27.05.2016 Views

Zeleni-turizem-2016

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

<strong>2016</strong>


Več kot 800<br />

vrst pristnih<br />

domačih<br />

izdelkov<br />

zdaj najdete<br />

pri nas.<br />

Mercator, Dunajska 107, Ljubljana<br />

Meta Brozovič, kmetija Brozovič


Kazalo<br />

30. festival Turizmu pomaga lastna glava<br />

Predstavitve projektov prejemnikov zlatih priznanj<br />

VR vs. zeleni, zdravi, aktivni. ....................................................................... 5<br />

Turistične tržnice po Mercatorjevih centrih. ................................................. 6<br />

Skrbno z gozdom. ......................................................................................... 9<br />

Biseri Slovenije – Kum. ................................................................................. 10<br />

Eko hotel Vandrovec . ................................................................................... 12<br />

Tek v smeri umetnosti. ................................................................................. 14<br />

Velikanova pot zdravja. ................................................................................ 16<br />

Na kolo, da nam dolgčas ne bo. ...................................................................... 18<br />

Ne razjezimo blejskega Zlatoroga. ................................................................. 20<br />

V zelenem objemu lepot in okusov. ............................................................... 22<br />

Ovca Frida skrbi za zeleno. ........................................................................... 24<br />

MaliSafari. ................................................................................................... 26<br />

Več od zlata in srebra nam sadno drevje da. ................................................... 28<br />

Vemo, zakaj ptice pojejo. .............................................................................. 30<br />

Z ekozelenci v lajf. ....................................................................................... 32<br />

Ruska steza. ................................................................................................. 34<br />

Eko vas Gondola. .......................................................................................... 36<br />

Ni avta? Ni panike! Zelen promet za lepši svet!. ............................................. 38<br />

Zelena Kremenčkova pot. ............................................................................. 40<br />

M(N)oč pravljice v Deželi štorkelj. ................................................................ 42<br />

Deblakov pristan. ........................................................................................ 44<br />

<strong>Zeleni</strong> detektivi – Tematska pot z geolovom. .................................................. 46<br />

<strong>Zeleni</strong> <strong>turizem</strong> v Moravški dolini. ................................................................. 48<br />

Zmajčkove zelene dogodivščine. .................................................................... 50<br />

S kočijo med vinograde in griče. ................................................................... 52<br />

Grozdek moj. ............................................................................................... 54<br />

preizkusisevnaravi.ti. .................................................................................. 56<br />

Travnarija. .................................................................................................. 58<br />

Počitnice ob Dravi. ....................................................................................... 60<br />

Z lojtrnikom po Pohorju. .............................................................................. 62<br />

Po Vidkovih stopinjah. ................................................................................. 64<br />

Piciklcajt. .................................................................................................... 66<br />

Narava nam je vzela, narava nam daje!. ......................................................... 68<br />

S kolesom v naravo po znanje in zabavo. ........................................................ 70<br />

Doživimo oljčnik. ......................................................................................... 72<br />

Eko kamp za mlade. ..................................................................................... 74<br />

Biseri Slovenije – Grad Kamen. ..................................................................... 76


Kazalo<br />

13. festival Več znanja za več turizma<br />

Predstavitve mednarodnih projektov in prejemnikov zlatih priznanj<br />

Opazuj in občuti naravo. ............................................................................... 78<br />

Stop smogu, z naravo v slogu!. ...................................................................... 80<br />

Festival v Deželi gob. .................................................................................... 82<br />

<strong>Zeleni</strong> wellness na Žabljeku. ......................................................................... 84<br />

Mi smo za zeleno!. ......................................................................................... 86<br />

Štiri štajoni z'jelene Istre. ............................................................................. 88<br />

<strong>Zeleni</strong> celo leto. ............................................................................................ 90<br />

Turizem na reki Krki in ob njej – Popotovanje po zeleni Krki v objem narave. 92<br />

»Načik kak ovačik« – Pustolovščina v prekmurski vasi. ................................. 94<br />

Grkinja. ....................................................................................................... 96<br />

Lovnica. ....................................................................................................... 98<br />

U carstvu šumske vile. ................................................................................. 100<br />

Hotel za sutra – Eko hotel Porto. ................................................................... 102<br />

Skriveno blago …. ........................................................................................ 104<br />

Biseri Slovenije – Ljubljansko barje. ............................................................. 106<br />

Biseri Slovenije – Človeške ribice v Postojnski jami. ...................................... 108<br />

4


5<br />

VR vs. zeleni, zdravi,<br />

aktivni<br />

Digitalizacija medijev vodi tudi v čedalje večjo digitalno osebno komunikacijo; po domače: nenehno smo<br />

na »fejsu«, pa »tvitamo«, fotografije delimo po »snepčetu« in drugih aplikacijah, ki nam jih prinašajo razvoj<br />

in trendi. Seveda je zelo zanimivo z domače zofe spremljati, kaj prijatelji počno v prostem času, se smejati<br />

njihovim posnetkom, ko ujamejo svoje nerodnosti, ali navdušeno »šerati« (deliti) res hude posnetke, kot<br />

na primer z zipanja v Planici ali prekrasnega skoka v pršič na s soncem obsijanem Voglu; tisti pogumni in<br />

z vodoodpornimi napravami posnamejo še kakšno vodno zabavo ali pa skok z ladje v veliko modrino na<br />

maturantskem izletu. In ko te tisti hip zagrabi, da bi bil tam, je na dosegu nov trend – VR (virtualna realnost);<br />

samo eno od novih naprav uporabiš, ki so tehnološko izpopolnjene in tudi žepu prijazne, ter si trenutek<br />

pozneje v destinaciji oziroma del doživetja. Zanimiva stvar, sem jo osebno poskusil. Hudo. In bi rekli: To je<br />

to!, samo še večina ponudnikov storitev ali uporabnikov mora začeti snemati VR posnetke in aktivni programi<br />

v naravi, tematske poti – pohodi, kolesarjenje, igre, obisk kmetij, ekološka hrana, spanje na seniku in drugo<br />

bodo na dosegu roke z domače zofe.<br />

Je to to?! Niti ne. Zanimivo, da mladi vedno premikate meje in se upirate ustaljenim vzorcem. In kaj dogaja?<br />

Med mladimi s t. i. Zahoda, ki so prvi vstopili v digitalni svet, prvi izstopajo iz njega. T. i. »taborniška<br />

doživetja«, druženja mladih v naravi, skupinske igre, druženje ob tabornem ognju, kitara ali pa poslušanje naj<br />

pesmi na Youtubeu se očitno vračajo. In s tem tudi zgodbe, druženja in nepozabni spomini. Če to drži tudi<br />

za slovensko mladino, bo pokazala prihajajoča nacionalna anketa o mobilnosti in potovalnih navadah mladih.<br />

Morda se oglasimo tudi na vaši šoli. V bistvu sem vesel, da bodo tudi prihajajoče generacije mladih imele<br />

možnost in željo doživeti aktivne programe v naravi, tematske poti – pohodi, kolesarjenje, igre, obisk kmetij,<br />

ekološko hrano, spanje na seniku … in to deliti s svojimi prijatelji v živo. Carpe diem.<br />

Dominik S. Černjak<br />

Turistična zveza Slovenije


6<br />

Turistične tržnice po<br />

Mercatorjevih centrih<br />

Kranj 1. marec<br />

OŠ Franceta Prešerna Kranj, Podružnična šola Kokrica<br />

OŠ Naklo<br />

OŠ Šenčur<br />

OŠ Poljane<br />

OŠ Poljane, Podružnična šola Javorje<br />

OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, Podružnična šola Sovodenj<br />

OŠ Žiri<br />

OŠ Gorje<br />

OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled<br />

OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica<br />

OŠ Koroška Bela Jesenice<br />

OŠ Prežihovega Voranca Jesenice<br />

OŠ Toneta Čufarja Jesenice<br />

OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora<br />

OŠ Križe<br />

Staro MODNI Čukovci<br />

Ekohotel Vandrovec<br />

Šenčur, medeni dom čebel<br />

Tek v smeri umetnosti<br />

Velikanova pot zdravja<br />

Na kolo, da nam dolgčas ne bo<br />

Po zelenih Kleknčkovih poteh<br />

V Gorjah je živahno: Gobarjenje<br />

Ne razjezimo blejskega zlatoroga<br />

Varno pod kozolcem<br />

S krpljam’ al’ peš, glavn’ da gremo<br />

Odkrijmo lepote jeseniških slapov<br />

Na planini je lepo<br />

V zelenem objemu lepot in okusov<br />

Ovca Frida skrbi za zeleno<br />

Celje 8. marec<br />

OŠ Tončke Čeč Trbovlje<br />

OŠ Ivana Cankarja Trbovlje Trbovlje<br />

OŠ Lava Celje<br />

OŠ Loče<br />

OŠ Dramlje<br />

OŠ Blaža Kocena Ponikva<br />

JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina<br />

OŠ Slivnica pri Celju<br />

OŠ Primoža Trubarja Laško<br />

OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice<br />

OŠ Šmartno v Tuhinju<br />

Zelena je naša kmetija<br />

Trboveljska transverzala<br />

<strong>Zeleni</strong> <strong>turizem</strong> našega mesta<br />

ekoLOŠKI TOUR<br />

Štiriperesna deteljica<br />

Več od zlata in srebra nam sadno drevje da<br />

Mini potep za maksi nasmeh<br />

Vemo, zakaj ptice pojejo<br />

Z Ekozelenci v lajf<br />

Ruska steza<br />

MaliSafari


7<br />

Maribor 15. marec<br />

OŠ Ludvika Pliberška Maribor Eko vas gondola<br />

OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica Bistriški vintgar - Vodovnikovo kraljestvo<br />

2. OŠ Slovenska Bistrica Zdravi v naravi<br />

OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica Ni avta? Ni panike! Zelen promet za lepši svet<br />

OŠ Puconci Zelena kremenčkova pot<br />

Dvojezična OŠ I Lendava Dedi in babi, eko vikend nas v Lendavo vabi!<br />

OŠ Turnišče<br />

OŠ Miška Kranjca Velika Polana<br />

OŠ Mala Nedelja<br />

OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova<br />

OŠ A. T. Linharta Radovljica<br />

OŠ Ivana Kavčiča Izlake<br />

OŠ Gustava Šiliha Laporje<br />

<strong>Zeleni</strong> »Varaš«<br />

Noč pravljice v Deželi štorkelj<br />

Pustolovščina po malonedeljsko<br />

Zlüftaj se!<br />

Radolško polharjenje<br />

Naj medi, Ločanka!<br />

Štorkljina pot<br />

Ljubljana 21. marec<br />

OŠ Danile Kumar Ljubljana<br />

OŠ Hinka Smrekarja Ljubljana<br />

OŠ Miška Kranjca Ljubljana<br />

OŠ Janka Kersnika Brdo Lukovica<br />

OŠ Venclja Perka Domžale<br />

OŠ Marije Vere Kamnik<br />

OŠ Jurija Vege Moravče<br />

OŠ Škofljica<br />

OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, Podružnica Šmarje Sap<br />

OŠ Dobrova<br />

OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika<br />

Preživi s pomočjo koliščarjev<br />

Deblakov pristan<br />

<strong>Zeleni</strong> detektivi - Tematska pot z geolovom<br />

S kolesom ali peš po hribih Črnega grabna<br />

Zelena zgodba našega mesta<br />

Dogodivščine Marije Vere ob zeleni Kamniški Bistrici<br />

<strong>Zeleni</strong> <strong>turizem</strong> v Moravški dolini<br />

Tulipanova Pijavška - barjanska pot<br />

Po nevesto čez cesto<br />

Hišica pod zvezdami<br />

Vrhnotlon<br />

Maribor 29. marec<br />

OŠ J. Hudalesa Jurovski dol<br />

OŠ Ljudski vrt Ptuj<br />

OŠ Hajdina<br />

OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava, Podružnica Zgornja Polskava<br />

OŠ Cirkovce<br />

OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, Podružnica Pragersko<br />

OŠ Sv. Ana<br />

OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici<br />

OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice<br />

OŠ Gornji Petrovci<br />

<strong>Zeleni</strong> Jurij<br />

Grozdek moj<br />

Vodomčev svet<br />

S kolesom po poteh Antona Ingoliča<br />

Zelena pravljica<br />

Tabor Pragerskega doživetja<br />

S kočijo med vinograde in griče<br />

Drevesa naših družin<br />

Zmajčkove zelene dogodivščine<br />

S kolesom po Goričkem


8<br />

Trebnje 5. april<br />

OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč Mirna Peč na nogah - Korakajmo z Zalo<br />

OŠ Artiče Po poteh povodnega moža<br />

OŠ Šentjernej preizkusisevnaravi.ti<br />

OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki Dobrodošli v zeleno deželo pod Gorjanci<br />

OŠ Podbočje Travnarija<br />

OŠ Stopiče Brulčev vodni mlin v Hrušici na Dolenjskem -<br />

Bogastvo iz ekološko pridelanih žit<br />

OŠ Mirana Jarca Črnomelj Z lanom v zeleni <strong>turizem</strong><br />

OŠ Stari trg ob Kolpi Pozabimo trdnjavo, vrnimo se v naravo<br />

OŠ Žužemberk Naravoslovni žur ob reki Krki<br />

Velenje 7. april<br />

OŠ Dobrna<br />

OŠ Vransko - Tabor<br />

OŠ Polzela<br />

OŠ Braslovče<br />

OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje<br />

OŠ Mozirje<br />

OŠ Radlje ob Dravi<br />

OŠ Ribnica na Pohorju<br />

OŠ Neznanih talcev Dravograd<br />

OŠ Šentjanž pri Dravogradu<br />

OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu<br />

Po energijo v zdraviliški park<br />

Kolesarsko potepanje po občini Vransko<br />

Raziskovanje zelenih kotičkov Polzele<br />

Veter v krilih in pesem ptic Žovneka<br />

Pikina zelena avantura<br />

Z belim zajcem na zelene Golte<br />

Počitnice ob Dravi<br />

Z lojtrnikom po Pohorju<br />

Po Vidkovih stopinjah<br />

Piciklcajt<br />

Zelena pot z zgodbo<br />

Koper 12. april<br />

OŠ Frana Erjavca Nova Gorica<br />

OŠ Simona Gregorčiča Kobarid, Podružnična šola Breginj<br />

OŠ Bovec<br />

OŠ Čepovan<br />

OŠ Otlica Ajdovščina<br />

OŠ Šturje Ajdovščina<br />

OŠ Col<br />

OŠ Spodnja Idrija<br />

OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen<br />

OŠ Pivka<br />

OŠ Lucija<br />

OŠ Sečovlje<br />

Na zelene Lokve<br />

Narava nam je vzela, narava nam daje!<br />

Spoštovati Tradicijo, doživljati Naravo, razumeti Park<br />

V objemu Trnovskega gozda<br />

Po Trnovskem gozdu sem ter tja<br />

Sonce, voda, burja, svoboda … Sprejmi zeleni izziv<br />

Gremo v naravo po znanje in zabavo, nam bo lepo,<br />

hudičku pa hudo<br />

Čarobna čajnica<br />

S kolesom v naravo po znanje in zabavo<br />

Petelinjski tek<br />

Doživimo oljčnik<br />

Eko kamp za mlade


9<br />

skrbno z gozdom<br />

skrbno z gozdom<br />

skrbno z gozdom<br />

s<br />

{tuj<br />

Gozdno cvetje, gobe, plodovi in mah so nujni<br />

za `ivljenje gozda, zato je nabiranje<br />

omejeno s predpisi. Ne uni~uj rastja,<br />

gob, mahu. Okrasna drevesca za praznike<br />

kupujmo na trgu in pazimo, da bodo opremljena<br />

s plombo - nalepko, kot dolo~a predpis.<br />

Majhna in velika drevesa<br />

ter grmi so `iva bitja,zato jih spo{tuj<br />

in ne po{koduj.<br />

Gozdno cvetje, gobe, plodovi in mah so nujni<br />

za `ivljenje gozda, zato je nabiranje<br />

omejeno s predpisi. Ne uni~uj rastja,<br />

gob, mahu. Okrasna drevesca za praznike<br />

kupujmo na trgu in pazimo, da bodo opremljena<br />

s plombo - nalepko, kot dolo~a predpis.<br />

ter g<br />

ozd.<br />

tnjak<br />

Ogenj uni~i drevesa, druge rastline<br />

in `ivalski svet, zato je v gozdu<br />

prepovedano kuriti.<br />

Smeti in odpadki ne spadajo v gozd.<br />

Pospravi jih za seboj in odnesi v smetnjak<br />

oziroma na urejeno odlagali{~e.<br />

Ogenj uni~i drevesa, druge rastline<br />

in `ivalski svet, zato je v gozdu<br />

prepovedano kuriti.<br />

Sme<br />

Pospra<br />

oz<br />

skrbno<br />

z gozdom<br />

skrbno<br />

z gozdom<br />

skrbno z gozdom skrbno z gozdom skrbno z gozdom<br />

Pe{ poti v v v gozdu nas vodijo in in in nam<br />

odstirajo zanimivosti iz iz iz zakladnice narave.<br />

Uporabljaj jihin in in ne hodipo po po brezpotjih.<br />

Ka`ipote, oznake, ograje, mostove, klopi<br />

in in in druge naprave ohrani nepo{kodovane<br />

za za za vse obiskovalce gozda.<br />

Gozdne `ivali so so so zelo pla{nein in in se se se<br />

pred ~lovekom umaknejo.<br />

Nevznemirjaj jih s s s hrupom.<br />

Psa vodi na vrvici.<br />

Lepota pokrajine, možnosti za za za gibanje in in in dejavnosti,<br />

blagodejni vpliv na na na okolje in in les in les les so so so dobrine gozda, ki ki bi ki bi se bi se se<br />

jih jih jih prav zavedli šele, ko ko ko gozda in in in njegovega dobrodejnega<br />

delovanja v v v našem okolju ne ne ne bi bi bilo bilo bilo več. S S to S to to zgibanko<br />

želimo gozdarji opozoriti obiskovalce na na na primerno<br />

obnašanje v v v gozdu, na na na spoštovanje in in in občudovanje<br />

njegovih lepot in in in skrivnosti.<br />

Vo`nja je je je v v v gozdu dovoljenale le le po cestah,<br />

~e poseben znak tega ne prepoveduje.<br />

Ne parkiraj vozila kjer koli ampak vpra{aj<br />

za za za dovoljenje lastnika zemlji{~a.<br />

Vodaje je je dragocena. Gozd jo jo jo ~isti,<br />

zadr`uje in in in namjo jo jo pomaga ohranjati pitno.<br />

Sodeluj pri tem tudi ti, ti, ti, in in in ne spu{~aj<br />

v v vodo ali ali ali gozdna tla {kodljivih snovi.<br />

Bodi prijatelj/ica gozdu. Opazuj in in in spoznavaj ga ga ga z z z vsemi<br />

čutili. Upoštevaj tudi druga navodila za za za primerno obnašanje<br />

v v v naravi, ki ki jih ki jih jih vidiš na na na informativnih tablah na na na gozdnih<br />

učnih in in in drugih tematskih poteh, v v v zavarovanih območjih<br />

ali ali ali ti ti jih ti jih jih povedo gozdarji.<br />

Upoštevaj tudi naslednje predpise:<br />

Zakon o o o gozdovih (Ur. (Ur. (Ur. list list list RS RS RS številka 30/93 s s spr. s spr. spr. in in in dop.),<br />

Pravilnik o o o varstvu gozdov (Ur. (Ur. (Ur. list list list RS RS RS številka 92/2000,<br />

Uredba o o o varstvu samoniklih gliv gliv gliv (Ur. (Ur. (Ur. list list list RS RS RS številka<br />

57/98), Uredba o o o prepovedi vožnje v v v naravnem okolju<br />

(Ur. (Ur. (Ur. list list list RS RS RS številka 16/95 s s spr. s spr. spr. in in in dop.), Zakon o o o<br />

ohranjanju narave (Ur. (Ur. (Ur. list list list RS RS RS številka 96/2004), Zakon<br />

o o o divjadi in in in lovstvu (ur. (ur. (ur. list list list RS RS RS številka 16/2004, 35. 35. 35. člen).<br />

Naj Naj Naj bo bo bo gozd ob ob ob tvojem odhodu takšen,<br />

kot kot kot je je bil je bil bil ob ob ob tvojem prihodu.<br />

• Izdal • Izdal • Zavod Izdal Zavod Zavod za za za gozdove Slovenije • • • Besedilo: Tone Tone Lesnik Tone Lesnik Lesnik in in in sodelavci<br />

• • • Ilustracije in in in oblikovanje: Marijan Močivnik, Studio Studio Studio Ajd Ajd • Ajd Tisk: • Tisk: • Tisk: Tiskarna Ljubljana • 2005 • 2005 • 2005


iseri Slovenije<br />

Pelji starše na izlet<br />

• www.v3krasne.si<br />

http://pd-kum.si<br />

Po ozki soteski Save<br />

so pod Kumom<br />

splavarili že v časih<br />

starih Rimljanov<br />

pred dva tisoč<br />

leti. Splavariti so<br />

nehali, ko so ob reki<br />

zgradili železnico,<br />

in danes po nevarni<br />

strugi veslajo<br />

samo še najboljši<br />

veslači. S Kuma,<br />

ki mu pravijo tudi<br />

zasavski Triglav, ne<br />

bomo videli reke,<br />

a kot na dlani bodo<br />

Kamniško-Savinjske<br />

Alpe. V zelo lepem<br />

vremenu se vidi<br />

celo do gorenjskega<br />

Triglava!<br />

Kum<br />

Vse poti vodijo na Kum<br />

Domačini iz Zasavja pravijo, da živijo v treh krasnih – dolinah, v katerih so zrasli<br />

rudarski kraji Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Iz vseh teh krajev na 1220 metrov visoki<br />

vrh s cerkvijo in oddajnikom vodijo strme označene planinske poti.<br />

Kum<br />

Na vrhu smo nagrajeni z razgledom<br />

na Kamniško-Savinjske Alpe.<br />

A do planinskega doma na Kumu<br />

se vije tudi cesta, po kateri se<br />

lahko odpeljemo do nekdanjega<br />

smučišča Lontovž. Od tam<br />

je do vrha manj kot ura hoje.<br />

Položnejše, a nič krajše poti pa<br />

vodijo iz Zidanega Mosta po<br />

Škratovi dolini ali iz Radeč.


