne delavnice. Osnovna ideja pri oblikovanju turističnega

proizvoda za naše stranke je vključiti veliko komponent ''zelenega turizma'', jo

obarvati zabavno in poučno. Obiskovalci bodo spoznavali lepoto kraške pokrajine skozi

izbrano športno aktivnost, ponudnike tradicionalnih kraških izdelkov od kamna do medu, se

zabavali v delavnicah, primernih za določen letni čas ter okušali kraške dobrote. V ustvarjalnih

delavnicah prirejenih za letni čas se bodo lahko otroci zabavali z zanimivimi kotički npr.:

izrezovanje buč jeseni, vodne igre poleti, iskanje velikonočnih jajčk spomladi ter izdelovanje

adventnih venčkov pozimi, medtem bodo starši lahko sodelovali ali si ogledali ponudbo tipičnih

kraških jedi in produktov na stojnicah. Ker želimo, da bi se obiskovalci vračali na Kras, jih bomo

skušali čim bolj pritegniti z aktivnostmi in drugačnim pristopom, zato smo si izbrali tudi proizvod,

ki se bo ponavljal skozi vso leto, da se bodo obiskovalci, ki jih bo naš proizvod prepričal, vračali.

Želeli bodo ponoviti svojo izkušnjo ter preizkusiti nove, glede na letni čas tematsko obarvane dogodke,

ter doživeli lepote kraške narave v različnih letnih časih.

Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Gimnazija in ekonomska šola

Stjenkova 3, 6210 Sežana

T (05) 73 11 280 F (05) 73 11 289 E ss.sežana-kosovel@guest.arnes.si, www.ss-sezana.si


91

Osnovni program za vse letne čase

10:00 zbor na igrišču v Dutovljah

10:15 začetek prijav

Vsak udeleženec se prijavi pod svojo kategorijo (kolesarjenje, tek in pohodništvo), prijavnina znaša

5€, vsak udeleženec dobi svojo štartno številko. Ob prijavi se zbirajo tudi prijave za toplo malico

(cena 10 €) v Pliskovici. Udeleženci dobijo majico barve letnega časa, brošuro s programom in vabilo

na delavnice s temo letnega časa, ki sledijo popoldan.

11:00 uvodni pozdrav in seznanitev udeležencev s potekom dneva

Organizatorji bomo pozdravili naše goste z nagovorom ter recitacijo pesmi Miroslava Košute ''Na

Krasu je krasno'', katero smo vključili v uvod. Tekmovalcem bomo predstavili potek dneva in sicer

etape v katerih bodo lahko sodelovali ter opis delavnic.

11:15 začetek športnih aktivnosti

Tekmovalci se bodo odpravili na avanturistično športno obarvano dogodivščino po označenih poteh

z vodiči – kolesarjenje po zeleni poti, tek po roza poti in hoja po modri poti.

13:00 združitev vseh poti v Pliskovici

V Pliskovici se tekmovalci ustavijo na kraški malici, ki jo bodo pripravili na domačiji Petelin-Durcik.

14:00 delavnice za otroke

Delavnice bodo obarvane vsak letni čas drugače. Otroci se bodo zbrali na prizorišču, kjer jih bodo

animatorji razdelili v več manjših skupin. V tem času si bodo lahko starši ogledali stojnice bližnjih

ekoloških kmetij in lokalnih proizvajalcev, na katerih bodo ponujali svoje izdelke.

16:00 zaključek dneva zelena parada z maskoto

Dan se bo zaključil s plesno parado, ki jo bo vodila naša maskota škrat Vinko. Vinko bo obiskovalce

naučil krajšo koreografijo, katero bomo skupaj zaplesali na velikem igrišču na prizorišču v

Dutovljah.

Axel Luxa, Kaja Novak, Eva Rojc, Karin Kariž, Grega Stevanovski, Ervin Alibabić, Miha Gulič

Mentorica Mojca Železnik Buda


92

Turizem na reki

Krki in ob njej

Popotovanje po zeleni Krki

v objem narave

Obiskovalcem bomo približali Krko, življenje v njej, na njeni brežini in v okolici.

Spoznavali bodo živalski in rastlinski svet, naravno in kulturno dediščino. Pomembno

je, da se bo vsak obiskovalec počutil dobro, se sprostil in podoživel naravo z vsemi čutili.

Za izdelavo naloge in izpeljavo projekta je potrebno sodelovanje več deležnikov: dijakov

Grma Novo mesto centra biotehnike in turizma Srednje šole za gostinstvo in turizem,

Mestne občine Novo mesto, lastnika zemljišča v naselju Groblje, kjer se izvaja program,

Konjeniškega šolskega športnega društva Češča vas, Zavoda Republike Slovenije za

varstvo narave, Ribiške družine Novo mesto, Društva za opazovanje in proučevanje ptic

Slovenije, brodarjev in Gostišča na trgu, Hiše kulinarike in turizma. Glavni cilj našega dela

je sobivanje narave in človeka, povezanost vseh, ki živimo ob zeleni lepotici, osveščanje o

pomenu vode, reke Krke in dolenjske dediščine.

Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma

Srednja šola za gostinstvo in turizem

Ulica talcev 3, 8000 Novo mesto

T (07) 332 15 27 F (07) 373 16 31


93

Program

Prijetne minute, urice ali dan se za

obiskovalce začnejo, ko v Novem

mestu v naselju Brod začnejo peš

popotovanje ob desnem bregu

Krke navzgor, kjer je čoln – brod,

s katerim se popeljejo nekoliko

višje na levi breg. To je naš prvi

osnovni produkt. Čoln – brod je,

kakor v času Valvasorja, brez motornega

pogona, veslata dva brodarja.

Krka je mirna, počasna in

med plovbo brodarja nekaj povesta

o njej, živalstvu in rastlinstvu. Na

levem bregu v naselju Groblje se

sožitje z naravo nadaljuje. Tam so

v ogradah in na pašniku živali, značilne

za dolenjsko pokrajino (konji,

krave, ovce, koze, mačke, psi, krško-poljski

prašiči, kokoši). Znano

je, da živali delujejo antistresno in

terapevtsko. Obiskovalci jih lahko

gledajo in božajo. Osnovnemu

produktu, vožnji z brodom, lahko

dodajo jahanje konja, pod kozolcem

izdelujejo mozaik ali uživajo v

kulinaričnih dobrotah, pripeljanih iz

Gostišča na trgu, Hiše kulinarike

in turizma. Osnovnošolskim skupinam

smo namenili produkt naravoslovni

dan »Z brodom po Krki in

prijeten dan na travniku«.

Anže Gramec, Diana Rojc, Ines Rupnik

Mentorici Alenka Lipej Kastrevec, Anica Oblak Janko


94

»Načik kak ovačik«

Pustolovščina v prekmurski vasi

Različnim ciljnim skupinam bi radi pokazali, kako lahko čas kvalitetno in zdravo preživijo

v naravi. Poleg tega želimo v Prekmurje privabiti čim več gostov, saj menimo, da je

naša pokrajina edinstveno zanimiv predel Slovenije, vreden ogleda. Odločili smo se,

da bi svojim potencialnim obiskovalcem predstavili turistične, naravne in družbene znamenitosti,

ki nas obdajajo v krajih, kjer živimo.

Kot turistična agencija bi gostom ponudili vikend paket – dvodnevni izlet po Prekmurju,

kjer bi lahko poskusili prave prekmurske kmečke jedi, se seznanili z običaji in navadami

in sodelovali pri raznih zabavnih, sproščujočih ali pa adrenalinskih dejavnostih ter prenočili

v tipični panonski hiši.

Projekt vključuje pravo doživetje starih časov. Turisti bodo lahko spoznali različne aktivnosti,

ob katerih so se naši predniki zabavali nekoč (na primer spanje na seniku, vožnja

na traktorski prikolici ob igranju na domače 'glasbene' instrumente). Dodali smo še nekaj

dejavnosti za sprostitev, kot so obisk energetskih točk ob Bukovniškem jezeru, pokušnja

zdrave izvirske vode iz Vidovega izvira, prijetni sprehodi v gozdovih Bukovnice in uživanje v

termalnem kopališču Terme 3000 v Moravskih Toplicah. Turistom, ki si želijo malo več vznemirjenja,

pa ponudimo obisk adrenalinskega parka Bukovnica, kjer lahko preizkusijo, kako

obvladati svoj strah.

Prepričani smo, da bodo med našim dvodnevnim izletom prijetno presenečene tudi brbončice

naših gostov, in upamo, da njihovo navdušenje nad prekmursko hrano ne bo nikoli usahnilo.

Turisti bodo skozi dvodnevni izlet spoznali Prekmurje kot idilično regijo, ki nudi neokrnjeno naravo

in mir, ravninski svet za kolesarjenje in številne naravne in kulturne znamenitosti.

Ekonomska šola Murska Sobota

Noršinska ul. 13, 9000 Murska Sobota

T (02) 521 34 00 F (02) 521 34 50, www.ekonomska-ms.si


95

V našem kraji je lipou,

malo brejg je, malo dou,

tam kre Mure je ravnica,

ge nan valovi pšenica.

Iža stara, s slamov krita,

v kakšnoj vesi šče stojij,

na bregaj med trsjen skrite

lejpe vinske so kleti.

Vdiljek velke te ravnice

vse raste pa valovij,

v detelci so prepelice,

štrk na travniki stoji.

(ljudska pesem)

1. dan

9.00–10.00 Sprejem gostov z domačo malico (pečen kruh s česnom in

zaseko, sir, ocvirki, domača šunka, čaj ali kava)

10.00–10.30 Ogled Lončarske vasi ( Lončarstvo Bojnec v Filovcih)

10.30–11.30 Lončarska delavnica pod vodstvom Alojza Bojneca

11.30–12.30 Ogled Magdine hiše

12.30–13.30 Kosilo tradicionalnih prekmurskih jedi in počitek na Turistični

kmetiji Puhan v Bogojini

13.30–15.00 Pohod do Bukovniškega jezera

15.00–15.30 Ogled in pokušnja izvirske vode pri Vidovem izviru

(počitek in zdrava malica)

15.30–17.30 Sprehod po energetskih točkah od Vidovega izvira do jezera /

za mladino Pustolovski park Bukovniško jezero ali prosti čas

17.30–18.15 Odhod s traktorjem proti Tešanovcem (vožnja v prikolici ob

harmoniki in prekmurskem špricerju)

18.15–20.00 Priprava kmečkih tradicionalnih prekmurskih jedi

(bograč, bujta repa, dödoli, prekmurska gibanica)

20.00 Prenočitev v Panonski vasi v Tešanovcih ali na seniku

2. dan

8.30–9.00 Bujenje obiskovalcev

9.00–10.00 Zajtrk v Panonski vasi (ajdova ali koruzna zlevanka, orehova in

makova potica, jajca z jurčki, omleta s šunko, kava ali domači

čaj)

10.00–10.30 Odhod s traktorjem do Sela in ogled romanske rotunde

10.30–12.30 Druženje ob prikazu kmečkih opravil, prilagojenih letnemu času

(npr. pobiranje bučnega semena, preizkušnja v košnji trave,

ličkanje koruze)

12.30–14.30 Odhod s traktorjem do Gostilne Marič v Sebeborcih

Pogostitev s tradicionalnimi prekmurskimi jedmi v Gostilni Marič

14.30–15.30 Pohod po Zeleni poti do Moravskih Toplic

15.30– Sprostitev v Termah 3000 (3-urno kopanje ali druge aktivnosti)

Marina Balaic, Janja Benkovič, Ines Belcl, Maša Marič, Nino Horvat, Jožef Tivadar, Nives Dugonjić

Mentorici Nataša Šiplič Šiftar, Cvetka Gomboc Alt


96

Grkinja

Grkinja je izletište koje se nalazi iznad Drinjače, mesta udaljenog od Zvornika nešto

više od 10km. Do platoa je markirana staza, koja nije mnogo zahtevna, a pruža lepe vidike

što na Drinu, što na Udrč – najviši vrh zvorničke opštine. Sa platoa se pruža pogled

na planine u Srbiji, Drinu, Zvorničko jezero kao i delove grada kada je vedro vreme.