Dva zvonika in oddajnik<br />

Kum ima dva vrhova: na zahodnem stoji cerkev sv. Neže,<br />

ki je zanimiva zaradi dveh zvonikov – eden se drži cerkve,<br />

drugi pa samostojno stoji nekaj metrov stran. Tudi na<br />

sosednjem vrhu je nekoč stala cerkvica, posvečena<br />

sv. Joštu. Pred dobrimi petdesetimi leti pa so sv. Jošta<br />

preselili v<br />

kapelico pod<br />

vrhom in na<br />

mestu cerkve<br />

postavili<br />

oddajnik, ki<br />

je danes z<br />

anteno visok<br />

60 metrov.<br />

Med obema<br />

vrhovoma<br />

je planinski<br />

dom, ki so mu<br />

planinci letos<br />

podelili naziv<br />

naj planinske<br />

koče leta 2015.<br />

Cicka<br />

Pot po Škratovi dolini<br />

iz Zidanega Mosta je<br />

še posebej zabavna.<br />

A med Radečami in<br />

Hrastnikom ni mostu!<br />

Kako torej prečkati<br />

Savo? Težavo so<br />

domačini z obeh<br />

bregov rešili z žičnico<br />

s kovinsko kabino.<br />

Poimenovali so jo<br />

cicka. Vožnja je bolj<br />

preprosta, kot se<br />

zdi z brega. Z vitlom jo najprej potegnemo k sebi. Brž ko<br />

vstopimo in zapremo vrata, že odbrzimo na nasprotni<br />

breg. Cicka se ustavi malo pred ciljem, kamor se ročno<br />

potegnemo ob vrvi, ki je med bregovoma napeta ob kabini.<br />

Seveda pa nam lahko z vitlom pomaga tudi prijatelj, ki<br />

je že na drugem bregu. Nekoč je bilo med Radečami<br />

in Hrastnikom več cick, danes pa je med 12 kilometrov<br />

oddaljenima mostovoma ostala samo še ena.<br />

Oddajnik stoji tam, kjer je<br />

bila nekoč cerkev sv. Jošta.<br />

Kum, kum, le pogum!<br />

Legenda pravi, da sta na Kumu, vsak na svojem vrhu, pasla<br />

pastir Jošt in pastirica Neža. Jošt si je želel Nežine družbe,<br />

zato jo je neutrudno po nemško klical »komm, komm«<br />

(pridi, pridi). Tako je gora dobila ime Kum. Ne vemo, ali<br />

je Neža res obiskala Jošta. Vem pa, da samska dekleta<br />

rada potegnejo za vrv zvona v cerkvi sv. Neže, da bi našla<br />

sanjskega fanta. Le pogumno se torej odpravite na Kum!<br />

FOTOGRAFIJE: MATEJ ZALAR<br />

Iz Radeč se na Kum vzpnemo nad<br />

Zidanim Mostom, ki je eno glavnih<br />

železniških križišč v Sloveniji.<br />

Snega ni bilo, a v mrzlem<br />

vremenu je vrh pobelila slana.<br />

Pod Kum pelje tudi vlak<br />

Seveda lahko izkoristite železno cesto in se na izlet v<br />

Zasavje odpeljete z vlakom. Tako se lahko vzpnete po eni<br />

in spustite po drugi poti. Toda, pozor, izlet je dolg! Iz vseh<br />

smeri vam bo 1000 višinskih metrov vzpona ob zmerni hoji<br />

vzelo približno tri ure, spust pa še vsaj dve uri. Priporočam<br />

vzpon po strmi poti in spust po položnejši. Najbolje, da v<br />

Zidani Most, kjer boste nagrajeni še z vožnjo v cicki.<br />

Matej Zalar


12<br />

Eko hotel<br />

Vandrovec<br />

Podeželska občina Naklo leži severozahodno od Kranja. Trinajst vasic, rodovitna polja,<br />

travniki, pašniki in sadovnjaki, stare ledeniške terase so porasle z mešanim gozdom.<br />

Živimo pravzaprav sredi narave.<br />

Avtocesta sicer seka našo zeleno občino, ampak na to smo se navadili in bližino prometnice<br />

vidimo kot prednost. Geografsko ime za pokrajino med Kranjem in Radovljico<br />

je Dobrave. V imenu se skriva staro ime za drevo hrast – dob. Prebivalci naše občine<br />

so torej že od nekdaj tesno povezani z naravo.<br />

Zato nam je bila tema za festival Turizmu pomaga lastna glava že na začetku zelo všeč.<br />

Premišljevali smo, kaj bi naredili v naši občini hkrati ATRAKTIVNEGA in OKOLJU<br />

PRIJAZNEGA.<br />

Kar nekaj predlogov se je sukalo po naših glavah na začetku šolskega leta … Potem pa<br />

smo izkristalizirali nenavadno idejo: ZGRADILI BOMO EKO HOTEL VANDROVEC.<br />

Kje? Na robu gozda Udinboršta!<br />

Kakšen bo? Visok stolp, narejen iz lesa in drugih naravnih materialov, okolju prijazen,<br />

atraktiven.<br />

Bo viden? Seveda! Saj bi radi privabili domače in tuje turiste!<br />

Kaj bodo počeli gostje? Kolesarili, hodili, streljali z lokom, opazovali zvezde, nabirali gozdne<br />

sadeže … same zelo navadne in naravne dejavnosti, ki pa sproščajo sodobnega človeka.<br />

Kakšno hrano bomo ponujali? Pretežno domačo z bližnjih kmetij.<br />

In kdo bodo naši obiskovalci? Vsi, ki imajo radi naravo, druženje in naraven način življenja.<br />

Naredili smo raziskovalno nalogo, maketo, načrte in na koncu še velik model, pred katerim smo na<br />

festivalu zaigrali vesel prizorček.<br />

Osnovna šola Naklo<br />

Glavna cesta 47, 4202 Naklo<br />

T (04) 277 01 00 F (04) 277 01 33 E tajnistvo@os-naklo.si, www.os-naklo.si


13<br />

Člani krožka so obiskali tudi župana občine Naklo. Nad idejo je bil navdušen,<br />

videl pa je kar nekaj ovir na poti do uresničitve. Ampak – člani<br />

krožka so mladi in njihov čas šele prihaja!<br />

Torej: vidimo se v EKO HOTELU VANDROVEC!!<br />

Vikend program za mladino<br />

Petek<br />

16.00–17.00 prihod, program, navodila in ogled okolice ekohotela<br />

18.00 sprehod do Želina, opazovanje gozda, spoznavanje<br />

19.00 večerja<br />

20.00 večerne dejavnosti: opazovanje zvezd, večerni sprehod z<br />

baklami, kino na terasi ali nočno kopanje v našem ribniku<br />

22.30 spanje<br />

Sobota<br />

6.30–7.30 jutranji sprehod v gozd in meditacija<br />

8.00–9.00 zajtrk<br />

9.30 zbor in razdelitev v skupine – dopoldanske aktivnosti – skupine<br />

krožijo<br />

11.00 malica<br />

11.30–14.00 kopanje, kolesarjenje, vodene športne igre<br />

14.00 kosilo in počitek<br />

15.00 popoldanske aktivnosti: • ogled kmetije – Muhovčeva ali<br />

Poličarjeva • ogled bližnjega Kranja • pohod do Krive jelke<br />

18.30 večerja<br />

20.00 taborni ogenj, družabne igre, peka klobasic in kruha<br />

22.30 spanje<br />

Nedelja<br />

6.30–7.30 jutranji sprehod in meditacija<br />

8.00–9.00 zajtrk<br />

9.30–11.00 dopoldanske dejavnosti – skupine krožijo<br />

11.00 malica<br />

11.30 plavanje, športne aktivnosti, ribolov, počitek<br />

14.00 kosilo<br />

15.00 pospravljanje, evalvacija tabora in odhod domov<br />

Žan Žnidar, Job Stopar, Ema Gale, Ana Lipovšek, Ana Ferjanc, Maja Drinovec, Nika Frelih,<br />

Tjaša Kozina, Adela Leben, Peter Česen, Monika Kolenko, Primož Gnidovec, Nik Jošt,<br />

Maj Logonder, Maj Tavčar, Nina Drinovec, Jan Arnež<br />

Mentorica Daša Ganna Mahmoud


14<br />

Tek v smeri<br />

umetnosti<br />

Poljanska dolina s svojimi naravnimi danostmi nudi veliko možnosti za trženje zelenega<br />

turizma. Glede na to, da je tek ena izmed naravnih oblik gibanja, s katero ne posegamo<br />

v naravo in je otrokom blizu, smo se v letošnjem letu odločili, da vam predstavimo<br />

orientacijski tek. Poimenovali smo ga tek v smeri umetnosti, saj smo tek povezali<br />

z umetniško zapuščino Iveta Šubica. Progo teka smo speljali mimo hiš, ki jih krasijo<br />

Šubičeve freske. Tako smo združili šport z umetnostjo, po kateri je kraj prepoznaven.<br />

Osnovna šola Poljane<br />

Poljane 100, 4223 Poljane<br />

T (04) 50 70 500, (04) 51 85 390 vrtec (04) 50 70 526 F (04) 50 70 528<br />

E group.oskrpo@guest.arnes.si


15<br />

Program dogodka<br />

• Orientacijski tek v smeri umetnosti je triurni dogodek z začetkom med 8. in 9.<br />

uro. Začetek in konec dogodka sta odvisna od števila udeležencev in dogovora z<br />

organizatorjem.<br />

• Tek poteka v parih.<br />

• Tekmovalca od starta do cilja potrebujeta približno eno uro, odvisno od fizične pripravljenosti tekmovalcev.<br />

• Pred začetkom tekmovalce pozdravi ravnateljica.<br />

• Vsi tekmovalci pred začetkom teka dobijo natančna navodila. Skupaj si ogledamo tudi zemljevid z označeno<br />

progo orientacijskega teka. Tekmovalci so opozorjeni na sledi Agate, ki jim pomagajo teči po pravi poti.<br />

Obteči morajo šest kontrolnih točk in na cilj prinesti šest kontrolnih lističev z izpolnjeno zadnjo stranjo zemljevida,<br />

kjer obkrožajo freske, ki jih vidijo na posameznih kontrolnih točkah.<br />

• Tek se začne, ko se tekmovalcema na zemljevid vpiše čas starta. Tekmovalci začenjajo tek na dve minuti.<br />

• Tek se zaključi, ko tekmovalca pokažeta vseh šest kontrolnih lističev in izpolnjeno zadnjo stran zemljevida ter<br />

pretečeta ciljno črto. Takrat se tekmovalcema na zemljevid vpiše čas zaključka teka.<br />

• Kazenske točke so opredeljene z minutami, ki se pripišejo h končnemu času teka tekmovalcema, če ne opravita<br />

vseh nalog.<br />

• Po končanem športnem delu dobijo vsi tekmovalci malico.<br />

• Dogodek se zaključi s podelitvijo medalj za najboljše tri pare in priznanji za vse udeležence. Ob zaključku se<br />

udeležencem predstavi tudi umetnika Iveta Šubica in njegove freske v šolski avli.<br />

• Stroški udeležencev: Udeležencem se zaračuna cena malice. Ostale aktivnosti stroškovno krije organizator.<br />

• Za varnost tekmovalcev je poskrbljeno.<br />

Manca Buh, Gašper Čadež, Lena Grebenc, Ožbej Krek, Eva Križnar, Nejc Milinovič, Tilen Mrak,<br />

Maja Peternel, Lejla Vita Rihtaršič, Nina Šink, Tia Zorko, Domen Oblak, Zala Stržinar, Anja Luznar, Eva Šturm<br />

Mentorici Mojca Veber, prof., Mirjam Rožič Pfajfar, prof.


16<br />

Velikanova<br />

pot zdravja<br />

Dobili smo idejo o oblikovanju neke vrste pohodniške tematske poti, zasnovane za<br />

manjše zaključene skupine, ki si želijo v naši okolici aktivno naužiti miru, neokrnjene<br />

narave, pristne kulinarike in prijaznih besed ljudi. Nastala je torej nova tematska pohodniška<br />

pot Velikanova pot zdravja. Poimenovali smo jo po velikanu Blegašu, ki živi v<br />

zgodbah naših krajev. Velikanu pa se je na njegovi poti pridružila še vila Rožmarinka,<br />

ki skrbi za njegovo zdravje. Kot »piko na i« pa smo dodali še košarico zdravja, ki jo bo<br />

vsak obiskovalec napolnil na naši poti. Vsak obiskovalec bo namreč na začetku poti dobil<br />

pleteno košarico, ki jo bo izdelal mojster domače obrti iz Javorij. Vanjo bo nato na<br />

vsaki točki pohoda, dal določeno stvar oz. proizvod. Ob koncu pohoda pa bo košarica<br />

postala nekakšen pristen spominek našega pohoda po velikanovi poti, ki bo združeval zeleno,<br />

aktivnost in zdravje.<br />

Da pa naša ideja ne bi »obležala« v predalu, smo strnili glave, razmislili in sklenili, da letos<br />

ob koncu šolskega leta idejo o Velikanovi poti zdravja, prenesemo v resničnost in jo izvedemo<br />

na našem tradicionalnem »Pižama žuru«, o katerem pa smo tudi že pisali v eni izmed<br />

Osnovna šola Poljane, Podružnična šola Javorje<br />

Javorje 6, 4223 Poljane<br />

T (04) 51 88 083 E maja.kokalj@sola-poljane.si, http://podruznica-javorje.splet.arnes.si/


17<br />

prejšnjih turističnih nalog. Torej bo to le delček našega tradicionalnega druženja ob<br />

koncu šolskega leta. Da pa se na pot ne bomo podali sami, bomo v goste letos povabili<br />

vse starše učencev naše šole ter ravnateljico, ki se nam z veseljem pridružijo na<br />

vseh naših srečanjih. Skupaj z nami bodo preživeli zabaven in poučen zaključek šolskega<br />

leta. V prihodnje bomo na našo pot povabili tudi otroke ostalih okoliških podružničnih šol, s katerimi<br />

se vsako leto srečujemo na tradicionalnih pohodih v okviru srečanja podružničnih šol.<br />

Naš velikan je velik in močan mož. Prav tak kot smo mi, mladi turistiki izpod Blegoša. Pridružite se nam in<br />

spoznajte, kako lepo se je družiti v zeleni deželi pod Blegošem!<br />

Program<br />

9.00 Prihod skupine pohodnikov<br />

Uvodni pozdrav in dobrodošlica<br />

9.15–9.30 Zgodba in pričetek srečanja<br />

9.30–10.00 Pohod Javorje–Brinje<br />

10.00–10.15 Izvir »Javorska Bistrica«<br />

10.15–10.45 Pohod do travnika pod Mladim vrhom<br />

10.45–11.15 Vila Rožmarinka<br />

11.15–11.45 Pohod do slapu Rancka<br />

11.45–12.15 Slap Rancka – velikan Blegaš<br />

12.15–12.30 Slap Rancka –kmetija pr' Andrejon<br />

12.30–13.15 Kmetija pr' Andrejon<br />

13.15–13.45 Kmetija pr' Andrejon – Gora<br />

13.45–14.30 Gora<br />

14.30–15.00 Gora – kmetija pr' Zamud<br />

15.00–15.30 Kmetija pr' Zamud<br />

15.30 Pri Ažbetu doma<br />

17.00 Slovo in odhod domov<br />

Ana Kos, Lara Možina, Blaž Oblak, Anja Peternel, Zala Peternel, Tina Rupar, Gaja Šikovec, Peter Vodnik.<br />

Mentorice Barbara Dolenec, prof. RP, Marta Gornik, prof. RP,<br />

Maja Kokalj, prof. RP, Katja Zorko, dipl. vzg.


18<br />

Na kolo, da nam<br />

dolgčas ne bo<br />

Kolesarska prireditev Na kolo, da nam dolgčas ne bo zajema gibanje v naravi, druženje<br />

z najbližjimi in drugimi kolesarji, pa tudi spoznavanje naravne, kulturne in zgodovinske<br />

dediščine naših krajev.<br />

Kolesarska pot poteka od Podlanišča (prelaz Kladje) pa tja do koče na Ermanovcu. To<br />

je slabih pet kilometrov. Pot ni zahtevna in je primerna za prav vse generacije in vrste<br />

kolesarjev.<br />

Kolesarjenje se bo začelo ob 9. uri zjutraj. Do koče na Ermanovcu bomo prikolesarili<br />

okoli 11. ure. Zaključek celotne prireditve in povratek na Kladje je predviden približno<br />

ob 14. uri.<br />

Ob kolesarski poti bomo spoznali še:<br />

• Kamen deželne meje na Kladju, ki je bil postavljen že v času avstro-ogrske monarhije in<br />

je označeval mejo med Primorsko in Kranjsko deželo.<br />

• Kapelico, ki jo je leta 1906 postavil Franc Bevk iz Podlanišča (Kladja). Na delu v<br />

Ameriki je bil zasut v rudniku. Dal je zaobljubo, da bo v zahvalo za srečno rešitev postavil<br />

doma kapelico.<br />

• Staro šolo na Kladju, ki je znana po tem, da se po tisti strani strehe, ki je obrnjena na<br />

cerkljansko stran, deževnica zliva v Jadransko morje, po drugi strani, ki je obrnjena proti<br />

Sovodnju, pa deževnica teče v Črno morje.<br />

• Naravni izvir pitne vode na Kladju.<br />

• Domačijo Na Lanišah, kjer so nekoč pridelovali lan, tkali platno in ga tovorili v Trst.<br />

Znana je tudi, ker je bila to rojstna hiša Mihaela Peternela, duhovnika, ravnatelja, profesorja,<br />

naravoslovca, polihistorja, politehnika in samouka. Najbolj znan je po tem, da je<br />

kemijske prvine poimenoval s slovenskimi imeni. Bil pa je tudi prvi slovenski ravnatelj tri<br />

-razredne realke v Ljubljani.<br />

OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, Podružnična šola Sovodenj<br />

Sovodenj 32, 4225 Sovodenj<br />

T (04) 51 95 009 E podruznica.sovodenj@os-ivantavcar.si, www.sovodenj.os-ivantavcar.si


19<br />

• Domačijo Pr' Buri, kjer menda samo 2 dni v letu ne piha burja.<br />

• Domačijo Pr' Vrhovc, kjer stoji replika glavnega mejnega kamna rapalske meje s<br />

številko 35. Prvotnega je gospodar domačije Pr' Vrhovc kot zaveden Slovenec<br />

že leta 1947 dal razbiti in odstraniti, da ne bi bilo sledu o krivični meji.<br />

• Čudovit razgled na okoliške hribe (Blegoš – najvišji vrh Škofjeloškega hribovja, Črni vrh<br />

z znanim smučarskim centrom Cerkno … ).<br />

• Gozdno okno, skozi katerega se ob jasnem vremenu zelo lepo vidi Triglav – najvišji vrh v Sloveniji.<br />

Kolesarjenje na trasi Sovodenj–Nova Oselica–Kladje–koča na Ermanovcu–Slajka–Hotavlje že uspešno živi v<br />

praksi, saj je del 6. etape Loške kolesarske poti. Za spremljevalne dejavnosti, ki smo jih načrtovali ob poti na<br />

kratki trasi smo prepričani, da bodo to razgibano kolesarsko pot le še popestrili.<br />

!<br />

!<br />

!<br />

………………………………………<br />

!<br />

NA KOLO, DA NAM DOLGČAS NE BO<br />

VABIMO VAS NA DRUŽINSKO KOLESARJENJE PO NAŠI ZELENI<br />

OKOLICI<br />

KRAJ DOGAJANJA: KLADJE (PODLANIŠČE), ERMANOVEC<br />

!<br />

ČAS DOGAJANJA: OD 8.45 DO 13.40,<br />

V TOPLEJŠEM DELU LETA (21. maj ali 11. junij),<br />

V STABILNEM SUHEM VREMENU,<br />

V ČASU STALNE ODPRTOSTI PLANINSKE KOČE NA ERMANOVCU<br />

(od 1. maja do 30 oktobra)<br />

!<br />

PRIPOROČILA:<br />

• Kolesarska oprema (obvezna čelada, ustrezno opremljeno kolo), pijača iz nahrbtnika, denar<br />

za topli obrok.<br />

• Za posedanje na tleh svetujemo polivinilasto vrečko, v kateri je prepognjen en celi časopis,<br />

kar je dobra izolacija na hladni ali mokri zemlji.<br />

!<br />

ČASOVNICA:<br />

8.45 – 9.00 Zbiranje kolesarjev na prelazu Kladje, ob stari vojašnici<br />

9.00 Ogled znamenitosti na Kladju<br />

9.15 Začetek kolesarjenja<br />

9.35 Postanek ob rojstni hiši Mihaela Peternela<br />

9.50 Nadaljevanje kolesarjenja do domačije Pr' Vrhovc<br />

10.05 Počitek pri domačiji, ogled znamenitosti in okoliških hribov<br />

10.20 Nadaljevanje kolesarjenja do gozdnega okna<br />

10.25 Pogled skozi gozdno okno na Triglav<br />

10.45 Nadaljevanje kolesarjenja do koče na Ermanovcu<br />

10.50 Zaključek kolesarjenja pri koči na Ermanovcu<br />

11.00 Topli obrok<br />

11.45 Spretnostne igre s kolesom<br />

12.30 Zabavne igre s sodelovanjem celotne družine<br />

13.15 Zaključek druženja ob koči in povratek proti Kladju<br />

13.40 Slovo na Kladju<br />

!<br />

ORGANIZATORJI in POMOČ PRI ORGANIZACIJI:<br />

TURISTIČNI PODMLADEK PODRUŽNIČNE ŠOLE SOVODENJ,<br />

TURISTIČNO DRUŠTVO SOVODENJ,<br />

PLANINSKO DRUŠTVO SOVODENJ,<br />

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOVODENJ.<br />

!<br />

KONTAKT: PODRUŽNIČNA ŠOLA SOVODENJ, tel.: 04 519 50 09<br />

47 učenk in učencev 1., 2., 3., 4. in 5. razreda<br />

Na turistični tržnici so razlagali in vabili obiskovalce naslednji učenci: Drejc Koder, Lea Velikonja, Ožbej<br />