Zvornik je naseljeno mesto i središte opštine Zvornik koja se nalazi u istočnom

delu RS, BiH. Zvornik ima povoljan geostrategijski položaj, okružen je planinama, predivnim

šumama, jezerom i rekama. Gostima se nudi mir tokom letnjeg i zimskog perioda.

Osmislili smo dvodnevni događaj, koji počinje pešačenjem, a nakon toga postavljanje

kampa i ručak. Po povratku sa platoa (slikanje sa boginjama i Kupidonima),

organizujemo večernje aktivnosti: muzika, vatra i kvizovi. Drugi dan je planiran za sportske

aktivnosti (»razbi«) i povratak do Drinjače peške. Posle toga sledi ručak u restoranu

i rastanak. Želimo da okrenemo mlade prirodi, odvojimo ih od računara i pokažemo

im kako, boraveći u prirodi, mogu dobro da se zabave i steknu nove prijatelje. tPo retkim

ostacima materijalne kulture iz ranijih epoha, može se pouzdanije tvrditi da je prostor na

kome se danas nalazi Zvornik još od davnih vremena bio pokriven ljudskim nastambama.

Zvornik se u istoriji prvi put pominje 1410. godine, pod imenom Zvonik. Po jednoj varijanti

varoš je dobila ime po usamljenom zvoniku porušene crkve, koja je po pretpostavkama bila

podignuta krajem 7. i početkom 8. veka, po drugoj verziji grad je dobio ime po zvoniku franjevačkog

samostana, podignutog početkom 15. veka, dok je po trećoj verziji teren na kojem

je podignut u obliku zvona. Ipak postoji još jedna verzija da je ime dobio po brojnim izvorima

hladne vode (izvornik), te je još za vreme Rimljana bio poznat kao stanica za odmor na putu za

Sirmium. Drinjača je naselje u opštini Zvornik, Republika Srpska, BiH, na ušću rijeke Drinjače u

Drinu. Duž toka Drinjače ide asfaltni put koji povezuje Vlasenicu sa Zvornikom i Kladnjom. Slivno

područje ove reke obiluje šumom, pašnjacima, nalazištima boksita i nemetala. Od ovog naselja

počinje markirana staza koja vodi do lokaliteta Grkinja. Na osnovu istrazivanja putem interneta dobili

smo rezultaate da lokalitet Grkinja predstavlja izletište na 400 mnv. u okolini sela Liješanj kod

Drinjače.

Javna ustanova srednješkolski centar »Petar Kočić« Zvornik

ul. Vuka Karadžića 69, 75400 Zvornik, Bosnia and Hercegovina

T +387 (0)5 649 02 90 E ssrs62zv@teol.net, www.gimissspkzv.org


97

Prvi dan

7:30 Okupljanje na stanici u Zvorniku.

8:00 Organizovan prevoz do Drinjače.

9:00 Učesnicima će se obratiti organizator kako bi se zahvalio gostima što su svojim prisustvom

upotpunili naš događaj i da im poželi sreću.

9:30–13:00 Nakon doručka (sendviča i sokova) sledi pešačenje do platoa Grkinja, a na samom početku svaki

učenik dobija majicu sa logom Grkinje na poklon.

13:15 Nakon dolaska na plato Grkinja, učenici se trude da postave šator, kako bi kamp bio što udobniji

za đake. Nakon toga organizovan je ručak u vidu roštilja i sokova, koji mogu da pojedu tokom

pauze.

15:00 Nakon ručka sledi oranizovana šetnja do platoa tokom koje učenici imaju priliku da uživaju u prirodnim

lepotama Grkinje i obilaska obližnjih lokaliteta Grkinje.

15:20 Po dolasku na plato učenike dočekuju boginje i Kupidoni sa kojima će imati priliku da se slikaju.

17:00 Po završetku aktivnosti slijedi povratak u kamp gdje će im biti priređena večera (kotlić) i kuvano

vino.

18:00 Učenicima će biti priređene večernje aktivnosti kao što su kvizovi, praćeni muzikom uz logorsku

vatru.

21:00 Nakon završetka programa učenici odlaze na spavanje.

Drugi dan

8:00 Ustajanje i doručak (sendviči).

8:45 Drugog dana našeg druženja biće organizovano takmičenje igre »razbi«. Ekipe će se moći prijviti

od 9h kod organizatora. Igra je kombinacija ragbija i frizbija. Pravila su iz ragbija, samo što se

umesto lopte koristi frizbi.

13:00 Pešačenje do Drinjače.

16:00 Ručak će biti organizovan u etno restoranu »Šoja«, koji se nalazi u neposrednoj blizini Drinjače.

17:30 Povratak u Zvornik. Gosti sa autobuske stanice kreću kući. Nadamo se da će poneti dosta lijepih

uspomena, i da ćemo se vidjeti opet sledeće godine.

Nevena Jovičić, Darko Simić, Aleksandar Sprečaković, Marijana Jovičić,

Jelena Zeljko, Kristina Krnjić, Sara Lazić

Mentor: Rada Tomić


98

Lovnica

Manastir Lovnica se nalazi u Donjem Birču, u opštini Šekovići, Republika Srpska, BiH.

Manastir se nalazi na izvoru rečice Lovnice po kojoj je i dobio ime. Od Papreće je udaljen

12km, a 2km od Šekovića. U pojedinačnoj literaturi pominje se naziv Lomnica,

ali je u narodu opšteprihvaćen kao Lovnica. Manastirska crkva je posvećena Svetom

Đorđu. Manastir Lovnica je zadužbina kralja Dragutina Nemanjića koji je kao srpski

kralj upravljao i severnoistočnom Bosnom. Dragutin sazida manastir na mestu koje ga

je lepotom zadivilo. Povezivanje manastira Lovnice i kralja Dragutina potvrdio je njegov

biograf ahriepiskop Danilo koji u svojim spisima govori o velikoj revnosti ovog kralja u

podizanju crkava i učvršćivanju pravoslavlja u Bosni. Obnovom Pećke Patrijaršije počinje

period obnove crkava i manastira. Tada počinje obnova starog manastira Lovnice

što potvrđuje crkvina nedaleko od današnjeg manastira. S obzirom na to da je gradnja

i obnova bila dozvoljena samo tamo gde je u staroj državi postojao manastir ili crkva,

može se zaključiti da je manastir postojao i pre dolaska Turaka. Današnja crkva građena

je šezdesetih ili sedamdesetih godina XVI veka i zbog veće bezbednosti uvučena je

sasvim pod planinu, do izvora Lovnice, kako bi manje bio izložen očima razuzdanih Turaka

koji su pustošili sve pred sobom. Jedan zapis na crkvenom zidu iz 1693. godine govori da

je upravo te godine crkvu obišao vladika Visarion, nadležni mitropolit dabrobosanski. Zapisi

koji su grebani na živopisu crkve nesumnjivo su ga oštetili, ali nažalost predstavljaju jedine

dragocene istorijske izvore iz tog vremena.

Javna ustanova srednješkolski centar »Petar Kočić« Zvornik

ul. Vuka Karadžića 69, 75400 Zvornik, Bosnia and Hercegovina

T +387 (0)5 649 02 90 E ssrs62zv@teol.net, www.gimissspkzv.org


99

Prvi dan

8:00–9:00 Okupljanje – svi učesnici će se sastati kod zgrade opštine i spremiti za obilazak lokaliteta Lovnica

koji je planiran u okviru projekta »Više znanja za više turizma«.

9:00–9:30 Pešačenje do Lovničkog polja, i postavljanje šatora. Tom prilikom, učesnicima će se obratiti organizator

kako bi se zahvalio našim gostima što su svojim prisustvom upotpunili naš događaj i da im poželi

dobrodošlicu.

9:30–10:00 Odmor i doručak. Svaki učesnik će, nakon doručka dobiti svoju akreditaciju, koju je obavezan da

nosi i majicu za uspomenu.

10:00–14:00 Pešačenje, poseta i obilazak manastira Lovnica. Učesnici će imati priliku da se upoznaju sa istorijom

manastira i da uživaju u prirodi njegovog okruženja. Poseta pećine koja predstavlja istorijski

objekat i predavanje vodiča o događajima koji su je ovekovečili. Po dolasku na Vidikovac, učesnici

će imati slobodno vreme za druženje, uživanje u prirodi i fotografisanje, a u medjuvremenu će biti

podeljena užina.

14:00–16:00 Ručak u restoranu »Studenac« i polazak do Lovničkog polja.

16:00–18:00 Dolazak na Lovničko polje.

18:00–20:00 Učesnici će imati organizovane večernje aktivnosti, akustična gitara, druženje, zabava, kao i kotlić.

Drugi dan

9:00 Buđenje i doručak.

10:00–12:00 Izbor za najlepšu fotografiju snimljenu prethodnog dana.

12:00–14:00 Sportske aktivnosti (odbojka, fudbal, košarka).

14:00–16:00 Ručak u restoranu Studenac.

16:30 Polazak kući.

Petar Pandurević, Nataša Jasikovac, Kristina Erić, Tamara Janjić,

Maja Ikonić, Zorana Lazić, Maja Radojević

Mentor: Bojana Dragutinović


100

U carstvu

šumske vile

Učenici ugostiteljsko turističke škole iz Vrnjačke Banje su Vam svojim projektom pod

nazivom »U carstvu šumske vile«, predložili jedan drugačiji vid provođenja odmora i

pokazali kako da budete aktivniji, relaksiraniji, kako da kontrolišete stres i smanjite rizik

od mnogih bolesti, koje su posledica nezdravih životnih stilova, i to sve kroz boravak u

šumi.

Naš turistički proizvod, je namenjen zaljubljenicima u netaknutu prirodu (svih uzrasta),

koji maštaju o odmoru na planini u drvenim kućicama tik uz malinjake i borove šume,

a koji tokom godine jure za obavezama u nastojanju da održe korak sa sve bržim tempom

života, mislima i ruku vezanih za arsenal tehničkih izuma od interneta do mobilne

telefonije.

Potrudili smo se da budemo virtuelni turistički vodiči kroz šetnju romantičnim predelima

planine Goč, koja nudi stimulaciju svih pet čula – u mirisu šume, zelenoj boji biljaka, šumu

vodopada i cvrkutu ptica, konzumiranju šumskih plodova i grljenju drveća, gde civilizacija

još nije izgurala izvorni način života, gde evropski kulturni obrasci, stilovi gradnje i odevanja,

još nisu stigli, i to kroz dva segmenta. Prvi predviđa takmičenje u orijentiringu (nalaženje

predmeta u prirodi uz pomoć mapa i putokaza) za one avanturističkog i sportskog duha, koji

bi realizovali uz pomoć članova planinarskog društva » Goč«, mladića koji već imaju iskustva

sa orijentiringom kao relativno novim ali popularnim vidom rekreacije u Srbiji. Drugi segment

rada nudi »tretmane« šumskog wellnesa na naš način – »kupanje« u šumskom vazduhu, grljenje

drveća, sakupljanje mirisnog lekovitog bilja i gljiva, bosonogog hodanja po mekoj travi, vežbe

zdravlja u prirodi i meditaciju pored jednog od mnogobrojnih planinskih izvora.