Slabe, Tinkara Pišljar, Rebeka Čadež, Tjaša Peternelj, Klara Gantar, Lara Peternelj, Saša Pagon Mlakar<br />

Mentorice Eva Trček, prof. RP, Milka Burnik, učit. RP, Jelka Čadež, dipl. univ. ped.,<br />

Ana Marija Dolenc, prof. RP, Andreja Jesenovec, prof. RP


20<br />

Ne razjezimo<br />

blejskega Zlatoroga<br />

Ne razjezimo blejskega Zlatoroga je sklop šestih doživljajskih postaj okoli Blejskega<br />

jezera, preko katerih želimo otrokom preko igre prikazati, kako pomembno je varovanje<br />

okolja za našo prihodnost. Obenem obiskovalci na zabaven in izviren način spoznavajo<br />

lepote Bleda, njegove kulturne in naravne znamenitosti ter podoživijo eno najbolj<br />

znanih pripovedk skozi kalejdoskop otroške domišljije.<br />

Postaje so narejene iz naravnih materialov in pri postavitvi ne posegajo v občutljivo naravno<br />

okolje jezerske obale. Predvidene aktivnosti na posameznih točkah od obiskovalcev<br />

zahtevajo aktivacijo osnovne in fine motorike, obenem pa spodbujajo k logičnemu<br />

vzročno-posledičnem mišljenju in priklicu podatkov iz spomina.<br />

Opis poti<br />

Pot okoli jezera začnemo v Zdraviliškem parku na severozahodni strani jezera, kjer na informativno-didaktični<br />

tabli gost preko postavljanja poslikanih ploščic v pravilno zaporedje<br />

ugotovi, da blejskega Zlatoroga nespoštljiv odnos do narave zelo razžalosti. Obiskovalce ob<br />

pravilni rešitvi naloge pozove k teku do druge postaje, ki se nahaja nad stavbo Vile Zlatorog.<br />

Na tej točki je predstavljena skrajšana enačica prvotne pripovedke o Zlatorogu in prirejena<br />

verzija, ki so jo napisali učenci naše šole. Postaja ob opravljeni nalogi predvideva vajo za krepitev<br />

ravnotežja. Pot se nadaljuje po sprehajalni poti do potoka pred Regatnim centrom, kjer<br />

obiskovalce pričakajo didaktična igrala na katerih preko vrtečih plošč odkrivajo živalski svet tega<br />

območja. Nalogo dodatno utežijo ravnotežniki na vzmeteh, na katere morajo stopiti, če želijo rešiti<br />

nalogo. Z vrtenjem plošč gost sestavi geslo, ki opozarja na pomen čiste vode. Pot nas vodi<br />

Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja<br />

Seliška cesta 3, 4260 Bled<br />

T (04) 578 06 20 F (04) 578 06 40 E os-bled@guest.arnes.si, www.os-bled.si


21<br />

naprej do zaliva Velika Zaka, kjer so na ravnici pod hribom Ojstrica postavljene t.i.<br />

raziskovalne škatle. V njih je odprtina, preko katere morajo obiskovalci preko tipanja<br />

in vohanja materialov ugotoviti, kateri naravni material se skriva v njih. Pod postajo je napeljana<br />

gibalna mreža, ki spodbuja igralce k dodatni telesni aktivnosti. Zraven je postavljen<br />

drog, na katerem so razstavljene vse kamenine z območja Bleda. Pot okoli jezera nato pelje skozi<br />

park, kjer nas pod hotelom Vila Bled čaka klop, pod katero je spravljena didaktično-družabna igra Zlatorog ne<br />

jezi se. Pred začetkom igre morajo obiskovalci za figurice poiskati kamenčke v bližnji okolici. Ker se sprehajalna<br />

pot okoli jezera zoža, je na poti od Mlina od hotela Toplice predvidena le ena informacijska tabla z osnovnimi<br />

informacijami o projektu. Zadnja postaja se nahaja v parku pod občinsko stavbo. Tam obiskovalce pričakuje<br />

mobil v obliki vrtečih kock. Na stojalu na osi so nanizane kocke s slikami. Vsaka ima slike določenega cvetja,<br />

zelišč, vode, zraka, živali, ljudi v različnih gibanjih in Zlatoroga. Kocke se vrtijo okoli svoje osi. Ko jih obiskovalec<br />

zavrti, dobi določeno zaporedje slik. S pomočjo slik ustvarja zgodbo o rastlinah. Za lažje imenovanje so na<br />

kockah napisana tudi imena.<br />

Ko obiskovalec opravi zadnjo nalogo, ga navodila napotijo k Zlatorogovemu zakladu. Pred njim se namreč odpre<br />

pogled na Triglav in jezero. V posamezniku želimo z razgledom vzbuditi zavedanje, da so čista narava in<br />

njene lepote največji zaklad, ki ga moramo obvarovati.<br />

Doživljajske postaje okoli jezera<br />

Ali se z družino odpravljaš na sprehod okoli jezera? Te zanima, zakaj smo razjezili blejskega Zlatoroga? Potem<br />

s seboj ne pozabi vzeti te brošure. Čakajo te zabavne in izvirne preizkušnje. Boš uspel razvozlati skrivnosti narave,<br />

pri tem ne razjeziti blejskega Zlatoroga in obenem še najti njegov zaklad?<br />

Na vsaki postaji boš našel štampiljko:<br />

1. Zlatorog je žalosten – veš zakaj?<br />

2. V pravljico po nasvet<br />

3. Živali kličejo na pomoč<br />

4. Zemlja – rojstvo<br />

5. Ohranimo gozd<br />

6. Zlatorogov zaklad<br />

Lan Potočnik, Petra Frelih, Živa Kofol, Julija Lovrenčič, Matevž Poljanec, Karin Dovžan Klemenc, Jan Burja,<br />

Janez Berčon, Ažbe Pintar, Gašper Urevc, Jona Bajželj, Enja Kolman Pilipović, Tjaša Benčina, Lara Hiti, Erik<br />

Špec, Laura Kovačič, Valentina Berčon, Jaka Zalokar, Lia Eržen, Ema Jan, Julija Kunstelj, Grega Kos, Peter<br />

Jemec, Sara Eva Radovanović, Manca Rožič, Ula Lukan, Ana Požar, Nika Kejžar, Suzi Grilc, Blaž Bunderla,<br />

Naieli Oliva, Eva Poljanec, Zoja Klinar, Pia Meze, Aleks Bertoncelj, Tin Topolovec, Pia Iskra, Tamara Klinar,<br />

Jakob Burja, Ema Razingar, Matija Ambrožič, Manca Rožič<br />

Skladatelj Tom Varl Mentorji Saša Zupan, Peter Zupan, Elizabeta Žnidaršič Stefanciosa


22<br />

V zelenem objemu<br />

lepot in okusov<br />

V Zgornjesavski dolini si lahko ogledaš jezerca zeleno-modre barve, občuduješ presenetljive<br />

slapove in uživaš v pogledih na najlepše gore v Sloveniji. Vse to vključuje<br />

tudi naš izlet V zelenem objemu lepot in okusov. Kekec, naš turistični vodnik, ti<br />

bo predstavil marljive čebele in tradicionalni slovenski zajtrk, te popeljal v pomirjajoče<br />

Zelence, do Martuljških slapov in na<br />

odlično kosilo k Ingotu. Obljubljamo<br />

ti zeleno, aktivno in zdravo doživetje s<br />

ščepcem adrenalina. Cel dan bomo v<br />

stiku z neokrnjeno naravo.<br />

Z našim izletom želimo povezati kraje<br />

Zgornjesavske doline, približati turistom<br />

vedno gostoljubne Zgornjesavce in predvsem<br />

kvalitetno preživeti čas v naravi.<br />

Najbolj primeren čas za izlet V zelenem objemu<br />

lepot in okusov je od maja do oktobra,<br />

ko je odprta brunarica Pri Ingotu. Izlet je<br />

možno organizirati le v lepem vremenu, saj je v<br />

dežju pot do Martuljških slapov, zaradi spolzkega<br />

terena, lahko zelo nevarna.<br />

Osnovna šola Josipa Vandota<br />

Koroška ulica 12, 4280 Kranjska Gora<br />

T (04) 58 84 850 F (04) 58 84 851 E osjvkg.tajnistvo@siol.net, www.osjv-kranjskagora.si


23<br />

Program izleta V zelenem objemu lepot in okusov<br />

9.00 Zbor pri dvorani Vitranc v Kranjski Gori, kjer te bo pričakal Kekec<br />

9.00–9.10 Vožnja s turističnim avtobusom do Rateč<br />

9.15–10.30 Predstavitev čebelarstva in malica po zgledu tradicionalnega slovenskega zajtrka<br />

10.30–10.45 Pohod do Zelencev<br />

10.45–11.30 Spoznavanje naravnega rezervata Zelenci in uživanje v čudoviti naravi<br />

11.30–11.45 Vožnja s turističnim avtobusom do Gozd Martuljka<br />

11.45–12.15 Pohod do Spodnjega Martuljkovega slapu<br />

12.30–12.45 Pohod do planine Jasenje<br />

12.45–13.45 Kosilo in počitek v brunarici Pri Ingotu<br />

13.45–14.30 Pohod do Zgornjega Martuljkovega slapu<br />

15.00–16.45 Pohod nazaj do Gozd Martuljka<br />

16.45–17.00 Vožnja s turističnim avtobusom do dvorane Vitranc<br />

Z družabno igro V zelenem objemu<br />

lepot in okusov boš spoznal/a,<br />

kaj vse lahko doživiš, če se<br />

odpraviš z nami na izlet. Za igro<br />

potrebuješ kocke in figurice, če<br />

pa si v naravi, se znajdi: kot kocko<br />

vzemi kamenček z več ploskvami<br />

in nanje nariši pike, kot figurice pa<br />

naberi ploščate kamenčke, semena,<br />

želode … Pa srečno!<br />

Lara Blenkuš Demšar, Ana Čufar, Jan Erlah, Eva Gregori, David Hüll, Sara Juvan Zupančič, Ana Kanalec,<br />

Gal Kavalar, Goran Korica, Danaja Lavtižar, Jan Lupše, Erik Markelj, Luka Markelj, Jan Mertelj, Jakob Novak,<br />

Luka Podlipnik, Trina Ronner Svetlin, Aneja Terčič, Medeja Troha, Ana Vidic, Karmen Zaletelj, Aljaž Žerjav<br />

Mentorici Petra Berčič, Helena Smolej


24<br />

Ovca Frida skrbi<br />

za zeleno<br />

Ovca Frida se v hribe smuka,<br />

smeti so zanjo prava muka.<br />

Pastir'c pa prav juhej, juhej,<br />

smeti vsi ločujte zdej.<br />

Pripravili smo idejo o enodnevnem programu na planini Šija. Planina se nahaja na južnih<br />

pobočjih Košute pod Malim Kladivom. S planine, na kateri je postavljeno prijetno<br />

planinsko zavetišče, je lep pogled proti Kamniško-Savinjskim Alpam in delu Košute.<br />

V zavetišču je nekaj sob, v katerih lahko obiskovalci prespijo. Planina je zelo priljubljena,<br />

saj je tam veliko prostora za igro otrok. Na planini so tudi živali, ki so podnevi spuščene<br />

po okolici Šije. Primerna je tudi za taborjenje. Ljudje jo zelo radi obiščejo, saj je tam veliko<br />

poti. Lahko se sprehodijo ali podajo v hribe. Planina je idealen kraj za počitek po napornih<br />

dneh delovnega tedna.<br />

Na planino bo obiskovalce popelje ovca Frida. Naš izlet smo poimenovali FRIDA SKRBI ZA<br />

ZELENO. Na planino želimo privabiti in pritegniti ljudi različnih starosti. Tako smo pripravili za<br />

vsakega nekaj. Obiskovalci se bodo na planino lahko podali peš, s kolesom, z električnim kolesom<br />

ali električnim avtom in tako skrbeli za našo zeleno Slovenijo.<br />

Dan, ki ga bodo obiskovalci preživeli na planini, bo aktiven, zabaven, »okusen« in »zelen«. Bo<br />

nekaj posebnega! Organizirane bodo različne delavnice: izdelovanje raznih izdelkov, doživljanje<br />

s čutili, planšarske igre in geocaching po Fridino. Seveda pa naši obiskovalci tudi ne bodo lačni,<br />

saj jim bomo ponudili dva menija s tipičnimi planšarskimi jedmi.<br />

Osnovna šola Križe<br />

Cesta Kokrškega odreda 16, 4294 Križe<br />

T (04) 59 51 100 F (04) 59 51 110 E tajnistvo@oskrize.si, www.oskrize.si


25<br />

Meni 1:<br />

Meni 2:<br />

• predjed: kislo mleko in ajdovi žganci (z ocvirki ali brez)<br />

• glavna jed: kranjska klobasa, kislo zelje in matevž<br />

• sladica: kruhova flika<br />

• predjed: masovnek<br />

• glavna jed: telečja obara in ajdovi žganci<br />

• sladica: skutni štruklji<br />

Čas aktivnosti Aktivnost Kraj Priporočamo<br />

8.00–11.00 Odhodi udeležencev izleta TPIC Tržič Nahrbtnik, fotoaparat ali mobilni telefon<br />

10.00–13.00 Sprejem udeležencev na planšariji Šija Planina Šija Veliko dobre volje in zaznajte naše<br />

lepote zelene Slovenije<br />

ves čas Delavnica 1:<br />

Veliko dobre volje in zaznajte naše<br />

prireditve Fridini zeleni izdelki<br />

lepote zelene Slovenije<br />

10.30–15.00<br />

Delavnica 2:<br />

Aktivno doživljanje čutil<br />

Veliko dobre volje in zaznajte naše<br />

lepote zelene Slovenije<br />

Delavnica 3:<br />

Planšarske igre<br />

Veliko dobre volje in zaznajte naše<br />

lepote zelene Slovenije<br />

Delavnica 4:<br />

Mobilni telefon<br />

»Geocachig« po Fridino<br />

Kosilo<br />

Pa dober tek!<br />

16.00 Zaključek, žrebanje nagrad in odhod v dolino Občutja in lepe spomine nesite s seboj<br />

Člani turističnega krožka: Alven Rehberger, Maja Ribnikar, Žan Ribnikar, Tjaša Jazbec, Ana Dolžan,<br />

Lina Mešič, Sara Doles, Julija Vidovič, Petra Čibej, Jaka Bodlaj, Štefan Terziev, Kristjan Pintarič,<br />

Kaja Novkovič, Anja Klančnik, Iva Bostič, Lana Dolžan, Blaž Teran, Hana Doles, Neja Čadež,<br />

Eva Maja Pešak, Jera Troha, Maja Marič, Tia Škrjanec<br />

Mentorici Betka Potočnik in Katja Konjar ravnateljica Erna Meglič


26<br />

MaliSafari<br />

Ljudje vedno raje potujemo. Želeli bi si ogledati Ameriko, Azijo, Avstralijo, Afriko.<br />

Velikokrat so razlogi za potovanja v te daljne kraje eksotične živali, rastline in okolje. Žal<br />

pogosto ne najdemo finančnih sredstev ali časa, da bi se na pot tudi podali. Vprašali<br />

smo se zakaj ne bi delček Afrike pripeljali v občino Kamnik, kjer bi organizirali safari?<br />

Seveda pri nas ni levov, žiraf, slonov, bivolov in nosorogov, so pa druge manjše živali<br />

(npr. veverica, krt, mravlja, komar, …) in rastline, ki jih pogosto ne opazimo, se pa z<br />

njimi srečujemo v vsakdanjem življenju in so pomemben del ekosistema našega planeta.<br />

In kako neverjetno eksotične so te živali, ko jih pogledamo od blizu, ko vidimo kako<br />

se prehranjujejo ali oglašajo.<br />

Idejno smo zasnovali doživljajski park MaliSafari, v katerem lahko obiskovalci na zanimiv<br />

in poučen način spoznajo živali in rastline, ki jih najdemo na območju travnikov, gozda<br />

in voda našega kraja. Še tako majhna žival na našem travniku sestavlja pomemben člen<br />

ekosistema. Turistični produkt je namenjen otrokom in ljubiteljem narave. Namen je, da<br />

jim pokažemo kako zanimiva je lahko narava in njeni prebivalci, kako lahko na zabaven in<br />

aktiven način preživijo svoj prosti čas. Projekt MaliSafari je dvodnevni, malo drugačen safari.<br />

Otroci se med postojankami vozijo z vozom našega safarija. Na tej vožnji po parku spoznavajo<br />

različne živali, poslušajo njihovo oglašanje in spoznavajo njihove značilnosti. Ker program<br />

traja dva dni, vključuje tudi prenočitev pod zvezdami. Zvečer se na travniku postavijo<br />

šotori, ob tabornem ognju se pripovedujejo zgodbe in ob koncu, otroci zaspijo v mirnem zvoku<br />

čričkov in poslušanju kravjih zvoncev. Cilj je, da otroci spoznajo lepoto naše narave in da<br />

spoznajo, da so majhne, drobne žuželke, pajki in glodalci, katerih se otroci pogosto bojijo, lahko<br />

prav prijetne, predvsem pa koristne živali.<br />

Osnovna šola Šmartno v Tuhinju<br />

Šmartno v Tuhinju 27a, 1219 Laze v Tuhinju<br />

T (01) 834 72 00 E projekt1.osljsmt@guest.arnes.si, www.ossmartno-tuhinj.si


27<br />

Le en dotik narave<br />

in ves svet je bolj prijazen.<br />

(William Shakespeare)<br />

Naravo lahko krotiš,<br />

premagaš je nikoli.<br />

(Marcel Palingenius)<br />

V naravi ni plačila ali kazni:<br />

so le posledice.<br />

Narava v tem koncu je res čudovita,<br />

čeprav v ranem jutru v meglico<br />

še skrita.<br />

Ko sonce jo s toplimi žarki predre,<br />

se kapljice rose v nov dan zaiskré.<br />

Zemlja ne pripada človeku.<br />

Človek pripada zemlji.<br />

Maruša Florjančič, Anamari Hribar, Kristijan Hribar, Lana Hribar, Lana Kališnik, Neža Levec, Nuša Mali,<br />

Katja Poljanšek, Žana Poljanšek, Ivana Pika Schlegl, Luka Šimenc, Martin Šimenc, Klara Šuštar, Lea Šuštar,<br />

Valerija Šuštar, Eva Urankar, Lara Voljkar, Karin Zalaznik<br />

Mentorja Petra Potočnik, prof. geog. in univ. dipl. ped., Tomaž Smole, prof. soc. in univ. dipl. zgod.


28<br />

Več od zlata in<br />

srebra nam sadno<br />

drevje da<br />

Program, v katerem turiste popeljemo po Ponikvi in bližnji okolici s šestimi oglednimi<br />

točkami, je izobraževalne in rekreativne narave. Primeren je za različne obiskovalce<br />

Ponikve, še posebej za šolajočo mladino in družine.<br />

Turistični produkt smo zasnovali tako, da gostom ponujamo voden ogled znamenitosti in dveh<br />

kmetij, na katerih udeleženci spoznajo tradicionalen in sodoben način pridelovanja jabolk in predelave<br />

jabolk v različne jabolčne proizvode, kot so jabolčni krhlji, obročki, s čokoladnimi ali sadnimi<br />

prelivi oblite jabolčne kocke, jabolčni sok ipd. Te proizvode bo mogoče tudi degustirati. Z željo,<br />

OŠ Blaža Kocena Ponikva<br />

Ponikva 29 a, 3232 Ponikva<br />

T 059 696 240 F (03) 746 21 50 E tajnistvo@os-ponikva.si, www.ponikva.si


29<br />

da bi gostom omogočili čim bolj aktivno preživljanje prostega časa, smo pripravili tudi<br />

različne delavnice.<br />

Rdeča nit programa je torej jabolko, ki je Ponikvo zaznamovalo skozi zgodovino in jo zaznamuje<br />

še danes. Obiskovalci se seznanijo z zgodovino sadjarstva na Ponikvi in spoznajo<br />

nekatere pomembne osebnosti, ki so s svojim delovanjem prispevale k razvoju sadjarstva na<br />

slovenskem.<br />

Svoje veščine si bodo lahko preizkusili v kuharskih delavnicah. Na tradicionalni način bodo ob pomoči izkušene<br />

gospodinje pripravljali preproste jabolčne jedi, kot so pogače, polnjena pečena jabolka, naribana jabolka s<br />

kruhom in prelita z vrhnjem ipd. S pripravljenimi dobrotami se bodo seveda tudi posladkali.<br />

V jesenskem času ponujamo gostom udeležbo v delavnicah, v katerih se bodo naučili, kako na tradicionalen<br />

način pridelamo zdrav jabolčni sok. Aktivno bodo sodelovali pri pobiranju, čiščenju, mletju in stiskanju jabolk.<br />

Sveže iztisnjen sok bodo lahko poskusili in ga nekaj odnesli tudi domov. To je še posebej zanimivo za vse, ki<br />

prihajajo iz mesta in si doma ne morejo pridelati tega proizvoda.<br />

V jesenskem ali spomladanskem času bomo obiskovalce povabili k zasajanju sadnega drevja.<br />

Ponudba zajema še predstavitev lončarske dejavnosti na Ponikvi in v njeni okolici nekoč in danes. Z možnostjo<br />

vključitve v izdelavo lončenih izdelkov želimo gostom poleg aktivnosti omogočiti tudi dojemanje vrednosti izdelkov<br />

domače obrti. Izdelki, ki jih naredijo sami, imajo za posameznika večji pomen. S tovrstnimi dejavnostmi želimo<br />

izboljšati odnos ljudi do ohranjanja kulturne dediščine.<br />

Enodnevni program<br />

Ciljna skupina: osnovnošolci, dijaki, družine.<br />

9.00–10.25 Slomškov trg: Blaže in Nežica sprejmeta goste, sledi predstavitev zgodovine Ponikve, izpričane na<br />

Slomškovem trgu, kratek kviz ter voden ogled cerkve sv. Martina<br />

10.30–11.00 Kmetija Zdolšek: predstavitev modernega načina pridelovanja in predelave jabolk ter degustacija<br />

sušenih jabolčnih proizvodov<br />

11.00–11.50 Hoja do naslednje ogledne točke s predstavitvijo kraških značilnosti Ponikve in okolice, ogledom<br />

rastišča velikonočnice ter krajšim postankom za malico iz nahrbtnika<br />

11. 50–12.30 Predstavitev lončarske dejavnosti na Buserjevi kmetiji<br />

12.30–15.00 Kmetija Podkrajšek (Vinotoč Šmid): predstavitev zgodovine sadjarstva na Ponikvi in pomena ohranjanja<br />

travniških sadovnjakov, lutkovna igrica za najmlajše obiskovalce, delavnice<br />

Možnost izbire med dvema delavnicama:<br />

Pridelovanje domačega jabolčnega soka (samo v jesenskem času):<br />

delavnico vodi gospodar kmetije, udeleženci v manjših skupinah sodelujejo<br />

pri vseh fazah pridelovanja soka – pobiranje jabolk, čiščenje,<br />

mletje in stiskanje; spoznajo stare naprave in postopke za pridelovanje<br />

soka; sledi degustacija soka in možnost nakupa soka za domov.<br />

Kulinarične delavnice (čez celo leto): delavnico vodi gospodinja<br />

kmetije, udeleženci lahko izbirajo med več jedmi, ki jih želijo pripraviti<br />

(polnjena pečena jabolka, naribana jabolka s kruhom in vrhnjem,<br />

pogača); spoznajo tradicionalne načine priprave teh jedi v naši krajih,<br />

spoznajo in uporabijo tradicionalne pripomočke in posodo. Sledi degustacija<br />

pripravljenih jedi.<br />

Urška Dobnik, Urška Hrovat, Jan Kolbič, Luka Kukovič, Mojca Kukovič<br />

Mentorica Mateja Bevc, prof. geografije in zgodovine


30<br />

Vemo, zakaj ptice<br />

pojejo<br />

Z našim programom želimo turistom, ki bodo prišli v naše kraje, ponuditi doživetje v<br />

dokaj neokrnjeni naravi, jih navdušiti za aktivno preživljanje prostega časa, seznaniti z<br />

lokalnimi posebnostmi in jih prepričati, da se je vredno vrniti k nam.<br />

Razgiban relief Slivniške pokrajine je zelo primeren za pohode in nič čudnega ni, da<br />

imamo na tako majhnem območju kar precej pohodnih poti. V zadnjem času se je povečala<br />

prepoznavnost Žusma, hriba, ki leži vzhodno od Slivniškega jezera. Na njegovo<br />

prepoznavnost sta vplivali otvoritvi Grajske učne poti Žusem in Stolpa ljubezni, najvišjega<br />

lesenega stolpa v Sloveniji. O legendah žusemskih grofov in kulturni dediščini na<br />

vrhu Žusma pa je že dolgo veliko znanega.<br />

Program, ki smo ga pripravili, je preplet pohoda, doživetij, ogleda zaščitenih rastlin, fotolova,<br />

spoznavanja kulturne dediščine in lokalne kulinarike. Posebno pozornost bomo namenili<br />

zaščiteni rastlini kukavičevki, ki spomladi cveti na travnikih Žusma.<br />

Menimo, da bo pohod najlepše doživetje spomladi, predvsem v maju in juniju, ko na travnikih<br />

Žusma cvetijo kukavičevke. Ker je program zasnovan tako, da turiste pritegnejo še druge<br />

naravne in kulturne lepote, načrtujemo, da ga bomo izvajali od pomladi do jeseni. Predviden<br />

je celodnevni program, ki obsega okoli 4 ure hoje, ostali čas pa je namenjen doživetjem, aktivnostim<br />

in malici. Pohod bomo organizirali za manjše ali večje skupine ljudi. Najmanjša skupina<br />

naj bi imela vsaj 10, največja pa 40 udeležencev. Samostojno se ga lahko udeležijo mladi od<br />

10. leta starosti naprej, mlajši pa v spremstvu odraslih.<br />

Pripravili smo krožno pot, ki se začne v Ječovem in nadaljuje po Panoramski poti do Stolpa ljubezni.<br />

Od tam se spustimo v staro vaško jedro, ki je spomeniško zaščiteno. Mimo kaplanije in<br />

Farovškega vodnjaka se povzpnemo na Krajico, od koder vzletajo jadralni padalci. Nadaljujemo po<br />

Grajski učni poti do doživljajske točke Zakladi grofične Ane. Tam se obrnemo proti gradu Žusem,<br />

nato se vrnemo na izhodiščno točko v Ječovem in doživetje zaključimo na kmetiji Žurej.<br />

Osnovna šola Slivnica pri Celju<br />

Gorica pri Slivnici 61, 3263 Gorica pri Slivnici<br />

T 05 969 6050 E tajnistvo@os-slivnica.si


31<br />

Čas Aktivnosti<br />

9.00–9.30 Prihod na zbirno točko<br />

v Ječovem, predstavitev<br />

programa in Ječovega ter<br />

začetek pohoda<br />

9.35–12.00 Pohod z vmesnimi aktivnostmi<br />

(gozdno okno, kukavičevke,<br />

fotolov)<br />

12.00–12.30 Prihod so Stolpa ljubezni,<br />

razgledna točka, kratka<br />

predstavitev<br />

Vsebina<br />

Naše druženje bomo začeli v Ječovem, v bližini turistične kmetije Žurej. Po<br />

predstavitvi programa bomo na kratko predstavili zgodbo o Ječovem, kjer so<br />

bile nekdaj grajske ječe in vsakemu pohodniku ponudili žusemsko jabolko.<br />

Hodili bomo po Panoramski poti, ki je med domačini dobro poznana. Najprej<br />

nas bo vodila po javorski dolini, nato bomo prečkali reko Voglajno in zavili v<br />

gozd, kjer bomo nadaljevali po gozdni poti.<br />

V gozdu se bomo večkrat ustavili in prisluhnili zvokom, ki jih ustvarjajo živali,<br />

veter in morda še kdo. V prvi vrsti bomo prisluhnili petju ptic. Ena od točk v<br />

gozdu bo »gozdno okno«. Skozi leseno okno se bomo zazrli v gozd in poskušali<br />

kar najbolje opisati tisto, kar vidimo pred sabo. To bo hkrati priložnost,<br />

da udeleženci naredijo prve posebne posnetke t.i. »fotolova«, ki bo potekal<br />

ves čas našega pohoda. Tokrat v okviru fotolova ne bomo lovili izključno živali,<br />

ampak vse, kar je v naravi posebnega.<br />

Pot bomo nadaljevali do Ravnih njiv. Tam si bomo ogledali čudovite kukavičevke,<br />

ki bujno cvetijo v pomladanskih mesecih. Udeležence pohoda bomo<br />

opozorili na posebnost teh rastlin in na njihovo ogroženost.<br />

Od Ravnih njiv do Stolpa bodo pohodniki poskušali najti in fotografirati čim<br />

več različnih kukavičevk.<br />

Po prihodu k Stolpu bomo razglasili zmagovalca, ki bo posnel največ fotografij<br />

različnih vrst kukavičekv. Ta bo ponosno nosil naziv »Kralj ali kraljica<br />

kukavičevk«.<br />

Na kratko bomo predstavili izgradnjo Stolpa. Nato bodo pohodniki z njegovega<br />

vrha občudovali čudovit razgled.<br />

12.30–13.00 Malica Postregli bomo ocvirkovko, ajdove štruklje z orehovim nadevom, žusemski<br />

jabolčni zavitek in jabolčni sok.<br />

13.30 Ogled starega vaškega jedra<br />

na<br />

Ogledali si bomo cerkvi, ki krasita sedlo Žusma, in Farovški vodnjak.<br />

Žusmu<br />

14.15 Vrh Žusma – predstavitev<br />

jadralnega padalstva<br />

Na vrhu vrhu Žusma nam bo jadralni padalec Damjan Čretnik predstavil teoretične<br />

osnove jadralnega padalstva. Lahko si bomo ogledali padalo in vzlet<br />

ter polet z njim, če bo primerno vreme.<br />

15.00 Zvoki narave Na tej točki bomo prisluhnili številnim zvokom, ki jih slišimo v naravi.<br />

15.45 Dogodivščine grofične Na tej točki bomo iskali zaklad in izvedeli številne zanimivosti ter prisluhnili<br />

Ane<br />

zgodbi o grofični Ani.<br />

16.40 Grad Žusem – izdelovanje<br />

nakita in streljanje z lokom<br />

17.40 Spust v dolino in zaključek<br />

v Ječovem na turistični<br />

kmetiji Žurej<br />

Na kratko bomo predstavili zgodovino gradu in eno od zgodb, ki jih je v knjigi<br />

Legende grofije žusemske zbral gospod Daniel Artiček. Izvedli bomo dve<br />

aktivnosti – »Kdo je boljši lokostrelec« in »Spretni prstki«.<br />

Pri aktivnosti »Kdo je boljši lokostrelec« se bodo pohodniki preizkusili v streljanju<br />

z lokom. Vsak bo dobil material, iz katerega si bo izdelal lok. Nato bo<br />

sledilo streljanje v tarčo. »Spretni prstki« pa bo delavnica, v kateri si bodo<br />

pohodniki izdelali nakit – ogrlico ali zapestnico.<br />

Sledi še spust v dolino, na izhodiščno točko. Dan bomo zaključili na turistični<br />

kmetiji Žurej.<br />

Julija Artiček Jovan, Anja Furdi, Brina Gorza, Gregor Mansutti, Peter Mansutti, Maks Mikša, Nika Pungeršek,<br />

Vid Palčnik, Patricija Tanšek, Kaja Tovornik, Barbara Zalokar<br />

Mentorici Breda Županc in Jožica Vodeb


32<br />

Z ekozelenci v lajf<br />

V našo turistično projektno nalogo smo zavili turistični produkt, ki omogoča prijetno<br />

spoznavanje narave in kotičkov s kulturnimi znamenitostmi v okolici Laškega. Pri tem<br />

smo dali poseben poudarek na čuvanje narave in uporabo odpadnih materialov, tako<br />

imenovanemu krožnemu gospodarstvu. Izoblikovali smo pohod z vmesnimi postojankami,<br />

kjer bodo za udeležence potekale družabne igre, spoznali pa bodo tudi nekatere<br />

naše znamenitosti, se seznanili z gozdnim bontonom in kmečkimi opravili. Postojanke<br />

bodo pri kulturnih znamenitostih: opuščena kapela pred vhodom v gozd – predstavitev<br />

gozdnega bontona, kužno znamenje – predstavitev legende o kamniti roki, Šmihel –<br />

cerkev z dvema zvonikoma in zvon želja, Krištof – cerkev z najstarejšimi lesenimi orglami<br />

v Sloveniji.<br />

Za družabne igre smo pripravili balinčkanje z lesenimi balinčki v okrogle kartonaste ekozelence<br />

in ciljanje s fračo z malimi storži v vrečke z nagradami.<br />

Od začetka do konca pohoda bodo postopno sestavljali sestavljanko, na eni strani se bo<br />

prikazala slika Laškega, na drugi strani pa zemljevid poti, ki smo jo prehodili.<br />

Na koncu pa si bodo iz naravnih materialov, ki jih bodo nabirali med potjo, naredili izdelek,<br />

ki ga bodo odnesli s seboj.<br />

Vse rekvizite smo izdelali iz naravnih in odpadnih materialov, le pobarvali smo jih, da so bolj<br />

prikupni.<br />

Tako bodo lahko bodo vsi, ki se bodo udeležili pohoda, še posebej pa otroci, doumeli, da je<br />

v naravi velikokrat dosti prijetneje in bolj koristno kot pa doma za računalnikom in tudi spoznali,<br />

kako pomembno je ohranjati naravo in uporabiti odpadne materiale za nove izdelke.<br />

Osnovna šola Primoža Trubarja Laško<br />

Trubarjeva ulica 20, 3270 Laško<br />

T (03) 734 35 50 F (03) 734 35 60 E os.pt-lasko@guest.arnes.si, www.o-ptlasko.ce.edus.si


33<br />

Program<br />

9.00 Zbor na ploščadi pred glavnim vhodom v Zdravilišče Laško<br />

9.05 Pozdrav in predstavitev programa<br />

9.15 Pohod proti Šmihelu z vmesno postojanko pri kapelici in predstavitvijo gozdnega bontona<br />

9.45–10.30 Nabiranje naravnih materialov in hoja proti Šmihelu<br />

10.30–11.00 Šmihel: predstavitev cerkve, počitek in balinčkanje<br />

11.15–12.45 Odhod do »kamnite roke« predstavitev legende, nadaljevanje poti na Krištof<br />

12.45–13.15 Krištof: predstavitev orgel, počitek in streljanje s fračo na Krištofu<br />

13.15–14.30 Odhod do kmetije Razboršek, pogostitev, delavnice in zaključek<br />

Vsak udeleženec bo zbiral koščke sestavljanke od začetka<br />

do konca naše poti in jih spravljal v vrečko svoje<br />

skupine. Sestavljanka bo iz odpadnih kartonskih<br />

škatel, na vsaki strani bo nalepljena slika: na eni strani<br />

se bo po sestavljanju prikazala slika poti, ki jo bodo<br />

prehodili, na drugi pa izbrana fotografija Laškega.<br />

Lea Grabner, Tjaša Gradišnik, Lea Lešek Povšič, Barbara Lokovšek, Taja Padežnik,<br />

Katja Pajk, Domen Vrščaj, Eva Vujasinović<br />

Mentorice Slavica Šmerc, univ. dipl. ped., predm. učit. BIO-GOS-NAR<br />

Mojca Povše, prof. SKJ, Anita Drnovšek, predm. učit. LVZ – TIT


34<br />

Ruska steza<br />

Učenke in učenci izbirnega predmeta Turistična vzgoja smo letos raziskovali naravne<br />

danosti Ruske steze. Ob pregledovanju starih razglednic in občudovanju urejenosti<br />

parka in stez, smo se odločili, da storimo, kar je mogoče, da te naravne lepote ohranimo.<br />

Zato bomo organizirali dobrodelni tek, kjer bomo zbirali prispevke za obnovo in<br />

ohranitev Ruske steze. Pripravili smo načrt organizacije teka, k sodelovanju povabili<br />

krajevna društva in najpomembnejšega partnerja, Rimske terme.<br />

Ko bo naš biser v celoti prenovljen, potem bomo lahko dosegli naslednji cilj – pridobili<br />

bomo certifikat Slovenia Green Destination.<br />

Naš turistični produkt je namenjen:<br />

• športnim navdušencem iz šol sosednjih občin (Laško, Radeče, Hrastnik),<br />

• vsem obiskovalcem kraja in zdravilišča, ki jih zanima tek,<br />

• vsem, ki želijo aktivno preživeti svoj prosti čas,<br />

• vsem, ki imajo radi Rusko stezo.<br />

Kaj: dobrodelni tek – kros<br />

Kje: Ruska steza<br />

Kdaj: oktober<br />

Namen: ureditev in obnova Ruske steze<br />

Kdo (udeleženci): kongresni gostje Rimskih term, tekaški navdušenci (tek bo potekal v dveh kategorijah:<br />

otroci 6–10 let in mladostniki ter odrasli od 11 let naprej)<br />

Kdo (organizatorji): OŠ Antona Aškerca, Rimske terme, DTV Partizan Rimske Toplice, Kulturno<br />

društvo Anton Aškerc, Krajevna skupnost Rimske Toplice, Zdravstveni dom Rimske Toplice,<br />

Planinsko društvo Rimske Toplice, Društvo upokojencev Rimske Toplice<br />

Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice<br />

Aškerčeva c. 1, 3272 Rimske Toplice<br />

T (03) 733 82 32 F (03) 733 8 239 E os-rimsketoplice@guest.arnes.si


35<br />

Program<br />

Dogodek bo potekal drugo soboto v oktobru.<br />

9.00 Sprejem tekmovalcev pred Sofijinim dvorom, pobiranje startnine in<br />

razdelitev startnih številk<br />

9. 30 Učenci turističnega krožka vodijo ogled Ruske steze in pohod po energetskih točkah<br />

10.30 Otroški kros<br />

11.00 Kros ostalih<br />

11.00–11.50 Igra otrok pri sekvojah (mali nogomet, lovljenje, balinanje)<br />

11.40 Zbiranje vseh tekmovalcev pred Sofijinem dvorom<br />

12.00 Podelitev medalj, priznanj in nagrad<br />

Tek bo potekal v dveh kategorijah.<br />

Otroci od 6 do 10 let tečejo<br />

dvakratno dolžino Ruske steze.<br />

Mladostniki (od 11. leta dalje) in<br />

odrasli tečejo štirikratno dolžino<br />

Ruske steze.<br />

Vsi udeleženci kot nagrado prejmejo<br />

medaljo z logotipom, otroci<br />

pa še maskoto.<br />

Prvi trije zmagovalci poleg sponzorske<br />

nagrade dobijo še plaketo:<br />

• Otroci dobijo sladko popoldne<br />

v kavarni princese Viktorije v<br />

Rimskih Termah.<br />

• Odrasli zmagovalec pa prejeme<br />

sponzorsko nagrado Rimskih<br />

Term.<br />

Maskota krosa na Ruski stezi –<br />

veverica Rusko<br />

(Tamara Romih Bovhan, 9.b).<br />

Logotip Ruska steza<br />

(Simon Obrovnik, 9.a)<br />

Katja Lipovšek, Amadeja Kopinšek, Timotej Tovornik, David Nemec, Marko Vodišek, Nina Gračner,<br />

Luka Vovk, Gašper Stupan, Sara Bohorč, Simon Obrovnik, Luka Horjak, Jure Ivšek, Matic Pinter<br />

Mentorici Dušanka Klančar, univ. dipl. etnol. in kult. antrop., prof. zgod.<br />

Jasmina Oblak, prof. sociologije in nemščine


36<br />

Eko vas Gondola<br />

Vsak drobec znanja, ki ga učenec pridobi sam – vsak problem, ki ga sam reši – postane<br />

mnogo bolj njegov, kot bi bil sicer. Dejavnost uma, ki je spodbudila učenčev uspeh, koncentracija<br />

misli, potrebnih zanj, in vznemirjenje, ki sledi zmagoslavju, prispevajo k temu,<br />

da se dejstva vtisnejo v spomin, kot se ne bi mogla nobena informacija, ki jo je slišal od<br />

učitelja ali prebral v učbeniku.<br />

Herbert Spencer<br />

Prav vsako leto nam je ta misel vodilo pri delu, saj vemo, da je lastno delo in izkušnje<br />

vredno največ.<br />

Radvanje je z vsemi svojimi naravnimi znamenitostmi, še posebej s Pohorjem, zelo lep<br />

in urejen kraj. Nedopustno bi bilo, da vseh teh naravnih zakladov in lepot ne bi videli tudi<br />

turisti.<br />

S turistično raziskovalno nalogo Eko vas Gondola bi želele privabiti domačine in tudi turiste<br />

ter jim ponuditi drugačen način preživljanja prostega časa v naravi. Mislimo, da je bivanje<br />

v Eko vasi Gondola primeren način za to, saj bi povečalo število turističnih ponudb v<br />

našem kraju. Hkrati bi pomenilo nekaj novega za naš kraj in tudi širšo okolico.<br />

V naši turistično raziskovalni nalogi smo predstavile pomen in ideje besede glamping in ga<br />

primerjale s kampiranjem. Preverile smo njegovo razširjenost v Sloveniji ter idejo, kako bi lahko<br />

podobna oblika zaživela v našem kraju. Eko <strong>turizem</strong> je namreč v velikem razvoju in prav je,<br />

da se vračamo z mislimi in dejanji nazaj k naravi.<br />

Naše ideje izhajajo iz nevšečnosti, ki se nam lahko pripetijo med kampiranjem. Radi kampiramo,<br />

a je veliko stvari, ki bi se jim radi izognili, nam niso všeč ali smo se jih naveličali in bi želeli<br />

nekaj novega. Zato smo se odločile, da vam predstavimo drugačno obliko kampiranja, glamping,<br />

ali na kratko ’kampiranje malo drugače’. Predstavile vam bomo, kaj to pomeni ter kako bi ta vrsta<br />

kampiranja izgledala v Radvanju.<br />

Prepustimo se domišljiji in si predstavljamo, kako bi lahko uživali, če bi bilo kampiranje v resnici<br />

bolj podobno tistemu, ki ga lahko vidimo v pustolovskih filmih (šejki v svojih orientalsko okrašenih<br />

šotorih sredi puščave, afriški kralji sredi savane, ki imajo pitne vode in hrane na pretek, ali multimiljonarji<br />

pod baldahinom na lastnem tropskem otočku). Da bi v resnici bivali v naravi in z njo, pa se<br />