A svaka šuma ima i svoju vilu. Legenda kaže da su se na jednom od proplanaka, nekada davno

okupljale šumske vile i raspletenih kosa, do ranih jutarnjih sati, igrale kolo i umilno pevale. Meštani

veruju da ako se momak i devojka na ovom mestu poljube da će njihova ljubav trajati večno.

Meštani još veruju da su vile začarale sve planinske izvore, te da ova bistra planinska hladna voda

donosi sreću svakome ko je popije ili se barem njome umije.

Od nas koji nemamo hotele i autostrade sa pet zvezdica i nemamo razvijenu industriju, imamo bar

jednu komparativnu prednost – prirodne lepote i šume sa pet zvezdica. Pa dođite na naše more! A

naše more su šume u kojima se možete kupati u čistom šumkom vazduhu!

Ugostiteljsko-turistička škola sa domom učenika Vrnjačka Banja

Čajkino brdo 18, 36210 Vrnjačka Banja, Serbia

T (036) 611 379, (036) 611 378, E ugostturskola@ptt.rs, www.uts.edu.rs


101

Program jednodnevnog izleta na Goč

Maršruta: Vrnjačka Banja – Goč – Vrnjačka Banja

Okupljanje grupe ispred hotela u 9h. Polazak na planinu Goč, autobusom, u pratnji lokalnog

turističkog vodiča tj. učenika naše škole i članova planinarskog društva. Planirani

dolazak na Goč u 09:20h.

Šetnja do vidikovca odakle se pruža očaravajući pogled na gočki krajolik – idealno mesto za zaljubljenike u prirodu

i umetnost fotografije.

Članovi planinarskog društva Goč će vam organizovati svojevrsno takmičenje u orijentiringu u želji da probude

vaš sportski i avanturistički duh. U što kraćem vremenskom periodu trebate pronaći kontrolna mesta za overu

a najbrze i najsnalažljivije čeka simbolična nagrada – tegla livadskog meda baba Jele.

Oko 15h je predviđeno vreme za ručak u ribnjaku Salus pod vedrim nebom. Svaka šuma ima svoju vilu.

Legendu o gočkoj vili ispričaće vam ljubazni domaćini posle ručka uz času domaćeg kupinovog vina.

Posle ručka ćemo Vam ponuditi »tretmane« šumskog wellnesa na naš način – »kupanje« u šumskom vazduhu,

grljenje drveća, sakupljanje mirisnog lekovitog bilja i gljiva, naučićemo Vas kako da napravite biljne jastučiće i

predstaviti Vam neopisiv užitak bosonogog hodanja po mekoj travi.

Predložićemo vam i meditaciju na travi, uz masažu zvučnim činijama, pored jednog od mnogobrojnih planinskih

izvora uz osvežavajući vetrić koji donosi okrepljenje i ublažava vrelinu žege u letnjim mesecima.

Na kraju, zasadićemo sadnicu bora, naše drvo prijateljstva, kao uspomenu na zajedničko provedeno vreme.

Oko 19h povratak u dolinu iz koje smo krenuli, povratak u Vrnjačku Banju.

Cena izleta je 12 evra.

Cena izleta obuhvata:

• prevoz atobusom iz Vrnjačke Banje do planine Goč

• »kupanje« u čistom šumskom vazduhu

• takmičenje u orijentiringu

• ručak u ribnjaku Salus i

• vežbe zdravlja u prirodi uz pratnju turističkog vodiča – učenika UTŠ.

Vreme izvođenja – maj, jun, jul, avgust i septembar 2016.

Viktoria Vasiljković, Ivana Stanojević, Dušica Nedić, Stefan Čeperković, Đorđe Drobnjaković

Mentor Marija Karavesović


102

Hotel za sutra –

Eko hotel Porto

Novi turistički proizvod/i za jačanje ukupne konkurentnosti destinacije u kojoj se

Škola nalazi temeljen/i na:

• pozitivnim učincima u zaštiti okoliša

• uvođenju novih tehnologija

• uključivanju strateški definiranih posebnih oblika turizma (eko turizam, eno i gastro,

omladinski, socijalni i dr.)

Naziv i opis projekta

Potaknuti razmišljanjem o globalnim promjenama u prirodi koje kreiramo svojom nebrigom

i onečišćavanjem našeg jedinog planeta, te s obzirom na komparativne prednosti

Istre u vidu prirodnih resursa, ljudskih resursa i drugih elemenata turističke destinacije

Istra, projektni je tim došao do IDEJE za izradu projekta pod nazivom:

»Hotel za sutra« – Eko hotel na primjeru Grada.

Projekt se referira na Strategiju razvoja turizma RH do 2020. u dijelu EKO orijentacije i razvoja

održivog turizma koji uključuje ekološki odgovoran pristup u novoj izgradnji.

Ključno pitanje koje se postavlja je: Mogu li ja biti promotor promjena u svakodnevnici koje

doprinose očuvanju okoliša?

U projektu se polazi od pretpostavke da su poslovne ideje i poslovni planovi osnova za pokretanje

i razvoj malih i srednjih poduzeća u turizmu RH, te daju mogućnost za razvoj novih poduzetničkih

projekata u tom sektoru.

Projekt ukazuje na nužnost razvoja turizma i hotelijerstva u skladu s načelima održivog razvoja,

kao i na potrebu poštivanja zakonskih okvira i standarda prostornog planiranja.