Osnovna šola Ludvika Pliberška Maribor<br />

Lackova cesta 4, 2000 Maribor<br />

T (02) 42 12 802 F (02) 42 12 812, www.ludvik.si


37<br />

nam zavoljo tega ne bi bilo treba odpovedati mnogim ugodnostim, ko nam jih nudijo<br />

bolj udobnejše namestitve.<br />

Naš glamping naj bi bil dostopen vsem. Bila bi cenejša in dostopnejša različica luksuznega<br />

glampinga, ki ga že ponujajo po svetu in tudi pri nas.<br />

Mnogi ljudje svoj prosti čas radi preživljajo v naravi. Radi kampirajo, vendar ne marajo neudobnih<br />

šotorov, deževnih dni ter vseh ostalih nevšečnosti. Zato je glamping idealna rešitev, saj lahko svoj prosti čas<br />

preživljamo v naravi brez slabih strani kampiranja. Glamping je bolj razkošna oblika kampiranja in bi lahko imel<br />

tudi večjo ponudbo kot navadni kampi.<br />

Eko vas Gondola bi ponujala kotičke, kjer bi se lahko sprostili, se sproščali z meditacijo in jogo; za tiste, ki se<br />

radi ukvarjajo s športom, bi bilo majhno igrišče za mini golf, masaže, razne delavnice v naravi, telovadbo na<br />

prostem … Samo da bi se počutili kot doma. Želimo, da bi ljudje spoznali, da bi bil kamping, v našem primeru<br />

glamping, zelo zabaven in poučen.<br />

Zelo si prizadevamo, da bi bile bodoče generacije navajene preživljati svoj prosti čas v naravi že od mladih let.<br />

Želimo tudi, da bi takšna oblika kampiranja bila dostopna in zanimiva vsem, ki si želijo pustolovščin in avantur.<br />

Ta oblika kampiranja je namenjena še mnogim drugim. Družinam, ki si želijo oddih v naravi, turistom z željo po<br />

dogodivščinah v nepoznanem kraju, najstnikom z željo po novih spoznanjih, starejšim in tudi ljudem s posebnimi<br />

potrebami.<br />

Idejni predlog za Eko vas Gondola<br />

V okviru raziskovanja in turistično raziskovalne naloge smo dobile idejo, kakšen bi bil glamping v Radvanju.<br />

Najbolj primeren prostor zanj se nam je zdel v Radvanju pod Pohorjem, kjer je kar veliko turistov poleti in tudi<br />

pozimi. Poletje sem privabi gorske kolesarje, ki se z veliko poguma spustijo po progi s Pohorja. Kolesarji se po<br />

navadi nastanijo v bližini, torej v Radvanju. Večina jih biva v Camping centru Kekec, ki je zraven parcele, kjer bi<br />

bil naš glamping. Nekateri pridejo z avtodomi, drugi s prikolicami, tretji pa kampirajo v šotorih. Zelo malo se jih<br />

nastani v bližnjih hotelih ali apartmajih. Zdelo se nam je, da bi jim naša ponudba glampinga zelo ugajala. Ne bi<br />

potrebovali dodatne opreme za kakršno koli kampiranje, namestili pa bi se v lesenih bivalnikih v obliki gondole,<br />

kjer bi bila tudi garaža za kolesa.<br />

Seveda naš kraj ne zamrzne niti pozimi. Sem pridejo ljudje na smučanje. Veliko jih pripotuje iz sosednje<br />

Hrvaške in Madžarske, pa tudi iz drugih krajev Slovenije. Ti se v hladnih zimskih dneh, ko na Pohorju zaživi<br />

smučarska sezona, smučajo po pohorskih strminah. Gondola bivalniki bi bili primerni tudi za smučarje, ki si ne<br />

morejo privoščiti dragih hotelov ali apartmajev ali pa jim takšne vrste prenočitve ne ugajajo. Še posebej bi se v<br />

njih prijetno počutili tisti, ki radi bivajo v naravi. V zimskem času in hladnejših dneh bi bile hiše ogrevane s pomočjo<br />

sončnih celic na strehi in dodatnih električnih grelnikov v notranjosti bivalnika. Naš glamping bi poimenovali<br />

Eko vas Gondola, saj bi lahko turisti, ki bi se nastanili v bivalnikih v obliki gondole, uživali v vseh lepotah<br />

narave in v vseh ponudbah, med katerimi bi lahko izbirali.<br />

Zavedamo se namreč, da ljudje vedno manj časa preživimo v naravi in s tem želimo poudariti, da je lahko narava<br />

tudi na kakršen koli način koristna in primerna za bivanje.<br />

Pridite in se prepričajte. Verjamemo, da nam bo uspelo!<br />

Veronika Ekart, Lana Hötzl, Neža Kramarič, Katja Zrinski, Tina Mlasko, Lara Jugovič,<br />

Tijana Jamnik, Nika Korže, Nika Zadravec<br />

Mentorice Ribana Višnar, Violeta Škrabl, Mateja Arko


38<br />

Ni avta? Ni panike!<br />

Zelen promet za lepši svet!<br />

Kolesarski dan, ki ga bomo predvidoma pripravili aprila, je namenjen mladim in vsem<br />

ostalim, ki bi želeli sproščeno preživeli prosti čas v naravi, stran od mestnih ulic, televizije<br />

in računalnikov. V enem dnevu bomo približali mladim kolesarjenje po Oplotnici<br />

in tako bodo spoznali življenje v neokrnjeni naravi, opazovali bodo prelepo naravo in<br />

bili tudi športno aktivni. Spoznali bodo vzrejo konjev, različne vrste vina in sadja, cerkvi<br />

Sv. Barbare in sv. Janeza Krstnika, črno kuhinjo, našo prelepo graščino z obnovljenim<br />

grajskim kompleksom ter perišče.<br />

Udeleženci kolesarskega se bodo dopoldan zbrali znotraj grajskega kompleksa.<br />

Zbrane bomo člani Turističnega podmladka pozdravili in jim že pred odhodom razkazali<br />

graščino in na novo obnovljen grajski kompleks. Po ogledu bo sledila kratka predstavitev<br />

kolesarske ture, kar bomo opravili s pomočjo kolesarskih strokovnjakov. Nato bodo udeleženci<br />

sedli na kolesa in se odpeljali do Gorice pri Oplotnici, kjer bodo lahko videli čudovit<br />

razgled na Oplotnico. Časa bo dovolj tudi za fotografiranje. Člani Turističnega podmladka<br />

pa jim bomo z vrha Gorice razkazali in pokazali kje se kaj nahaja. Sledi vožnja čez<br />

Malahorno do Markečice, kjer se bomo ustavili pri domačiji Leskovar. Lastnik kmetije nam<br />

bo razkazal kmetijo, saj se med drugim ukvarjajo z vzrejo konj. Udeleženci kolesarskega dne<br />

bodo lahko tudi jahali konje. Na kmetiji bo tudi čas za kratek počitek in za malico ter osvežitev<br />

(iz nahrbtnika). S kolesi se bomo nato odpravili na sv. Barbaro, kjer si bomo ogledali cerkev<br />

in črno kuhinjo. Sledi panoramska vožnja čez Dobriško vas in Gmajno do Čadrama, kjer nam<br />

bodo na kmetiji Mlakar omogočili ogled sadovnjaka in vinogradov. Pot nas bo nato vodila do farne<br />

cerkve Janeza Krstnika, ki si jo bo mogoče tudi ogledati. Sledi zadnji del poti, mimo vrtca in<br />

Osnovna šola Pohorskega bataljona Oplotnica<br />

Ulica Pohorskega bataljona 19, 2317 Oplotnica<br />

T (02) 803 33 50 E o-pobaoplot.mb@guest.arnes.si, www.osoplotnica.si


39<br />

osnovne šole, do grajskega parka in perišča, ki ga bomo udeležencem tudi predstavili.<br />

V parku sledi tradicionalno oplotniško kosilo, ki ga bodo pripravile članice Društva<br />

kmečkih žena in Turističnega društva Oplotnica. Po kosilu pa bomo v parku pripravili<br />

animacijo z glasbo. Nato sledi odhod domov.<br />

Čas Aktivnost<br />

10:00 Zbor udeležencev v Graščini z ogledom grajskega kompleksa in graščine<br />

10:45 Vožnja v Gorico pri Oplotnici<br />

11:00 Razgled celotne Oplotnice<br />

11:15 Vožnja iz Gorice čez Malahorno v Markečico (na poti bomo videli najstarejšo hišo v Oplotnici)<br />

11:30 Postojanka na domačiji Leskovar (ogled kmetije, ježa konjev, malica)<br />

13:00 Vožnja iz Markečice na Sv. Barbaro<br />

13:30 Ogled Cerkve sv. Barbare in črne kuhinje<br />

14:15 Vožnja iz Sv. Barbare čez Dobriško vas in Gmajno do Čadrama<br />

14:45 Ogled sadovnjakov in vinograda pri kmetiji Mlakar<br />

15:30 Vožnja od kmetije Mlakar do Cerkve Janeza Krstnika<br />

15:35 Ogled Cerkve Janeza Krstnika<br />

16:00 Vožnja do grajskega parka in perišča<br />

16:15 Kosilo, animacijske igre, ogled perišča<br />

17:30 Odhod domov<br />

Krožna pot po Oplotnici:<br />

• Dolžina poti: krožna pot (cca 15 kilometrov)<br />

• Relacija: Oplotnica – Gorica – Malahorna –<br />

Markečica – sv. Barbara – Dobriška vas – Gmajna –<br />

Čadram – Oplotnica<br />

• Zahtevnost: srednja<br />

• Podlaga: asfalt (cca 200 metrov makadamske poti<br />

skozi gozd)<br />

Aljaž Zavšek, Mihael Valenčak, Matic Kalšek, Lana Tkalčič, Maša Štefane, Ana Črešnar,<br />

Nika Kohne, Matjaž Matevžič, Nejc Sadek<br />

Mentorica Nina Razboršek


40<br />

Zelena<br />

Kremenčkova pot<br />

Čeprav se včasih ne zavedamo, moramo priznati, da je naša bližnja okolica, torej<br />

Prekmurje, polna neizkoriščenih, pozabljenih ali neodkritih kulturnih in naravnih lepot.<br />

Ali temu botruje »moderni« tempo življenja, pomanjkanje časa za druženje s prijatelji,<br />

družino ali pa mamljivi nakupovalni centri? Prepričani smo, da temu ni tako, saj je veliko<br />

družin, ki s svojimi otroci svoj prosti čas najraje preživijo aktivno v naravi. Prav zaradi<br />

tega želimo s pestrim dvodnevnim programom, poimenovanim Zelena Kremenčkova<br />

pot, družinam približati naravne in kulturne lepote občine Puconci ter sosednjih občin,<br />

tradicionalne običaje in obrti ter številne kulinarične dobrote.<br />

Sestavili smo okolju prijazen program, ki poskrbi za poučno in pestro dogajanje, polno<br />

presenečenj in nepredvidljivih zapletov.<br />

Verjamemo, da Vas je naš zeleni program navdušil. Zagotovimo Vam lahko tudi to, da<br />

boste kar prijetno presenečeni in začudeni, česa se lahko naučite in kaj lahko spoznate v<br />

dveh zabavnih poletnih dneh. Ker vseh podrobnosti ne moremo izdati, je najbolje, da se kar<br />

podate na pot in potrkate na vrata v Puconcih pri Kremenčku.<br />

Program<br />

Čas 1. dan<br />

8.00–8.10 Prihod udeležencev z vlakom ali drugim javnim prevozom ter ogled bližnjih znamenitosti<br />

kraja (evangeličanska cerkev, spomenik Spametnosti, Dom Štefana<br />

Küzmiča, Zelene dvorawne …).<br />

8.10–8.40 »Živijo, jaz sem« spoznavna igra (10 min), poslikava majic (20 min).<br />

8.40–9.30 »Na obisku pri teti Meti, stricu Rožmarinu in mali Ajdi«<br />

1. skupina – mame: izdelovanje zeliščnih mil,<br />

2. skupina – očetje: peka zeliščnega kruha,<br />

3. skupina – otroci: priprava zeliščnih namazov.<br />

Osnovna šola Puconci<br />

Puconci 178, 9201 Puconci<br />

T (02) 545 96 00 F (02) 545 96 13 E ospuconci@ospuconci.si; www.ospuconci.si/


41<br />

9.30–9.35 »Kam vodijo stopinje?«<br />

Otroci na podlagi majhnega zemljevida poiščejo veliki zemljevid.<br />

9.35–10.00 Kolesarjenje v Brezovce.<br />

10.00–11.30 »Fčelina drüžba«<br />

• predstavitev čebelarstva (40 min),<br />

• tekmovanje v okušanju različnih vrst medu (10 min),<br />

• izdelava sveč in peka medenjakov (40 min).<br />

11.30–12.00 Kolesarjenje do lovskega doma v Brezovcih in predstavitev dela lovca ter življenja v gozdu.<br />

12.00–12.30 Preživljanje prostega časa v »Mini adrenalinskem parku«<br />

(plezanje, streljanje z lokom, gradnja lesenih hišic za »gozdne škrate«).<br />

12.30–12.45 »Skriti zaklad«<br />

Ob koncu igre jih pričaka maskota Zelene Kremenčkove poti.<br />

12.45–14.00 Vožnja z vlakcem do Jelenovega hrama, kjer jih za kosilo čakajo domače prekmurske koline.<br />

14.00–14.30 Nadaljevanje poti z vlakcem po prekmurskem okolju.<br />

14.30–14.50 Polnjenje energije na energetskih točkah.<br />

14.50–17.10 Prostočasne dejavnosti ob Ledavskem jezeru (počitek ob jezeru, pohod okrog jezera in ogled okolice).<br />

17.10–20.00 »Vaško drüženje« (večerja, ljudski plesi, ličkanje koruze, pletenje košar, izdelava prekmurskega slovarja).<br />

2. dan<br />

7.30–8.00 Prebujanje.<br />

8.10–8.40 »Dobro jütro dober den, mij želijmo sen«<br />

Sledi pravi prekmurski zajtrk (prekmurska šunka, med, domači kruh, ocvirki ter zaseka).<br />

8.40–11.00 Dopoldne imajo možnost rekreacije: vožnja s kanuji po jezeru, tenis ali nogomet ter ostale športne<br />

aktivnosti.<br />

11.00–12.00 Pot do lončarja v Pečarovce (ogled naravnih in kulturnih znamenitosti občine Puconci).<br />

12.00–13.30 Lončarstvo Zelko<br />

• 1.skupina: izdelovanje lončenih izdelkov,<br />

• 2. skupina: poslikava izdelkov.<br />

13.30–14.30 Ogled Goričkega.<br />

14.30–15.30 Ogled živali pri Sečkovih na Vaneči.<br />

15.30–16.00 Sprehod do Keme Puconci.<br />

16.00–18.00 Zaključno druženje po Kremenčkovo v Puconcih.<br />

18.00 Odhod z vlakom ali avtobusom domov.<br />

Zemljevid Zelene Kremenčkove poti<br />

Legenda:<br />

1. OŠ Puconci<br />

2. Čebelarstvo Car<br />

3. Lovski dom Brezovci'<br />

4. Jelenov Hram Beznovci<br />

5. Zdravilne točke<br />

6. Turistična kmetija Ferencovi ob Ledavskem<br />

jezeru<br />

7. Lončarjenje pri Zelkovih<br />

8. Obisk živali pri Sečkovih<br />

9. Kema Puconci<br />

Sarah Friškič, Julijan Hodžar, Ana Kovačec, Nika Kuhar, Jure Lazar, Kristina Norčič, Tea Ritlop<br />

Mentorici Mateja Žökš, prof. geografije in pedagogike, Monika Prelog, prof. likovne umetnosti


42<br />

M(N)oč pravljice v<br />

Deželi štorkelj<br />

Tema letošnjega festivala, <strong>Zeleni</strong> <strong>turizem</strong>, nas je zelo pritegnila, saj je ravno narava največje<br />

bogastvo naše občine. Tega se podmladkarji zavedamo, jo spoštujemo, negujemo<br />

in s pravo mero želimo ponuditi tudi turistom. Z našo projektno nalogo »M(N)oč<br />

pravljice v Deželi štorkelj«, želimo opozoriti na naravno bogastvo, ki nas v našem kraju<br />

obdaja pa zaradi naglice življenja tega včasih sploh ne opazimo.<br />

Oblikovali smo turistično pot, ki se začne v Penovjeh pri studencu Palčka Polanskoga,<br />

vodi mimo Copekovega mlina, skozi Dolnji log do napajališča štrkov Berek in se zaključi<br />

v parku Dežela štorkelj.<br />

Bistvo vseh postojank na naši pohodniški poti so pravljice. Pravljice, ki so jih napisali<br />

podmladkarji sami. Navdih za pisanje so dobili v tej Deželi štorkelj, ki jo od pomladi do jeseni,<br />

s svojimi razpetimi krili ponosno preletava polanski štrk.<br />

Zakaj pravljičnost? Naš glavni turistični produkt je narava, ki jo popotnikom želimo ponuditi<br />

v vsej njeni polnosti in je pri tem ne oškodovati. Pravljica je tako po našem mnenju najprimernejša<br />

pot, da lahko človek umiri svojo dušo, prebudi otroka v sebi in končno pogleda<br />

skozi pravo okno narave.<br />

Kdaj se bo zgodilo?<br />

Takrat ko pravljice najbolj zaživijo. Čas kresne noči bo našemu dogodku dal še dodatno<br />

moč, saj je takrat čisto vse mogoče. In na predvečer Dneva državnosti, ki bo letos še posebej<br />

zaznamovan.<br />

Osnovna šola Miška Kranjca Velika Polana<br />

Velika Polana 215 b, 9225 Velika Polana<br />

T (02) 573 58 40 E o-mkvpolana.ms@guest.arnes.si


43<br />

Še naše povabilo<br />

Pupoutnik, malo se stavi,<br />

skous okno pugledni pa nikaj ne pravi,<br />

f pravlico stoupi si spučijni učij,<br />

svojo düjšo začüjti, odloži skrbij.<br />

Besedilo: Podmladkarji<br />

Melodija: Denis Zver<br />

čas kraj (lokacija)<br />

aktivnost<br />

16.30 Velika Polana (parkirišče ob parku) zbiranje, odhod na avtobus<br />

17. 00 Mala Polana (Penovje) poslušanje pravljice »Nevole f Polanskon loščeki«,<br />

iskanje culice<br />

18.00 Mala Polana (Polanski lošček) pravljica Palčka Polanskoga, druženje v palčkovi<br />

čajnici<br />

18. 30 Mala Polana (Copekov mlin) ogled Copekovega mlina, malica<br />

19. 30 Mala Polana (Dolnji log) pravljica o stari vrbi<br />

20. 30 Velika Polana (Dolnji log – gozdna jasa) Sovina pravljica<br />

21.30 Velika Polana (Dolnji log – Veško) pravljica Kresnicin prihod<br />

21.45 Velika Polana (Dolnji log – travnik) Ples Kresnic, Kresnicina zgodba<br />

22.15 Velika Polana (Berek) Štrkova pravljica<br />

23.00 Velika Polana (park Dežela štorkelj) Kak je jousa gratala guspa<br />

Domen Pucko, Špela Jaklin, Tia Tonkovič, Alja Magdič, Žan Farkaš, Ajda Iza Ritlop,<br />

Lana Marija Kapun Hozjan, Pia Cigut<br />

Mentorici Natalija Šimon, Andreja Kavaš


44<br />

Deblakov pristan<br />

V letu <strong>2016</strong> je Ljubljana zelena prestolnica Evrope. Zato smo si v naši projektni nalogi<br />

zastavili za cilj trajnostni <strong>turizem</strong>, zeleni <strong>turizem</strong> in hkrati nekaj svežega, nekaj inovativnega<br />

za Ljubljano. Odločili smo se za glamping. Glamping je skovanka iz besed<br />

glamur in kampiranje. Oboje skupaj se zdi nezdružljivo, vendar je to v svetu turizma<br />

vse bolj priljubljena oblika počitnikovanja. Naš glamping je umeščen v čudovito okolico<br />

Ljubljanskega barja ob reko Ljubljanico. Vasica je grajena v koliščarskem slogu.<br />

Ima vse, kar potrebuje sodobni popotnik. Mir, naravo in pridobitve današnje družbe.<br />

Deblakov pristan vas z nestrpnostjo pričakuje, da vam šepetaje predstavi svojo zgodbo.<br />

Zgodbo, kjer je v naravno oazo miru skrbno umeščena luksuzna in ekstravagantna<br />

arhitektura, ki je na vsakem koraku prežeta z zelenjem. Poleg arhitekturne dovršenosti<br />

in skrbne umestitve v naravno okolje vas bo notranjost glamping hiše navdušila, bivalno<br />

in tehnično, z najvišjim nivojem prestiža in s popolno zasebnostjo. Prepustite se nam,<br />

doživite nepozabna doživetja, razvajajte se in sprostite se ob spoznavanju naravnega okolja<br />

in mnogih prečudovitih živalskih vrst. Ponujamo vam vožnjo z deblakom, kolesarjenje<br />

po čudoviti okolici Ljubljanskega barja, opazovanje ptic, izdelovanje lončenih izdelkov, spoznavanje<br />

zgodovine barja z obiskom kulturnega društva Fran Govekar, kjer je razstava o koliščarjih,<br />

in vrhunsko kulinariko, ki je povezana z lokalnimi pridelovalci. Vse je zasnovano na<br />

trajnostnem turizmu.<br />

Pridite za vikend in ostanite cel teden.<br />

Osnovna Šola Hinka Smrekarja<br />

Gorazdova 16, 1000 Ljubljana<br />

T (01) 500 81 70 F (01) 500 81 80 E tajnistvo.osljhs@guest.arnes.si, www.o-hsmrekar.lj.edus.si


45<br />

Na naši stojnici smo obiskovalcem v spomin podarili drevak z opisom<br />

našega turističnega produkta. Ker pa je naš projekt zasnovan zeleno,<br />

ekološko in trajnostno smo obiskovalce presenetili tudi s pšenico za sočenje,<br />

ki se jo lahko uporabi za zdrave napitke – smothije.<br />

Smoothie Zelena eksplozija<br />

• ½ skodelice zelenega grozdja<br />

• ½ skodelice trave za sočenje<br />

• breskev brez koščice<br />

• ½ skodelice na kocke narezanega ananasa<br />

• ½ skodelice vode<br />

• 1 žlička limone<br />

Kalorije: 125 KCal<br />

Maščobe: 1 g<br />

Proteini: 5 g<br />

Ogljikovi hidrati: 32 g<br />

Kalcij: 2 g<br />

Železo: 7 mg<br />

Vitamin A: 9%<br />

Vitamin C: 147%<br />

Smoothie Borovnična mavrica<br />

• ½ skodelice trave za sočenje<br />

• 2 srednje veliki hruški<br />

• ½ skodelice vode<br />

• ½ skodelice borovnic<br />

• 1 žlička limone<br />

Kalorije: 204 KCal<br />

Maščobe: 1 g<br />

Proteini: 1 g<br />

Ogljikovi hidrati: 55 g<br />

Kalcij: 3%<br />

Železo: 6 mg<br />

Vitamin A: 7%<br />

Vitamin C: 105%<br />

Uganka<br />

Lara Krašovec, Dilara Orehek Hati, Jakob Potočki, Aljaž Curk<br />

Andrej Martinek, Sebastjan Abbad


46<br />

<strong>Zeleni</strong> detektivi<br />

Tematska pot z geolovom<br />

Naša šola se nahaja na obrobju Ljubljane, natančneje v Podutiku in letošnja krovna<br />

tema ZELENO je neposredno povezana z lovoriko, ki jo v tem letu nosi naše glavno<br />

mesto – Ljubljana – zelena prestolnica Evrope. Ker je v bližini naše šole hrib, imenovan<br />

Toško Čelo (pod sv. Katarino), na katerega se učenci s starši večkrat podamo na<br />

pohod, smo se odločili za ureditev nove tematske poti (po vzoru GEOLOVA), namenjene<br />

medgeneracijskemu druženju. Zaradi zahtevnosti ga bo v dogovoru z vodstvom<br />

šole, lokalno skupnostjo, Zavodom Republike Slovenije za gozdove, turističnim društvom<br />

Dravlje ter mestno občino izpeljati v naslednjih dveh letih. Prvi del je že za nami,<br />

postavili smo pot, jo predstavili v oddaji Hudo na Radiu Slovenija 1, po šolskem radiu,<br />

na šolski spletni strani ter na našem FB profilu, sedaj pa čakamo na prve odzive geolovcev,<br />

ki so se podali na pot. V začetku meseca junija bomo poskusno organizirali zamišljeni<br />

dogodek za učence naše šole, njihove starše in stare starše ter jim omogočili tudi zasaditev<br />

smrečic na Toškem Čelu, čez dobro leto pa načrtujemo organizacijo dogodka za<br />

širšo javnost.<br />

Osnovna šola Miška Kranjca Ljubljana<br />

Kamnogoriška cesta 35, 1000 Ljubljana<br />

T (01) 518 80 10 F (01) 510 26 05 E os-miskakranjca@guest.arnes.si


47<br />

ZELENI DETEKTIVI – TEMATSKA POT Z<br />

GEOLOVOM<br />

Toško Čelo leži blizu Podutika v Ljubljanski kotlini. Spada v sklop Polhograjskih dolomitov. Njegova nadmorska<br />

višina je 590 m. Z vrha oziroma nekoliko nižje se nam odpre lep razgled na del Ljubljane in okoliškega<br />

hribovja. Nekaj 10 metrov pod vrhom se nahaja Lovska koča. Do vrha Toškega Čela lahko pridemo z avtom,<br />

kolesom ali peš. Poti, ki vodijo do Toškega Čela in njihov čas, so: Preval–Toško Čelo 35 minut, Šentvid–Toško<br />

Čelo 1 ura in 45 minut, Ljubljana–Toško Čelo 1 ura. Vse naštete poti so lahke (nezahtevne) in označene. Pot je<br />

na določenih odsekih lahko nevarna zaradi v žledu podrtih dreves, zato previdnost ni odveč. Varujmo naravo<br />

– smeti ne odlagajmo na poti, temveč v smetnjake na začetku ali na koncu poti. Uporaba tematske poti na<br />

lastno odgovornost.<br />

LEGENDA<br />

N 46.0745<br />

E 14.4440<br />

ZAKLAD<br />

TEMATSKA<br />

POT<br />

TUKAJ SEM<br />

SPOMENIK<br />

NOB<br />

LOVSKA<br />

KOČA<br />

NAVODILA ZA NAGRADNO IGRO<br />

Geolov je moderna oblika iskanja zakladov z uporabo GPS-sprejemnikov ali mobilnih telefonov. Tekmovalno ekipo<br />

sestavljajo najmanj trije člani družine treh generacij (npr. dedek, sin, vnuk), ki se prek računalnika ali telefona poveže in<br />

prijavi na spletno stran www.geocaching.com ter sledi namigom o skritih zakladih ob poti. Cilj igre je, da ekipa zbere<br />

vse dele sestavljanke, jih na koncu poti sestavi ter se z njimi fotografira in svoj ulov objavi na FB-profilu (Tosko Celo),<br />

kjer dobi vsa ostala navodila o poteku igre in morebitni osvojeni kulinarični nagradi. Vsaka ekipa, ki uspe najti vse<br />

zaklade, prejme tudi posebno nagrado – vabilo na posaditev lastne smreke na območju tematske poti v<br />

spomladanskem času. O prejemu nagrade bo ekipa naknadno obveščena prek FB ali elektronske pošte.<br />

Koraki za sodelovanje v geolovu:<br />

1. prošnja za FB-prijateljstvo s TOSKO CELO – seznanitev s pravili in podrobnimi navodili igre,<br />

2. registracija na www. geocatching.com in pregled skritih zakladov na Toškem Čelu,<br />

3. opravljena tematska pot z vsemi najdenimi koščki sestavljanke in fotografija ekipe s celotno sestavljanko,<br />

4. objava podatkov in sorodstvenega razmerja članov ekipe ter fotografije na FB (Tosko Celo) ali po elektronski pošti<br />

geolov.toskocelo@gmail.com,<br />

5. prejem obvestila (prek FB ali po elektronski pošti) o uspešno opravljenem geolovu in možnosti sodelovanja v<br />

nagradni igri za kulinarično nagrado.<br />

INFO: KLIC V SILI 112 INTERVENCIJA 113 NAZIV FB-PROFILA: Tosko Celo GMAIL: geolov.toskocelo@gmail.com<br />

Enja Brumec Kovačević, Analuna Havliček, Kristina Kirkić, Ajda Toplak, Leon Babić in Ema Dolenc<br />

Mentorice Maja Volk, Brigita Kumer Rener, Mojca Žvokelj


48<br />

<strong>Zeleni</strong> <strong>turizem</strong> v<br />

Moravški dolini<br />

Zanimive točke naravne in kulturne dediščine v Moravški dolini predstavljamo kot dva<br />

in pol dnevno turistično ponudbo za mlade v naravi. Z našo turistično prireditvijo, poimenovana<br />

<strong>Zeleni</strong> <strong>turizem</strong> v Moravški dolini, bomo spoznali izbrane predele Moravške<br />

doline, ki so namenjeni druženju in izobraževanju z možnostjo prenočitve. Okolica je<br />

obdana z gozdom, prijeten vzpon na bližnji Dešen pa nas ob lepem vremenu nagradi s<br />

prečudovitim pogled na Moravško dolino.<br />

Našo dogodivščino bomo opravili peš in s kolesi, prenočevali na ekoloških prenočiščih<br />

(na seniku ali v šotoru), hranili se bomo v domačih gostilnah in na kmetijah, ki imajo ekološko<br />

pridelavo, tako sadja, zelenjave, kakor tudi mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in<br />

mesnih izdelkov.<br />

Učno-sprehajalna pot Rača<br />

Pot je postavljena na zahodnem delu Moravč, med Krašcami, Dvorjami in Sv. Andrejem Ob<br />

poti obiskovalec spozna stavbno, sakralno in drugo kulturno dediščino ter neokrnjene naravne<br />

lepote pokrajine. Pot se začne pri gasilnem domu v Krašcah, kjer je postavljena informativna<br />

tabla z opisom poti. Za lažjo orientacijo je označena z usmerjevalnimi tablami in markacijami<br />

s stiliziranim mlinskim kolesom. V nekoč zelo čisti rečici so našli svoj življenjski prostor<br />

raki in zato so ji dali ime Rača. Danes je rakov le še za vzorec, ime pa je ostalo. Rača je ohranila<br />

svoj naravni tok z značilno obvodno vegetacijo in pestrimi obvodnimi biotopi, ki so življenjski<br />

prostor številnim vrstam ptic in vodnim živalim. Domačini so izvire in druga primerna mesta ob<br />

Rači preuredili v perišča, ki še danes kljubujejo naravi in spominjajo na čas pred pralnimi stroji.<br />

Osnovna šola Jurija Vege Moravče<br />

Vegova 38, 1251 Moravče<br />

T (01) 723 12 10 F (01) 723 10 03 E o-jvmoravče@guest.arnes.si


49<br />

Program<br />

Petek<br />

15.00–15.30 Sprejem in ogled starega trškega jedra<br />

• ogled cerkve<br />

• ogled spomenikov<br />

• legenda o »maravškem mačku«<br />

16.00–16.30 Obisk vrtljive kapelice pod Stražo<br />

• ogled kapelice<br />

17.00–17.30 Pletenje slamnatih kit<br />

• učenje pletenja kit in pridobivanja<br />

znanja<br />

17.30–18.00 Malica<br />

18.00–19.00 S kolesi na Ranč Pr´Osolet<br />

• ogled kovaške delavnice<br />

• skrb za konje (božanje, krtačenje, kidanje,<br />

hranjenje konjev …)<br />

19.00–20.00 Večerja<br />

20.00–22.30 Astronomska opazovalnica<br />

• ogled nočnega neba<br />

• predavanje učitelja Rousa Robide o<br />

zvezdah<br />

• v primeru oblačnega vremena si ogledujejo<br />

nočno nebo s predhodno naloženo<br />

aplikacijo Google Sky Map<br />

23.00… Nočitev na seniku<br />

• spanje na pohištvu iz sena<br />

Sobota<br />

7.30–8.00 Zajtrk<br />

8.00–9.30 Jahanje konj, skrb za domače živali<br />

• skrb za živali – ogled mini živalskega<br />

vrta<br />

10 00–11.30 S kolesom do mlina Rotar<br />

• ogled mlina, stari in sodobni del<br />

• spoznavanje žit in mlevskih izdelkov<br />

13.30–15.00 Delavnica<br />

• ogled usnjarske delavnice, izdelava<br />

preprostega usnjenega mošnjička<br />

• predstavitev izdelave čipk, razlaga izdelave<br />

kvačkanega izdelka, poskus<br />

kvačkanja<br />

12.00–13.00 Kosilo – gostišče Peterka<br />

15.30–17.30 Ogled kmetij in njihovih dejavnosti<br />

kmetija Matčk<br />

• ogled sadovnjaka<br />

• prikaz pridelave jabolk<br />

• predelava jabolk<br />

kmetija Kocjančič<br />

• ogled živali in molže<br />

• pokušina domačega jogurta<br />

• ogled strojev in pripomočkov na<br />

kmetiji<br />

17.30–18.00 Malica<br />

18.00–19.00 Taborniki in nastanitev – Ribniki<br />

• nastanitev in postavitev šotorov<br />

20.00–21.30 Športne igre<br />

• gumitwist, balinčki, odbojka na mivki<br />

• v primeru slabega vremena družabne<br />

igre<br />

22.00… Nočitev<br />

Nedelja<br />

8.00–8.30 Zajtrk<br />

9.00–10.30 Učno-sprehajalna pot Rača<br />

• pridobivanje znanja o Rači in spoznavanje<br />

narave<br />

10.30–11.00 Malica<br />

11.00–12.30 Izdelava makete mlina<br />

• izdelava makete mlina<br />

• izdelek si shranijo kot spominek<br />

14.30–15.30 Čutna pot v gozdu kot zaključek z vključenimi<br />

vsemi doživetji<br />

• obisk čutne poti v parih<br />

16.00–17.00 Zaključek<br />

Povabilo na najvišji vrh občine<br />

Pivkeljturn<br />

Lucija Urbanija, Greta Kočar, Blažka Mencinger, Patricija Koren, Nika Gorta, Monika Vrhovec, Katarina<br />

Sušnik, Maruša Burja, Lara Stegnar Farič, Ajla Škrgić, Karmen Cerar, Jerneja Jamšek, Monika Jamšek, Ema<br />

Brodar, Eva Štrekelj, Tajda Pintar, Alina Mazničenko, Urška Kamenšek, Jerca Urankar, Miran Vehovec<br />

Mentorici Alenka Tominšek, prof. slovenskega jezika, Irena Malovrh, univ. dipl. ing. tekst. tehn., učiteljica OPB


50<br />

Zmajčkove zelene<br />

dogodivščine<br />

Slovenske Konjice so zanimiva izletniška točka, saj ležijo v bližini avtoceste in so dostopne<br />

iz različnih smeri. Odlikuje jih prijaznost in urejenost podeželskega mesta, ki<br />

nudi možnost obiska skozi vse leto.<br />

Osnovnošolci se zavedamo dolžnosti ohranjati kulturno izročilo, pomembnosti bivanja<br />

v naravi in druženja s prijatelji. V ta namen smo zasnovali nalogo z naslovom<br />

Zmajčkove zelene dogodivščine. Obljubljamo vam veliko nepozabnih doživetij, vznemirljivih<br />

trenutkov in kup čudovitih spominov.<br />

Oblikovali smo festival v naravi, ki zajema družboslovne, naravoslovne, tehnične, športne<br />

in zabavne vsebine. Vanj smo vključili pisano paleto ustvarjalnih delavnic, s katerimi<br />

želimo prikazati drugačne možnosti pouka in zanimive načine preživljanja prostega časa v<br />

naravi.<br />

Celoten program pa bodo obogatile tudi konjiške kulinarične dobrote.<br />

Športne dejavnosti Ustvarjalne in zabavne delavnice Učne vsebine<br />

Plezanje Kuharska (smooti iz gozdnih sadežev) geografija<br />

Ples, zumba Igra spomin likovna umetnost<br />

Badminton<br />

Spretni prsti: sovice iz lubja, miške iz storžev, bršljanova<br />

zgodovina<br />

krona<br />

Štafetne igre Živalski kamenčki biologija<br />

Pohod Verižice, obeski naravoslovje<br />

Igre z žogo Mlinček iz lesa gospodinjstvo<br />

Poligon Ladjice iz lubja tehnika<br />

Rolanje Razglednice slovenščina<br />

Tek Laterne, lampijoni spoznavanje okolja<br />

Osnovna šola Ob Dravinji<br />

Ulica Dušana Jereba 1, 3210 Slovenske Konjice<br />

T (03) 757 27 30 E info@osobdravinji.si, www.osobdravinji.si


51<br />

1. dan: od 10.00 do 19.00<br />

Prihod in nastanitev, uvodni pozdrav, kratek program in predstavitev festivala (urnik<br />

dogajanja in pravila), ogled šole in športnega parka, predstavitev Slov. Konjic – kratka<br />

zgodovina mesta in Konjiška legenda, dejavnosti ob reki Dravinji, Zmajčkova olimpijada,<br />

Zmajčkova pošta, Zmajčkov ples.<br />

• Zbor ob 10.00 na parkirišču OŠ Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah<br />

• Dobrodošlica in kratek kulturni program učencev OŠ Ob Dravinji<br />

• Ogled šole in pripadajočega športnega parka<br />

• Nastanitev v šolski telovadnici ali v postavljenih in pripravljenih šotorih (5 otrok/šotor) – odvisno od vremena<br />

in želje obiskovalcev<br />

• Predstavitev Slovenskih Konjic, kratka zgodovina mesta in Konjiška legenda<br />

• Nato odhod do obrežja reke Dravinje in načrtovane dejavnosti<br />

• Kosilo in počitek<br />

• Športni park OŠ Ob Dravinji: Zmajčkova olimpijada<br />

• Delavnica: Zmajčkova pošta<br />

• Večerja<br />

• Zmajčkov ples<br />

• Nočitev<br />

2. dan: od 10.00 do 18.00<br />

Pohod na Konjiško goro; skozi staro mestno jedro, ogled kulturno-zgodovinskih znamenitosti, sprehod po<br />

Zmajčkovi – gozdni učni poti, Lov na zmajčkov zaklad, ustvarjalne delavnice na Starem gradu, razstava izdelkov,<br />

podelitev spominskih priznanj, zaključek festivala.<br />

• Po zajtrku ogled najpomembnejših mestnih znamenitosti<br />

• Sprehod skozi staro mestno jedro<br />

• Pohod po Zmajčkovi gozdni-učni poti in ustvarjalne delavnice<br />

• Lov na zmajčkov zaklad<br />

• Vzpon na Stari grad<br />

• Kosilo iz grajskega lonca<br />

• Prosto za raziskovanje<br />

• Vrnitev v OŠ Ob Dravinji<br />

• Razstava ustvarjalnih izdelkov<br />

• Podelitev spominskih priznanj za sodelovanje<br />

• Zaključek festivala<br />

Evita Brdnik, Kristina Iršič, Ula Kitek, Nika Dragan, Diana Lešnik, Pia Kovač,<br />

Julija Kene, Nina Padežnik, Maša Pliberšek<br />

Mentorji Jovita Kovač, prof. geografije in slovenščine, Špela Sivka, dipl. vzg. predšolskih otrok,<br />

Mihael Stampfer, prof. računalništva in tehnike


52<br />

S kočijo med<br />

vinograde in griče<br />

Naši lepi vinogradi in griči vas vabijo. Odpočijte si, zbistrite misli in preklopite na drug<br />

svet, svet narave. Pridružite se nam med zelišči in dišavnicami, ob prijetnem pitju čaja,<br />

popeljite se z nami s kočijo med vinograde in griče in podoživite naravo ter uživajte ob<br />

dobrih in zdravih jedeh.<br />

Člani vinogradniške skupine, turističnega društva in domačini s turističnih kmetij vas<br />

bodo seznanili z življenjem v preteklosti na viničariji in z delom v vinogradu, predstavili<br />

sorte vinske trte posajene na Postičevi poti, postregli z domačimi čaji in jedmi, vam<br />

pomagali podoživeti skrivnostni svet narave in življenja z vinogradom ter predstavili stara<br />

prevozna sredstva.<br />

Ponudba je namenjena vsem, ki želite preživeti dan v neokrnjeni naravi, pozabili pa nismo<br />

niti na tiste z omejitvami pri gibanju ali prehrani.<br />

Osnovna šola Sveta Ana<br />

Sveta Ana 14, 2233 Sveta Ana<br />

T (02) 72 95 870 F (02) 72 95 878 E info@sveta-ana.org


53<br />

Itinerarij poti<br />

1. KTC Sv. Ana<br />

2. Čajnica in zeliščarstvo Kolarič<br />

Legenda postaj na naši učni Postičevi poti<br />

1. Klet z vinoteko v občinski stavbi<br />

2. Cerkev Sv. Ane<br />

3. Počivališče nad vinogradi<br />

4. Poličeva klet<br />

5. Postičeva hiša<br />

6. Viničarija Pergarjev vrh<br />

7. Ampelografski vrt<br />

8. Počivališče ob vinogradu<br />

9. Počivališče s pojasnitvijo geologije<br />

10. Razgledno počivališče<br />

3. Turistična kmetija Mihelič<br />

4. Postičeva vinogradniška učna pot<br />

5. Vinoteka ali igre za mlade<br />

Program<br />

9.00 Zbiranje na ploščadi<br />

9.15–10.20 Ogled predstavitvenega filma, središča<br />

kraja<br />

10.20–13.30 Obisk čajnice, ogled zeliščnega vrta,<br />

delavnice, malica<br />

13.30–14.00 Prevoz s kočijo do turistične kmetije<br />

Mihelič<br />

14.00–15.30 Kosilo<br />

15.30–16.00 Vračanje s kočijo do viničarije<br />

16.00–17.30 Ogled Postičeve učne poti z viničarijo<br />

17.30–19.00 Vinoteka ali igre na prostem<br />

19.00 Odhod<br />

Tilen Majer, Ana Polanec, Timotej Majer, Maša Šijanec, Aljaž Senekovič, Matej Rajter, Karin Gosak,<br />

Melisa Zadravec, Nina Simonič, Nika Simonič, Kristjan Ornik, Urban Ornik, Katja Ornik<br />

Mentorici Ana Šnofl, prof. zgodovine in geografije, Irena Rola - Bek, prof. matematike, fizike in tehnike


54<br />

Grozdek moj<br />

Turistični produkt Grozdek moj, ki obiskovalcem nudi nekaj novega, naravnega, zdravega<br />

in sproščujočega smo umestili na obronke Haloz in njihovo okolico ter na Ptuj. Ker<br />