Turističko-ugostiteljska škola Antona Štifanića

Prvomajska 6, 52440 Poreč, Croatia

T +385 52 429 250 F +385 52 431 622 E tus-porec@email.ht.hr, www.ss-astifanica-porec.skole.hr


103

Aktivnosti projektnog tima Škole sastoje se od:

1. Izrade Poslovnog plana eko-hotela

2. Prezentacije projekta

Projekt je usmjeren na osmišljavanje poslovnog plana, malog eko-hotela koji će biti građen,

uređen, opremljen i održavan primjenom eko-standarda, namijenjen ciljnoj skupini ekološki osviještenih

potrošača koji odredište biraju po »ekološkim kriterijima« uz financijske koristi i snažan marketinški poticaj,

a sve s ciljem zaštite okoliša i postojećih prirodnih resursa koji su prirodna osnova turizma.

»Misliti, planirati, graditi i poslovati u skladu s prirodom«

Plan aktivnosti

1. Prikupljanje informacija o ekologiji ekoturizmu,

Učenici – rad u učionici korištenje Interneta, telefona, e-mail, Web

eko hotelima

stranice

2. Istraživanje dobrih primjera u praksi Učenici – rad na terenu

3. Procjena stvarnog stanja u destinaciji

i sinteza u svrhu izrade Poslovnog plana

i idejno-arhitektonskog rješenja za

Eko hotel

4. Izrada projekta:

a. Izrada Poslovnog plana Eko hotela

5. Predstavljanje projekta »Hotel za sutra«

– Eko hotel

6. Promocija projekta »Hotel za sutra«

Slogan – »Hotel for tomorow«

Učenici – Zajednički rad u učionici, rad na računalu

• Komunikacija i koordinacija projekta putem Skype, Facebook grupe

»Istra za mlade«

Učenici – rad u učionici

• Rad na računalu uz instrukcije voditeljica projekta

Izradu poslovnog plana radi projektni tim Turističko-ugostiteljske škole –

naglasak na simulaciji eko-menadžmenta i izradi ponude hrane i pića

• Suradnja s Uredom za prostorno uređenje i graditeljstvo Grada Poreča

Učenici – Projektni tim Škole – Prezentacija projekta u Školi

Lipanj 2015 – predstavljen i Pohvaljen od Ministarstva turizma Republike

Hrvatske

27. 1. 2016. – Promocija projekta na 13. Međunarodnom sajmu Več znanja

za več turizma na temu »Zeleni turizem« Na sajmu Natour Alpe-Adria

u Ljubljani

Martina Filipović, Aleksandra Jazvec, Stella Kolgeraj, Aleksandar Milanković, Entoni Medak, Marija Ašćić

voditeljica projekta Vilma Čehić-Janjuš


104

Skriveno blago …

This presentation will guide you through the preserved nature. On our way to »Uvac«

we will first take you to the village of Drvengrad, made by Emir Kusturica. It is located

in the Zlatibor District near the city of Užice. There you will enjoy the view of intact nature

along with other beautiful things that Emir Kusturica has prepared for you. Then

we will continue our journey to the Uvac Special Nature Reserve, where we will enjoy

magnificent caves made by nature, the unpolluted Uvac river, and observe the Griffon

Vulture, an endangered species of eagle in its natural habitat. Through our brochures

and films we will show you the best of green western Serbia, and we will give you

small samples of our western Serbia homemade food.

Ugostiteljsko-turistička škola Beograd

Jug Bogdanova 28, 11000 Beograd, Serbia

T +381 11 26 31 899 E utsbgd@open.telekom.rs, http://ut-skola.znanje.info/


105

Proposal tours

Itinerary I

Day 1

After landing at Nikola Tesla airport, departure for Mokra gora through Belgrade and Ibar

highway. Lunch at ethno restaurant Jatare. Ride in Sargan Eight, where you will enjoy the spectacular view on

the pristine landscape around Tara. A visit to Drvengrad is a must and here we recommend a break for coffee

and homemade brandy. After getting acquainted with these attractions, we continue our journey over Zlatibor

and Zlatar to the village Akmačići, where accommodation is provided in the household Luković. Dinner,

overnight.

Day 2

Breakfast. Daily excursion to the Uvac lakes. Hiking from the campsite at Sjenicko lake. Lunch break at the viewpoint

Molitva. Catamaran ride. Visit to Ice and Usac caves. Dinner, overnight.

Day 3

Breakfast. Departure for Zlatibor. Walk around Gostilje waterfall. Visit to Stopica cave. Lunch at Ovcar-Kablar

gorge. Continuation of the journey to Belgrade. Departure for Nikola Tesla airport. (End of services).

Itinerary II

Day 1

After landing at Nikola Tesla airport, departure for Mokra gora through Belgrade and Ibar highway. Lunch at

ethno restaurant Jatare. Ride in Sargan Eight, where you will enjoy the spectacular view on the pristine landscape

around Tara. A visit to Drvengrad is a must and here we recommend a break for coffee and homemade

brandy. After getting acquainted with these attractions, we continue our journey over Zlatibor and Zlatar to the

village Akmačići, where accommodation is provided in the household Luković. Dinner, overnight.

Day 2

Breakfast. Daily excursion to the Uvac lakes. Hiking from the campsite at Sjenicko lake. Lunchbreak at the viewpoint

Molitva. Catamaran ride. Visit to Ice and Usac caves. Dinner, overnight.

Day 3

Breakfast. Guided tour from the reserve to the sites best for watching the magnificent griffon vulture. Enjoying

the sight. After lunch, walk through Zlatar, a mountain of preserved beauty …

Day 4

Breakfast. Departure for Zlatibor. Walk around Gostilje waterfall. Visit to Stopica cave. Lunch at Ovcar-Kablar

gorge. Continuation of the journey to Belgrade. Departure for Nikola Tesla airport. (End of services).

Nikola Dinčić, Tatjana Petrović,Radmila Knežević, Teodora Jovanović

Mentor Nikola Mizdrak


iseri Slovenije

Ljubljansko

Pred 5000 leti so se med naselbinami

koliščarjev in umetelno zgrajenimi jezovi, ki

so jih napravile kolonije bobrov, na obronkih

plitvega jezera pasli mogočni jeleni z

lopatastim rogovjem. Kakih tisoč let pozneje

pa se je kotanja, iz katere so se dvigovali le

osamelci Sinja Gorica, Blatna Brezovica, Bevke

in Kostanjevica, začela zaraščati. S postopnim

naseljevanjem šotnega mahu se je nizko barje

spremenilo v visoko; njegova površina se je ponekod od

okolice dvignila tudi za več metrov.


arje

Vpliv človeka

Močvirska logarica ali

močvirski tulipan cveti konec

marca ali v začeteku aprila.

Človek s svojimi poskusi osuševanja 163 km² velikega

barja, z regulacijo Ljubljanice in nekaterih drugih rek

ter potokov, z opuščanjem kmetijstva in predvsem

z nekaterimi stihijskimi posegi ogroža to občutljivo

naravno okolje, ki ga je mogoče ohraniti le s sožitjem

narave in človeka. Zato je povsem upravičeno

prizadevanje za ustanovitev Krajinskega parka Barje,

s pomočjo katerega bo barje mogoče ohraniti tudi za

zanamce.

FOTOGRAFIJE: TOMO JESENIČNIK, SHUTTERSTOCK

Veliki škurh

spada med

ogrožene vrste

in v Sloveniji.

gnezdi samo še

na Ljubljanskem

barju.

Kosec se rad skriva v travi,

zato ga je težko opaziti.

Sledilo je intenzivno izkoriščanje šotnega mahu

predvsem za kurjavo. V drugi polovici 18. stoletja

se je človek smelo lotil kopanja osuševalnih

jarkov, s kakršnimi so že v 1. stoletju barje

velikopotezno osvajali in spreminjali Rimljani. Do

petdesetih let prejšnjega stoletja so prebivalci

z barja in okolice šoto skoraj povsem izsekali.

Jurčevo šotišče je danes eno izmed zadnjih

prizorišč, kjer so še nedavno tega rezali šoto.

Rastline in živali

Vse preveč je namreč rastlinskih in živalskih vrst, ki

so že za vedno izginile z barja. Ptiča kosec in veliki

škurh bosta z barja za vedno odletela že ob prvi večji

človekovi napaki, podobno pa lahko z barjanskih tal

izgine elegantna močvirska logarica oziroma močvirski

tulipan, ki s svojimi rdečevijoličastimi cvetovi zgodaj

spomladi za zdaj še polepša tla na ostankih nekoč

največjega in najjužnejšega visokega barja v Evropi.

Tomo Jeseničnik


iseri

biseri

Slovenije

Slovenije Pelji starše na izlet

Pelji starše na izlet

Pelji starše na izlet

Pelji starše na izlet

• www.postojnska-jama.eu

• www.postojnska-jama.eu

FOTOGRAFIJA: WWW.SLOVENIA.INFO/IZTOK MEDJA MEDJA FOTOGRAFIJA: WWW.SLOVENIA.INFO/DRAGAN ARRIGLER

Letos mineva dvesto

Letos let, odkar mineva je eno dvesto

let, najlepših odkar kraških je eno

najlepših jam svetu kraških obiskal

jam sam na cesar svetu Franc obiskal I.

sam Odtlej cesar si je Franc njene I.

Odtlej lepote si ogledalo je njene že

lepote več kot ogledalo 36 milijonov že

več ljudi kot z vsega 36 milijonov sveta in

ljudi za Postojnsko z vsega sveta jamo in

za verjetno Postojnsko velja nekaj jamo

verjetno podobnega velja kot nekaj za

podobnega Triglav. Obiskati kot za

Triglav. jo mora Obiskati vsak pravi

jo Slovenec. mora vsak In zdaj pravi

Slovenec. imamo za to In še zdaj

imamo en dober za razlog. to še

en Človeška dober razlog. ribica

Človeška namreč pričakuje ribica

namreč potomce! pričakuje

potomce!

V jamo je šel celo cesar peš

jamo je šel celo cesar peš

Prvi obiskovalci so bili večinoma bogati imenitneži in veljalo

Prvi je pravilo, obiskovalci da kolikor so bili denarja večinoma so plačali bogati za imenitneži ogled, toliko in veljalo

je svetlobe pravilo, so da dobili. kolikor Leta denarja 1884 so plačali namestili za ogled, stalno toliko električno

svetlobe so dobili. Leta 1884 so namestili stalno električno

38

38

Človeške ribice

Poldrugo uro dolg obisk Postojnske jame

se Poldrugo začne z uro vlakom dolg obisk in konča Postojnske peš. jame

se začne z vlakom in konča peš.

v Postojnski jami

razsvetljavo, že deset let prej pa so obiskovalce po rovih

razsvetljavo, prevažali z vozički, že deset ki so let jih prej porivali pa so ročno. obiskovalce Vlakec po po rovih

prevažali vozi od leta z vozički, 1924 in ki danes so jih imamo porivali Slovenci ročno. Vlakec v Postojnski po rovih jami

vozi edino od podzemno leta 1924 železnico. in danes imamo Slovenci v Postojnski jami

edino podzemno železnico.