želimo zadovoljiti čim več obiskovalčevih želja, smo pripravili tri različne programe – za<br />

različne generacije. Vsak posameznik se sam odloči, v kateri program se bo vključil,<br />

lahko pa tudi prehaja med programi, če je to časovno izvedljivo. Prva dva programa<br />

sta izvedljiva skozi vse leto, tretji pa je možen samo v času trgatve. Posebnost programa<br />

je tudi nočitev v vinskem sodu v Termah Ptuj.<br />

Program 1<br />

Prvi dan<br />

9.00 prihod na parkirišče pred OŠ<br />

Ljudski vrt in dobrodošlica<br />

9.30 delavnica 1: priprava grozdnih rozin<br />

10.30 odhod z avtobusom v Haloze in<br />

sprehod po vinogradu ter razlaga<br />

del v vinogradu skozi celo leto,<br />

počitek<br />

13.00 odhod na Ptuj in haloško kosilo<br />

14.00 priprava tradicionalnih haloških jedi<br />

16.00 delavnica 2: priprava vinskega kisa<br />

18.00 večerja (del večerje si že popoldne<br />

pripravijo sami)<br />

19.00 odhod v terme Ptuj, po želji kopanje<br />

in masaže z grozdnimi pečkami ali<br />

igranje družabnih iger<br />

22.30 priprava na spanje in spanje v vinskem<br />

sodu (Terme Ptuj)<br />

Drugi dan<br />

8.30 zajtrk v Termah Ptuj<br />

9.00 odhod avtobusa do Borla in pohod<br />

po delu haloške planinske poti<br />

13.30 povratek na Ptuj in kosilo<br />

14.00 počitek (lahko igranje družabnih<br />

iger)<br />

16.00 delavnica 3: priprava grozdnega<br />

soka<br />

18.00 zahvala in odhod domov<br />

Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj<br />

Župančičeva 10, 2250 Ptuj<br />

T (02) 780 04 70 F (02) 780 04 71, www.os-ljudskivrtptuj.si


55<br />

Program 2<br />

Prvi dan<br />

9.00 prihod na parkirišče pred OŠ Ljudski vrt in<br />

dobrodošlica<br />

9.30 delavnica 1: priprava grozdnih rozin<br />

10.30 odhod z avtobusom v Haloze in sprehod po<br />

vinogradu ter razlaga del v vinogradu skozi<br />

celo leto, počitek<br />

13.00 povratek na Ptuj in haloško kosilo<br />

14.00 priprava tradicionalnih haloških jedi<br />

16.00 delavnica 2: priprava vinskega kisa<br />

18.00 večerja<br />

19.00 zabavni večer z domačimi muzikanti ali igranje<br />

družabnih iger<br />

22.30 priprava na spanje in spanje v vinskem sodu<br />

Drugi dan<br />

8.30 zajtrk v Termah Ptuj<br />

9.00 gorsko kolesarjenje (kolesa si lahko izposodijo<br />

v Termah Ptuj, nekaj jih imamo tudi v šoli)<br />

13.30 kosilo<br />

14.00 počitek<br />

16.00 delavnica 3: priprava grozdnega soka<br />

18.00 zahvala in odhod domov<br />

Program 3<br />

Prvi dan<br />

8.00 prihod na parkirišče pred OŠ Ljudski vrt in<br />

dobrodošlica ter tradicionalni haloški zajtrk v<br />

šolski jedilnici<br />

8.30 odhod z avtobusom<br />

v Haloze in tradicionalna<br />

trgatev<br />

13.00 tradicionalno haloško kosilo<br />

14.00 stiskanje in prelaganje grozdja na<br />

stari leseni stiskalnici<br />

18.00 odhod na Ptuj in večerja<br />

19.00 zabavni večer z domačimi muzikanti ali razvajanje<br />

v ptujskih termah<br />

22.30 priprava na spanje in spanje v vinskem sodu<br />

Drugi dan<br />

8.30 zajtrk v Termah Ptuj<br />

9.00 odhod z avtobusom v Haloze in pospravljanje<br />

ter čiščenje orodja od trgatve in stiskalnice<br />

13.30 povratek na Ptuj in kosilo<br />

14.00 počitek (lahko tudi igranje družabnih iger)<br />

15.30 delavnice po lastni izbiri<br />

17.00 zahvala in odhod domov<br />

Programe lahko po želji obiskovalcev spremenimo in<br />

prilagodimo. Vse obroke pripravimo učenci turističnega<br />

krožka v kuhinji gospodinjske učilnice s pomočjo<br />

naših učiteljic in kuharja.. Večerje pripravljamo skupaj<br />

z gosti v popoldanskih delavnicah.<br />

Tudi pogrinjke v jedilnici pripravimo sami.<br />

Vsi avtobusni prevozi v Haloze in nazaj so vključeni v<br />

ceno vikend paketa.<br />

Haloška planinska pot Borl–Cirkulane<br />

Začetek Haloške planinske poti je pri gradu Borl nad Dravo, na nadmorski višini 251 m. Tu je postavljena informativna<br />

tabla o Haloški planinski poti, njenih kontrolnih točkah in dolžini poti. Od gradu Borl se povzpnemo po<br />

cesti proti Vrbanjšku (412 m), najvišjemu vrhu vzhodnih Haloz. Če zavijemo desno, smo v tričetrt ure (od gradu)<br />

pri cerkvi sv. Ane (304 m). Leva pot pa vodi proti vrhu Vrbanjška. Z vrha se po gozdni poti spustimo v razloženo<br />

naselje Hrastovec (240–360 m). Tukaj je druga kontrolna točka. V naselju se obrnemo proti jugu in sestopimo<br />

v dolino, kjer prečkamo cesto in se povzpnemo na Gorenjski vrh s cerkvijo sv. Janeza (331 m). Dober kilometer<br />

poti hodimo po grebenu proti naselju Brezovec. Po markirani poti sestopimo v dolino, kjer že vidimo<br />

Cirkulane. V slabe pol ure smo v Cirkulanah, kjer je tretja kontrolna točka in konec naše današnje poti.<br />

Jerca Feguš, Zala Senčar, Aljaž Kampuš, Enej Klasinc, Kaja Petrovič, Laura Simonič,<br />

Eva Cafuta, Jana Repič, Luka Černila, Jure Miklošič, Lorena Hamler, Brina Terbuc,<br />

Nataša Žitnik, Ela Černila in Tilen Šimenko Golob<br />

Mentorici Martina Prejac, prof. geografije in zgodovine, Elka Mlakar, prof. defektologije


56<br />

preizkusisevnaravi.ti<br />

Vprašali smo se, kako mladi lahko pripomoremo k razvoju trajnostnega in ekološkega<br />

turizma v občini Šentjernej. Videli smo poslovno priložnost za lokalne obrtnike in podjetnike,<br />

kmetovalce in turistične delavce v turističnih produktih, ki promovirajo preživljanje<br />

prostega časa v neokrnjeni naravi.<br />

Dolenjska ima enkratne naravne danosti. Je dežela s čudovito neokrnjeno naravo, ki jo<br />

cenimo prebivalci in turisti. Naravne danosti predstavljajo predpogoj za razvoj zelenega,<br />

odgovornega turizma.<br />

Trend masovnega turizma je zamenjala želja po preživljanju prostega časa v neokrnjeni<br />

naravi in posledično razvoja trajnostnega in ekološkega turizma.<br />

Odgovorni turist naj si ne zastavi vprašanja, kam želi, ampak kaj želi doživeti.<br />

V letošnjo nalogo smo vključili aktivnosti v povezavi z reko Krko (taborjenje, splavarjenje,<br />

bivakiranje in glamping).<br />

Pripravili smo 5-dnevni izziv preživetja v naravi: ob Krki, na Krki in nad Krko:<br />

1. dan: podšotorom.jst<br />

Kraj dogajanja: travnik ob Krki<br />

Aktivnosti: spoznavanje taborništva: postavljanje šotorov, delavnice (izdelava plovila iz recikliranih<br />

plastenk), zdrava prehrana, druženje ob večernem ognju, straža<br />

2. dan: okusimkrko.jst<br />

Kraj dogajanja: splavi na Krki<br />

Aktivnosti: s plovili selitev šotorov na splave, večerno glasbeno druženje ob ognju na splavu<br />

3. dan: bivakiram.jst<br />

Kraj dogajanja: Krakovski gozd ob Krki<br />

Aktivnosti: izdelava bivaka, pohod, ogled bobrišča, opazovanje ptic, fotografiranje<br />

Osnovna šola Šentjernej<br />

Prvomajska cesta 9, 8310 Šentjernej<br />

T (07) 33 74 910 F (07) 33 74 911 E os.sentjernej@guest.arnes.si, www.os-sentjernej.si


57<br />

4. dan: visimvzraku.jst<br />

Kraj dogajanja: nad Krko<br />

Aktivnosti: razvajanje (glamping), viseče bube na<br />

jekleni vrvi nad Krko, kokoni in hišice na drevesih, šaljiva<br />

športna tekmovanja, izdelava in spust bobrovih<br />

lučk<br />

5. dan: odhajam.jst<br />

Kraj dogajanja: leseni most nad Krko<br />

Aktivnosti: zajtrk v postelji, otvoritev Bobrove razstave<br />

1. dan podsotorom.jst<br />

travnik, ŠOTORIŠČE (tab. prostor, ognjišče, kompostno stranišče)<br />

2. dan okusimkrko.jst<br />

Krka, selitev na splav, osrednji splav=forum, SPH, večerno druženje<br />

3. dan bivakiram.jst<br />

Krakovski gozd, postavitev bivaka, selitev, ogled bobrišča, črnočeli srakoper, SPH, večerno druženje<br />

4. dan visimvzraku.jst<br />

Krakovski gozd, travnik, nad Krko, selitev, razvajanje, druženje (igre…), bobrove lučke<br />

5. dan odhajam .jst<br />

leseni most, ogled razstave (fotografije, izdelki iz naravnega materiala)<br />

Nejc Hodnik, Ana Luštek, Vid Rozman, Jan Sintič, Manca Sintič, Maruša Škufca Kalin,<br />

Ana Vahčič, Davor Vovko<br />

Mentorice Karmen Jamnik, Mojca Kodelič, Ida Zagorc


58<br />

Travnarija<br />

Travnarija je dogodek, s katerim želimo oživiti in na zanimiv način prikazati opravila kot<br />

sta bila košnja in spravilo sena. Dogajanje bomo popestrili z zanimivimi igrami, ki bodo<br />

mlajše popeljale v čas naših dedkov in babic. Tako bodo obiskovalci bi skozi igro in<br />

druženje spoznavali del starih običajev in opravil, čas bomo aktivno preživeli na svežem<br />

zraku in v družbi prijateljev ter hkrati na zabaven način spoznavali kulturno in naravno<br />

dediščino kraja.<br />

S konjsko vprego bi na vozu udeležence popeljali na travnik. Tam bi sledil prikaz košnje<br />

trave in spravila sena, druženje bi nadaljevali z zabavnimi igrami, dogodek pa bi<br />

zaključili s pogostitvijo s tipičnimi jedmi, ki so jih v preteklosti postregli ob takšnih<br />

opravilih.<br />

Program<br />

Dogodek bomo pripravili spomladi, in sicer se bomo prilagodili lastniku travnika.<br />

10.30–11.00 Zbiranje udeležencev za dogodek<br />

11.00–11.30 Predstavitev košnje in spravila sena<br />

11.30–12.30 Igre po postajah<br />

12.30–13.00 Zaključek, malica in odhod domov<br />

Opis aktivnosti<br />

Udeleženci se bodo zbrali na trgu v Podbočju, kjer jih bo pričakal g. Andrej Kerin s konjsko<br />

vprego in jih popeljal do travnika, kjer se bo dogodek odvijal.<br />

Prikaz košnje in spravilo sena<br />

Člani Kolednikov in Aktiva kmečkih žena bodo v kratkem programu prikazali, kako sta potekala<br />

košnja in spravilo sena v preteklosti. Dogajanje bodo popestrile Pevke izpod Bočja, ki bodo zapele<br />

nekaj ljudskih pesmi.<br />

Osnovna šola Podbočje<br />

Podbočje 82, 8312 Podbočje<br />

T (07) 49 77 030 F (07) 49 78 474 E os.podbocje@siol.net


59<br />

Sledile bodo zabavne igre.<br />

Pravila<br />

Udeležence bomo razdelili v več skupin. Skupine bodo med seboj tekmovale na različnih<br />

postajah, v zabavnih igrah, ki smo jih pripravili. Zmagovalna skupina v posamezni igri bo<br />

prejela rožico, skupina, ki jih bo na koncu zbrala največ, bo prejela glavno nagrado, ostale skupine<br />

pa bodo dobile tolažilno nagrado.<br />

Zajčja dirka<br />

Na tej postaji se bodo tekmovalci pomerili v hitrosti.<br />

Igra: Tekmovalci bodo stekli do pletenih košev. Napolniti jih bodo morali s sveže pokošeno travo, ki jih bo čakala<br />

na označenem delu travnika. Koš si bodo morali nadeti na rame in steči do ciljne črte, ga izprazniti in predati<br />

naslednjemu članu ekipe in tako do tretjega člana v ekipi. Zmaga ekipa, katere tretji tekmovalec je prvi na<br />

cilju.<br />

Botanični genijalci<br />

Mladi čedalje manj hodijo v naravo in se seznanjajo z raznimi rastlinami. Namen te igre je, da otroke poučimo o<br />

travniških rastlinah na zabaven način.<br />

Igra: Tekmovalci bodo na tej postaji ugibali imena različnih travniških rastlin. Sprehajali se bodo med košarami,<br />

medtem ko jim bodo naši prostovoljci, ki bodo stali ob košarah, pokazali različne travniške rastline.<br />

Tekmovalec mora ustrezno poimenovati rastlino. Ob vsakem pravilnem odgovoru si bodo tekmovalci prislužili<br />

del točk. Zmaga tista ekipa, ki bo prepoznala največ travniških rastlin.<br />

Test nerodnosti<br />

Preizkusili se bodo v timskem delu in motoričnih sposobnostih, saj igra zahteva usklajenost sotekmovalcev.<br />

Igra: Udeleženci vsake ekipe se bodo razdelili v pare. Igralcema bomo zvezali sosednji nogi, nato pa bodo<br />

morali čim hitreje preteči pot, na kateri bodo postavljene ovire iz kupov sena. Zmagovalci so tisti, ki najhitreje<br />

premagajo poligon.<br />

Mirna roka<br />

Že naslov nam pove, da je za to igro potrebna mirna roka. Tekmovalec potrebuje popolno koncentracija, saj<br />

bo imel drugače pri igri veliko težav.<br />

Igra: Udeleženci skupine se bodo postavili na štartno črto. Po pisku bodo morali na žlico postaviti trdno kuhano<br />

jajce, nato pa se čim hitreje pognati v tek proti ciljni črti. Če se tekmovalcu jajce razbije, ali mu pade na tla,<br />

se mora vrniti na začetek in ponovno izkoristiti novo priložnost. Ko pride na cilj, preda jajce na žlici naslednjemu<br />

sotekmovalcu. Prvi, ki z nepoškodovanim jajcem prečkajo ciljno črto, postanejo zmagovalci.<br />

Dogodivščine nabritega metulja<br />

Ime igre se morda sliši trapasto, vendar je igra vse prej kot to. Travniki so kot naročeni za trapaste izzive. Zakaj<br />

ne bi torej tega vključili v naše igre?<br />

Igra: Po travniku bodo razpostavljene različne ovire iz sena in raznih pripomočkov (koši, grablje). Cilj igre je,<br />

da se tekmovalec čim hitreje prebije mimo vseh ovir in preteče ciljno črto. Na pot se odpravi naslednji član<br />

ekipe in tako do zadnjega. Zmagovalna ekipa postane tista, ki v najkrajšem času preteče poligon.<br />

Zala Jurečič, Sara Conta, Lea Petretič, Hana Iljaš, Nil Kerin,<br />

Sara Požun, Iva Colarič, Petra Jurečič, Tim Kovačič<br />

Mentorici Suzana Čuš, Renata Jurečič


60<br />

Počitnice ob Dravi<br />

Mladi v Radljah živimo sredi neokrnjene narave. Nimamo kinematografov, klubov, gledališč<br />

in podobnih mestnih dobrin. Posledica naše obrobne lege in počasnejšega gospodarskega<br />

razvoja pa je bogastvo, ki vedno bolj dobiva na pomenu:<br />

čudoviti gozdovi, sočni travniki,<br />

čisti zrak, neokrnjena<br />

narava, tišina, regljanje žab<br />

ob ribniku, plahe srne, ki se<br />

pasejo na robu gozda, ptičje<br />

petje, šumenje potoka …<br />

Pridite k nam in z nami doživite<br />

čudovito zeleno Dravsko<br />

dolino.<br />

Program se odvija na območju<br />

Vodnega parka Radlje, kjer<br />

je prostor za kampiranje in razne<br />

športne dejavnosti, ob bližnjem<br />

ribniku Reš in bližnji vodni učni<br />

poti ob Dravi.<br />

Osnovna šola Radlje ob Dravi<br />

Koroška cesta 17, 2360 Radlje ob Dravi<br />

T (02) 88 79 572 F (02) 88 79 587 E info@osradlje.si; www.osradlje.si


61<br />

Od nekdaj so lepa jezera slovela,<br />

al lepš'ga od Reša bilo ni noben'ga,<br />

noben'ga očem bilo bol' zaželen'ga,<br />

ob času poletja zabav naj traja.<br />

Al', ker se oziraš, prostor si 'zbiraš,<br />

zagledaš na pomolu reševal'ca junaka,<br />

ki upa da se kdo ne utopi,<br />

saj noče da se nesreča zgodi.<br />

Po kopanju pomfri in hotdog privoščis si<br />

in velik trebuh te skoraj utopi.<br />

1. dan<br />

čas dogajanje<br />

prostor<br />

9.00–9.15 Zbiranje gostov Parkirišče Vodni park<br />

9.15–9.30 Pozdrav in predstavitev programa Kamp Reš<br />

9 30–10.00 Nastanitev v šotore Kamp Reš<br />

10.00–10.30 Malica (domača jabolka in domač ržen kruh) – Kamp Reš Člani TK<br />

10.30–12.30 Kopanje v Vodnem parku Reš (vodne športne igre, opazovanje ptic in drugih<br />

Vodni park<br />

živali ob Dravi…<br />

12.30–13.00 Ribnik REŠ – predstavitev Ribiške družine Radlje Ribiški dom Radlje<br />

13.00–14.00 Kosilo (pečene ribe, solata, kruh) Ribiški dom Radlje<br />

14.30–14.30 Počitek Kamp Reš<br />

14.30–18.00 Orientacijski pohod po vodni učni poti,<br />

Vodna učna pot<br />

(14.30–17.00)<br />

(17.00–18.00)<br />

opazovanje rastlin in živali<br />

18.00–18.30 Tuširanje, priprava na večerjo Kamp Reš<br />

18.30–19.30 Večerja (golaž, polenta – v kotlu) Kamp Reš<br />

Razglasitev rezultatov orientacijskega pohoda<br />

19.30–21.30 Športne igre (odbojka na mivki, nogomet, balinanje) Igrišče ob kampu<br />

22.00 Spanje Kamp Reš<br />

2. dan<br />

čas dogajanje<br />

prostor<br />

7.30 Bujenje in priprava na zajtrk Kamp Reš<br />

8.00 Zajtrk (domači jogurt, polnozrnat kruh, sadje) Kamp Reš<br />

9.00–12.30 Delo v delavnicah<br />

Kamp Reš, Ribnik Reš<br />

• taborniki (orientacijski pohod v okolici, preživetje v naravi)<br />

• ribolov z ribiči mentorji RD Radlje v ribniku Reš<br />

• ustvarjalne delavnice (mozaiki s kamni, kamenčki sreče…)<br />

12.30 Kosilo (pasulj, sladoled) Kamp Reš<br />

13.30–14.00 Počitek Kamp Reš<br />

14. 00 – 18. 00 Kopanje v Vodnem parku Reš (vodne športne igre, opazovanje ptic in drugih<br />

Vodni park<br />

živali ob Dravi … (ob 17.00 malica na kopališču – sadje)<br />

18. 00 Pospravljanje, pakiranje… Kamp Reš<br />

18. 30 Odhod domov Kamp Reš<br />

Alja Garnež, Špela Grubelnik Mandić, Kristijan Kovač, Katja Kralj, Urban Kumer, Nina Mravljak,<br />

Nik Šturm, Pia Pinter, Eva Ternik<br />

Mentorici Simona Ternik, prof. razrednega pouka, Mateja Jevšnik, prof. zgo. in geo.


62<br />

Z lojtrnikom<br />

po Pohorju<br />

Z lojtrnikom po Pohorju je enodnevni turistični produkt, ki je namenjen osnovnošolskim<br />

otrokom od 10. do 15. leta starosti, ki so ga pripravili člani turističnega krožka<br />

Osnovne šole Ribnica na Pohorju. V program so vključene delavnice na prostem, kot<br />

so iskanje skritega zaklada, priprava frike – tipične jedi pohorskih gozdarjev, tekmovanje<br />

v žaganju drevesnih debel in polaganju<br />

granitnih kock, poslikava kamenčkov iz<br />

pohorskega granita, krmljenje ovc, nabiranje<br />

zelišč, vožnja z lojtrnikom … Poudariti želimo,<br />

da je pri nas prelepa neokrnjena narava.<br />

Okoli nas vidimo mnoge odtenke zelene<br />

barve, ki jo tvorijo gozdovi, travniki, pašniki in<br />

polja.<br />

Program se prične ob 9. in konča ob 16. uri.<br />

Začetek je v Josipdolu v Športnem parku Milana<br />

Lenarčiča ob lipovem drevoredu. Sledi iskanje<br />

zaklada v gozdičku ob kapeli z zaključkom ob muzeju<br />

na prostem, kjer se zvrstijo zanimive delavnice<br />

in malica. Z avtobusom se odpeljemo v Ribnico<br />

na Pohorju na Dornikovo ravno, kjer nas že čaka lojtrnik<br />

s konjsko vprego. Ta nas popelje na kmetijo tete<br />

Lene, kjer po domačem kosilu spoznavamo lepote neokrnjene<br />

narave. Z lojtrnikom se odpeljemo nazaj na<br />

Dornikovo ravno.<br />

Osnovna šola Ribnica na Pohorju<br />

Ribnica na Pohorju 29, 2364 Ribnica na Pohorju<br />

T (02) 888 03 90 E info@osribnicanapohorju.si; www.osribnicanapohorju.si


63<br />

Program<br />

Čas Kje<br />

Kaj<br />

9.00 igrišče v Josipdolu sprejem turistov s harmoniko in pesmijo Bosopeti Tinček in navodila<br />

za iskanje skritega zaklada<br />

9.30–10.00 gozd ob kapeli iskanje skritega zaklada<br />

10.00–11.00 prostor ob muzeju na prostem poslikava kamenčkov, žaganje drevesnih debel, polaganje granitnih<br />

kock, kuhanje frike, ogled muzeja na prostem<br />

11.00–11.30 prostor ob muzeju na prostem malica (frika)<br />

11.45 igrišče ob lipovem drevoredu vkrcanje na avtobus<br />

12.00 parkirišče pri apartmajih v Ribnici na vkrcanje na lojtrnik s konjsko vprego<br />

Pohorju<br />

12.30 kmetija tete Lene prihod na kmetijo, sprejem<br />

13.00 vrtna hišica pri teti Leni kosilo<br />

13.30 pašnik pri teti Leni krmljenje ovc<br />

14.00–16.00 pašnik pri teti Leni pečenje hrenovk ob ognju, nabiranje zelišč, priprava čaja, prosto<br />

gibanje po kmetiji<br />

16.00 kmetija tete Lene vkrcanje na lojtrnik in vožnja nazaj v Ribnico na Pohorju<br />

Laura Cojzer, Jasmina Stražiščar, Ivan Praznik, Luka Vinšek, Mario Urnaut, Nejc Garmut, Aleks Grum,<br />

Grega Petrič, Nika Grum, Tine Pogač<br />

Mentorice Milena Ledinek, predm. uč., Andreja Peruš, prof., Jerneja Osvald, prof.