Nekoč strah in trepet

Nekoč strah in trepet

Lepote Postojnske jame težko opišemo z besedami in celo s

Lepote fotografijami, Postojnske zato je jame najbolje, težko da opišemo jamo obiščete z besedami sami. in Janez celo s

fotografijami, Vajkard Valvasor, zato ki je najbolje, bil v jami da že jamo davno obiščete pred cesarjem, sami. Janez je

Vajkard zapisal: Valvasor, »Notri najdeš ki je bil povsod v jami mnogo že davno hodnikov, pred cesarjem, tu in tam je

zapisal: jame, dalje »Notri silno najdeš velike povsod prostornine, mnogo kjer hodnikov, bi mogle tu stati in tam cele

jame, hiše in dalje vasi; silno ponekod velike so prostornine, tudi prepadi, kjer ki so bi mogle tako globoki, stati cele

hiše da slišiš in vasi; padec ponekod kamna, so ki tudi si ga prepadi, zagnal vanje, ki so tako šele globoki, po dveh

da očenaših, slišiš padec kar gotovo kamna, kaže ki si grozno ga zagnal globino.« vanje, šele A podzemni

dveh

očenaših, svet mu je kar bil tuj gotovo in ljudje kaže so grozno se bali globino.« jamskih globočin. A podzemni

svet Danes, mu ko je vemo, bil tuj in da ljudje človeška so se ribica bali jamskih v resnici globočin. ni mladi

Danes, zmajček, ko pa vemo, se podzemlja da človeška ne ribica bojimo v več. resnici Zmajček? ni mladi

zmajček, pa se podzemlja ne bojimo več. Zmajček?


Zmaj v Postojnski jami

Po legendi je v davnih časih v jami živel strašen zmaj.

Domačini so ga lahko pomirili le tako, da so ga hranili s

svojo živino. Precej neprijetno, kajne? Zato se je pastirček

Jakob izpod Nanosa – pravili so mu Prebrisana glava –

domislil odličnega načrta. V kožo zaklanega teleta so

zašili živo apno in vse skupaj vrgli v brezno. Zmaj se je po

gostiji užejal, a ko se je napil vode iz reke Pivke, je apno v

njegovem trebuhu zavrelo in navsezadnje je v neznosnih

mukah počil in poginil.

To je dom človeške ribice, ki

je zdaj zaradi pričakovanja

naraščaja zatemnjen.

FOTOGRAFIJA: WWW.SLOVENIA.INFO/IZTOK MEDJA

Odrasla človeška ribica je dolga

od 20 do 30 centimetrov.

Človeška ribica

je morda ena najbolj nenavadnih živali na svetu in prav nič

se ne gre čuditi, da so jo imeli nekoč za zmajevega mladiča.

Močeril ali proteus je dvoživka, a drugačna kot na primer

žabe. Med odraščanjem se namreč ne preobrazijo, kot

na primer paglavci, ki postanejo žabe. Zaradi zelo težkih

življenjskih razmer se razvijajo zelo počasi in nikoli ne

zapustijo vode. V naravnem okolju živijo več kot petdeset

let in lahko bi rekli, da do smrti ostanejo … mlade. Čeprav

se človeškim ribicam razvijejo tudi preprosta pljuča,

dihajo z zunanjimi škrgami. Oči so okrnele, a se v svojem

podzemnem domovanju zelo dobro znajdejo. Poleg okusa,

vonja in zvoka zaznavajo tudi šibka električna polja živali in

objektov v okolici. Tako se branijo ali najdejo plen – rakce,

polže ali žuželke. Pa tudi če se ne nasitijo: brez hrane lahko

vzdržijo kar deset let oziroma šestino svojega življenja!

Mali zmajčki

V akvariju v Postojnski jami se v teh dneh dogaja nov čudež.

Po letu 2013 namreč pričakujejo že drugi zarod majhnih

človeških ribic. Samička je izlegla okoli 60 jajčec in z nekaj

sreče se bodo čez štiri ali pet mesecev izvalile ličinke.

Biologa iz Postojnske jame, Sašo Weldt in Primož Gnezda,

sta takoj poskrbela za varnost jajčec in materino udobje.

FOTOGRAFIJA: WWW.SLOVENIA.INFO/DRAGAN ARRIGLER

Preselili so druge človeške ribice in akvarij popolnoma

zatemnili, z zračno črpalko pa prezračujejo vodo, da zarodu

zagotovijo dovolj kisika. Vse fotografije tako nastanejo z

infrardečo kamero, dogajanje v akvariju pa lahko obiskovalci

v živo spremljajo na ekranu.

Človeška ribica med

svojimi jajčeci.

Skrbna mati

Jajčeca so najprej ogrožale druge človeške ribice, ki jih je

mati pogumno odgnala, enega od vsiljivcev je z malimi

zobci celo ugriznila v bok. Še vedno pa jih ogrožajo mali

jamski rakci postranice, s katerimi se sicer človeške ribice

hranijo. Skrbna samička jih vztrajno odganja, da ne bi

pregrizli ovoja, ki ščiti jajčeca. Ljubeznivo skrbi tudi za

jajčeca. Z ovohavanjem išče tista, ki so žal propadla, in z

nežnimi dotiki čisti tista, v katerih je še življenje. Poleti lahko

torej pričakujemo nove prebivalce Postojnske jame, ki bodo

prav gotovo privabili še več obiskovalcev.

Postojnska jama v številkah

Dolžina: 24.120 m • Globina: 115 m

Temperatura: 8–10 °C

Število živalskih vrst: več kot 150

Skupno število obiskovalcev: 36 milijonov

Dolžina železnice: 3,7 km

Matej Zalar

FOTOGRAFIJA: WWW.SLOVENIA.INFO/IZTOK MEDJA


REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN

TEHNOLOGIJO

Turistična zveza

Slovenska Bistrica


Javni zavod ŠKTM za šport, kulturo, turizem in mladino RADLJE ob DRAVI

POMURSKA TURISTIČNA ZVEZA

Zeleni turizem

30. festival Turizmu pomaga lastna glava

13. festival Več znanja za več turizma

izdala in založila Turistična zveza Slovenije

avtorji prispevkov Udeleženci turističnih tržnic

avtorji fotografij Udeleženci in arhiv TZS

oblikovanje in izdelava preloma Modriš tisk Eurograf naklada 1300 izvodov

Ljubljana maj 2016

www.turisticna-zveza.si

More magazines by this user
Similar magazines