64<br />

Po Vidkovih<br />

stopinjah<br />

Namen doživetja je bil vrstnikom v sožitju z naravo ponuditi nekaj drugačnega, zanimivega<br />

ter pri tem upoštevati pravila primernega obnašanja v različnih naravnih okoljih s<br />

tem, da ne pozabimo na druženje brez multimedije.<br />

Odločili smo se, da bomo dogodek organizirali za devetošolce. Precej se nas ukvarja<br />

z različnimi športi, veliko sošolcev pa tudi ne, zato smo se kar malo zamislili glede preživljanja<br />

našega prostega časa.<br />

Navdih za naslov naše naloge in tudi turističnega produkta smo dobili s prebiranjem<br />

lanske turistične naloge Od dobrosrčnega siromaka do grajskega junaka. Da bi se lik<br />

dobrosrčnega Vida v našem kraju še bolj utrdil, smo aktivnosti, ki bodo del našega zelenega<br />

doživetja, povezali z nekaterimi Vidovimi dogodki. Zgodba je tesno povezana z<br />

reko Dravo, saj je Vid moral, da jo je lahko prečkal, plačati brodarju, da ga je prepeljal<br />

čez. Tudi usoda Turkov na konjih se konča v valovih reke Drave, zato bomo tudi organizirali<br />

dejavnosti, ki so povezane z reko Dravo in s konji. Ker je Vid živel v sožitju z naravo in jo je<br />

znal spoštovati, se bomo v okviru tega dne tudi poučili o skrbi za čisto okolje in primernem<br />

obnašanju v različnih naravnih okoljih.<br />

Želimo si, da bi naš turistični proizvod,<br />

ki smo ga poimenovali Po Vidkovih<br />

stopinjah, postal znan v občini in bi<br />

bil del pestre turistične ponudbe našega<br />

kraja ali pa kot dan dejavnosti na<br />

naši šoli.<br />

Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd<br />

Trg 4. julija 64, 2370 Dravograd<br />

T (02) 87 20 850 E os.dravograd@guest.arnes.si


65<br />

Pesem Z Vidkom v<br />

naravo<br />

Z glavo v naravo, s kanuji na Dravo.<br />

Po Vidkovih stopinjah,<br />

zaklade iščemo v skrinjah.<br />

Sam' zaklad ni vedno d'nar,<br />

ampak je to dar,<br />

ki ga v naravi s prija'tli izkoristiš,<br />

če ti je kaj mar.<br />

Kanuji, konji in Drava,<br />

to naša so naprava,<br />

zdaj nas v svet poganjajo<br />

in nas v dobro voljo spravljajo.<br />

Turizmu pomaga lastna glava<br />

mi skupina smo ta prava.<br />

9:00<br />

9:30<br />

10:30<br />

PROGRAM<br />

ŠRC Rener – zbor udeležencev, razdelitev<br />

na skupine, Vidova predstavitev<br />

vkrcanje v kanuje in vožnja po Dravi do<br />

konjušnice v Črnečah<br />

1. skupina jahanje – Vid predstavi<br />

konjeniški center<br />

2. skupina – Dravograjsko jezero – Natura<br />

2000 (Vid predstavi pomembna dejstva,<br />

primerno vedenje v naravi, ogled labodov)<br />

KONTAKT<br />

Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd<br />

Trg 4. julija 64, 2370 Dravograd<br />

Telefon: 02 872 08 50<br />

Splet: www.os-dravograd.si<br />

E-pošta: os.dravograd@guest.arnes.si<br />

ZBIRNA TOČKA<br />

Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd<br />

PO VIDKOVIH<br />

STOPINJAH<br />

11:15<br />

skupini zamenjata dejavnost<br />

12:00<br />

vkrcanje v kanuje in vožnja po Dravi nazaj<br />

do ŠRC Rener<br />

ŠRC Rener<br />

13:15<br />

kosilo (r'pična župa in libeliška trenta)<br />

14:00<br />

športne dejavnosti po skupinah<br />

(nogomet, odbojka, namizni tenis,<br />

balinanje, keglanje, badminton)<br />

16:00<br />

zaključek<br />

Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd<br />

Libeličam. Tam se lahko sprostimo in<br />

naberemo novih moči. Prostor je namenjen<br />

organizaciji piknikov, kjer obenem ponujajo<br />

tudi pestre športne dejavnosti z ustreznimi<br />

rekviziti, prav tako pa nudijo prostor za<br />

kampiranje.<br />

Na voljo imajo 9 konj, ki so večino leta<br />

zunaj na paši pozimi pa v hlevih. Jahanje je<br />

eden redkih športov s katerim se lahko<br />

človek ukvarja od rosnih let do starosti,<br />

tako rekreativno kot tekmovalno. V Centru<br />

nudimo začetne, nadaljevalne in individuokljukom<br />

Drave med Dravogradom in<br />

Črnečami leta 1943 zgradili elektrarno.<br />

Jezero je zaradi raznolikosti rastlinskih in<br />

živalskih vrst ter pestrosti med najbolj<br />

pomembnimi mokrišči v Sloveniji. To<br />

območje nudi bogat življenjski prostor<br />

živalim in rastlinam, ki se uvrščajo med<br />

redke in ogrožene, zato je uvrščeno v<br />

evropsko omrežje Natura 2000.<br />

Iva Brečko, Nuša Brezovnik Bunderla, Gaja Lampret, Filip Naglič, Nuša Perovnik,<br />

Zarja Pšeničnik, Patricija Rožej, Lucija Rožič, Nina Vinšek<br />

Mentorja Helena Gostenčnik, prof. angleščine in geografije<br />

Lovro Plimon, prof. zgodovine


66<br />

Piciklcajt<br />

Osnovna ideja našega turističnega produkta je, da atraktivnost obstoječe kolesarske<br />

infrastrukture v naši dolini nadgradimo s spremljajočimi dejavnostmi, ki nam jih bodo<br />

pomagali izpeljati obstoječi ponudniki različnih storitev.<br />

Vsebina našega turističnega produkta »Piciklcajt« je sestavljena iz medvrstniškega<br />

druženja brez sodobnih informacijskih naprav, spoznavanja posebnosti zelenega turizma<br />

naših krajev, zabave, za katero bodo poskrbeli dobri animatorji različnih delavnic,<br />

s katerimi bomo potešili mlade radovedneže, izvirne kulinarike, ki bo rezultat dela vseh<br />

udeležencev, prijetnih kolesarskih tur, začinjena s pesmimi in igrami ob »kolesarskem<br />

ognju«, spanjem v šotorih in še in še.<br />

Osnovna šola Šentjanž pri Dravogradu<br />

Šentjanž 88, 2373 Šentjanž pri Dravogradu<br />

T (02) 87 86 666 E os-sentjanz@guest.arnes.si, www.os-sentjanz.si


67<br />

Osnovni paket »Piciklcajt« je zasnovan kot tridnevni tabor za mladostnike<br />

od 13. do 15. leta.<br />

Čas<br />

Aktivnost / kraj<br />

1. dan<br />

8.00 Prihod v tabor na Fuksovem travniku, postavljanje šotorov, malica<br />

8.30–12.00 Odhod proti Slovenj Gradcu, šola varnega kolesarjenja, nega in jahanje konjev<br />

12.00 Kosilo v Mislinjski Dobravi na počivališču<br />

12.30 Nabiranje in spoznavanje zelišč v Mislinjski Dobravi<br />

14.30 Zakaj je zelenjava boljša brez plastičnega ovoja<br />

16.00 Ogled kmetije in izbira živil za večerjo<br />

17.00 Kuhanje večerje s sestavinami, nabranimi čez dan in pripravljanje zabavnega programa<br />

2. dan<br />

8.00 Vstajanje, umivanje, zajtrk<br />

9.00 Kolesarski vzpon na kmetijo Modrej<br />

10.30 Malica, dogodivščine na kmetiji, kosilo, počitek<br />

17.00 Spust v dolino<br />

18.00 Večerja in zabava na Fuksovem travniku<br />

21.00 Nočni počitek<br />

3. dan<br />

8.00 Vstajanje, umivanje, zajtrk<br />

9.00 Odhod na poseko Bukovnik, disk golf, lovljenje postrvi<br />

16.00 Kosilo in odhod domov<br />

Energijske ploščice Piciklcajt<br />

Za okoli 12 žitnih ploščic Piciklcajt potrebujemo:<br />

• skodelico mandljev<br />

• skodelico orehov<br />

• skodelico rozin<br />

• skodelico brusnic<br />

• skodelico indijskih oreščkov<br />

• skodelico ovsenih kosmičev<br />

• skodelico suhega sadja<br />

• 2 žlici rožičeve moke<br />

• 2 žlici kokosove moke<br />

• 2 žlici rjavega sladkorja<br />

• 4 žlice medu<br />

• ¾ skodelice kokosovega masla, lahko tudi palmovo olje<br />

• skodelica črne čokolade (vsaj 75% kakava)<br />

Postopek priprave:<br />

Mandlje poparimo in oluščimo. Skupaj s preostalimi oreščki jih v vroči<br />

suhi ponvi prepražimo, da prebudimo njihovo aromo. Tako pripravljene<br />

oreščke vsujemo v multipraktik, lahko pa jih sesekljamo tudi z nožem. K<br />

oreščkom usujemo vse naštete sestavine in jih grobo sesekljamo. Tako<br />

dobljeno maso razporedimo po pekaču, obloženem s peki papirjem in<br />

oblikujemo ploščice. Ploščice pustimo, da se ohladijo, premažemo jih s<br />

stopljeno temno čokolado. Ko se čokolada strdi, so ploščice pripravljene,<br />

da nas napolnijo z energijo.<br />

Zala Goričan, Maša Breznik, Katja Copot, Helena Pokeržnik<br />

Avtorji turistične stojnice: Urška Komerički, Patricija Pogorelčnik, Tjaša Uršnik, Neja Hranjec,<br />

Anja Krivec, Maja Kac, Janja Rek, Pia Tomšič, Nuša Poročnik<br />

Mentorja Jernej Bobek, Urška Prevalnik


68<br />

Narava nam je vzela,<br />

narava nam daje!<br />

Zbiranje teme za turistično projektno<br />

nalogo je sovpadlo s povabilom lokalne<br />

skupnosti k sodelovanju ob štirideseti<br />

obletnici potresa. Cilj nam je bil<br />

obuditi stare rokodelske in obrtniške<br />

dejavnosti, ki so bile v življenju domačinov<br />

pred potresom del vsakdanjika.<br />

Umestili smo jih v ambient stare breginjske<br />

arhitekture, ohranjene kot muzej.<br />

V nalogi smo načrtovali dan odprtih vrat<br />

muzejskega jedra, s prikazom, degustacijami<br />

in delavnicami rokodelskih dejavnosti,<br />

kot primer zelenega turizma, ki črpa iz narave,<br />

na naravi prijazen način. Te bodo izvajali<br />

posamezniki, ki še ohranjajo takšno izročilo<br />

ljubiteljsko ali kot dopolnilno dejavnost.<br />

Dogodek se bo odvijal 6. maja ob obletnici<br />

potresa, kasneje pa smo predlagali trženje dogodka<br />

za šolske skupine in kot aktivnost aktualnega<br />

incentive turizma. Za uspešno trženje le<br />

-tega bo potrebno vključiti občane, predvsem<br />

mlade in člane društev ter domače zasebnike, ki<br />

se ukvarjajo s turizmom.<br />

Osnovna šola Simona Gregorčiča Kobarid – Podružnična šola Breginj<br />

Breginj 65, 5223 Breginj<br />

T (05) 38 49 805 E osngsg-breginj@guest.arnes.si


69<br />

Dan odprtih vrat muzejskega jedra Breginj<br />

6. maj <strong>2016</strong><br />

17.00 Otvoritev, pričetek vseh dejavnosti v različnih prostor<br />

prostorih muzejskega jedra Breginj<br />

17.15 KULINARIKA »hiša«<br />

• Prikaz izdelovanja kotarskih štrukljev<br />

• Razstava domačih kotarskih jedi<br />

• Degustacija<br />

17.30 ŠTIKANJE »izba«<br />

• Razstava vezenin<br />

• Prikaz različnih vbodov<br />

• Poizkušanje različnih tehnik šivanja<br />

• Razstava otroških vezenin<br />

• »Štikanje« prtičkov<br />

17.45 PLETENJE KOŠEV IN KOŠAR »pod gankam«<br />

• Razstava pletenih košar in košev, grabelj in<br />

drugih lesenih izdelkov<br />

• Prikaz izdelave košare in koša<br />

• Pletenje košar in košev obiskovalcev<br />

• Pletenje spominkov – košaric<br />

18.00 IZDELOVANJE SVEČ »pod gankam«<br />

• Razstava unikatnih ročnih izdelkov<br />

• Prikaz izdelave sveč<br />

• Prikaz okrasitve sveč<br />

• Izdelovnje dišečih svečk<br />

18.15 PLETENJE spominska<br />

• Razstava pletenih izdelkov Društva Nitke<br />

»kambra«<br />

• Demonstracija pletenja<br />

• Preizkušanje obiskovalcev v pletenju<br />

• Pletenje verig, obeskov, okraskov na sodobnejši<br />

način<br />

18.30 ZELIŠČARSTVO med »kuleti«<br />

• Razstava zdravilnih zelišč, uporabljenih v<br />

pripravljenih čajih<br />

• Svetovanje za uporabo zelišč pri različnih<br />

zdravstvenih težavah<br />

• Degustacija čajev<br />

18.45 SIRJENJE »spodnja hiša«<br />

• Razstava sirarskih pripomočkov<br />

• Prikaz končne faze sirjenja (pobiranje sira iz<br />

sirotke in dajanje v modele)<br />

• Degustacija proizvodov Eko kmetije Robedišče<br />

• Pinjenje masla<br />

19.00 Zaključek in povabilo na slovesnost<br />

Do 24. septembra možen ogled razstav<br />

v prostorih muzejskega jedra<br />

Edvin Delić, Tine Kosmačin, Tevž Stamenković, Rok Tonkli, Lea Kramar,<br />

Aljaž Lavrenčič, Jakob Lavrenčič,Aljaž Menič, Sara Terlikar, Tinkara Baloh, Anika Čušin,<br />

Julija Jarc, Deja Rijavec, Lara Lavrenčič, Špela Menič<br />

Mentorice Sabina Sovdat, prof. raz. pouka, Tatjana Sok Lavrenčič, dipl. vzg. predšol. otrok,<br />

Tatjana Terlikar, prof. raz. pouka


70<br />

S kolesom v naravo<br />

po znanje in zabavo<br />

Oblikovali smo program, ki ga bomo ponudili osnovnim šolam kot dan dejavnosti.<br />

Zamislili smo si enodnevni kolesarski izlet, ki ga bomo popestrili z raznimi delavnicami.<br />

Vodili jih bodo okoliški domačini, ki se ukvarjajo z izdelavo izdelkov oziroma dejavnostmi,<br />

značilnimi za Kras.<br />

Dneva dejavnosti se je mogoče udeležiti jeseni, saj drugače udeležencem ne moremo<br />

ponuditi udeležbe na trgatvi. Program je izvedljiv skoraj v vsakem vremenu, razen v primeru<br />

obilnega deževja, snega in močne burje odpade. Trasa je večinoma ravninska in<br />

poteka po podeželju, kolovozih in makadamskih poteh, na katerih smo v stiku z naravo.<br />

Program<br />

Dejavnost Trajanje<br />

8.30–8.45 Prihod udeležencev – parkirišče pred šolo v Štanjelu<br />

8.45–8.55 Nagovor organizatorja – zgodba o čudežnem kolesu<br />

8.55–9.00 Razdelitev zemljevidov<br />

9.00–10.00 Kolesarjenje po delčku Fabianijeve poti. Na desni strani lahko vidimo ostanke<br />

avstro-ogrskega vojaškega pokopališča, krajši spust čez t. i. »Pku« v dolžini 5<br />

km v dolino reke Branice. Prečkamo stari kamniti most čez reko Branico in pot<br />

nadaljujemo po ravnem kolovozu vse do regionalne ceste Branik – Vipava. Na<br />

začetku vasi Kodreti sledimo lesenemu smerokazu in zavijemo levo do spomenika<br />

barona Čehovina.<br />

10.00–10.30 Malica<br />

10.30–11.30 Izdelava labela iz naravnih sestavin – Metka McCully Žigon s. p.<br />

11.30–12.30 Kolesarjenje nadaljujemo po ozki in osojni asfaltirani cesti vzdolž reke Raše. Po<br />

približno 2 km vožnje na ostrem desnem ovinku zavijemo desno. Stranski kolovoz<br />

se po valovitem kraškem svetu čez pašnike in travnike rahlo vzpenja do<br />

Kobdilja. Ob prečkanju železniške proge se zapeljemo do križišča glavne ceste<br />

v smeri Štanjela.<br />

Osnovna šola Antona Šibelja Stjenka Komen<br />

Komen 61a, 6223 Komen<br />

T (05) 731 89 20 F (05) 731 89 21 E os.komen@guest.arnes.si, www.os-komen.si


71<br />

Dejavnost Trajanje<br />

12.30–13.30 Pletenje venčkov – Bojan Furlan<br />

13.30–14.30 Kolesarimo proti Komnu. Zavijemo levo proti vasici Hruševica. Predamo se<br />

vožnji po razgibani kraški pokrajini v dolžini 10 km. Pot se rahlo vzpne proti<br />

Zajčevci, po krajšem postanku zapeljemo nazaj na gozdno pot, ki nas skozi prijeten<br />

gozdiček v blagem spustu pripelje do vasi Mali Dol.<br />

14.30–15.00 Pomen samooskrbe – Eko kmetija Brinjevka<br />

15.00–15.15 Nadaljujemo kolesarjenje, pri vaškem spomeniku zavijemo levo na makadam in<br />

se peljemo po Spačalovi poti (skozi Tomačevico) nazaj do Kobjeglave.<br />

15.15–16.30 Kosilo (degustacija kraških jedi) – Komel, gostilna Kobjeglava<br />

Pri Poknih – ogled galerije – (Vanda Mržek)<br />

16.30–16.45 Kolesarjenje nadaljujemo tako, da sledimo lesenim oznakam kolesarske poti v<br />

smeri Štanjela. Po makadamski cesti se spustimo proti Hruševici<br />

16.45–18.15 Trgatev – Marjan Mržek<br />

18.15–18.30 Prihod na cilj in zaključek – Pred nami sta še zadnja 2 km vožnje po glavni cesti<br />

do Štanjela, zavijemo levo proti šoli, kjer zaključimo dan dejavnosti.<br />

Delavnica izdelave naravnega labela<br />

Izvajalec: Metka Mc Cully Žigon, s. p.<br />

Kontaktni podatki: Večkoti 1, 6222 Štanjel;<br />

(05) 769 05 57, metka.zigon@yahoo.co.uk<br />

Čas trajanja / cena: 1 ura / 3 €<br />

Material in orodje: Posreduje izvajalec. Udeleženci<br />

prejmejo tudi navodila in recepture.<br />

Priporočila: Zaščitna sredstva priskrbi izvajalec.<br />

Delavnica pletenja venčkov<br />

Izvajalec: Bojan Furlan<br />

Kontaktni podatki: Štanjel 131, 070 896 403<br />

Čas trajanja / cena: 1 ura / 2 €<br />

Material in orodje: Škarje za trte, klešče, tanjša žica,<br />

1 vrbova veji debeline cca. 7 mm za izdelavo obroča,<br />

vrvica (»špaga«), zelenje jeseni – šipek, bršljan.<br />

Priporočila: Ročne spretnosti, vztrajnost,<br />

potrpežljivost.<br />

Delavnica izdelave eko strašila<br />

Izvajalec: Karmen Štolfa<br />

Kontaktni podatki: Mali Dol 4, (05) 901 65 85,<br />

brinjevka12@gmail.com<br />

Kraj izvedbe: Mali Dol 4<br />

Čas trajanja/cena: 1 ura / 1 €<br />

Material in orodje: Barvni listi, podlaga, slama, lepilo<br />

(material priskrbi izvajalec).<br />

Drugo: Otroci bi iz barvnih listov in slame izdelali<br />

vsak svoje eko strašilo. Kot modni kreatorji bi si ga<br />

najprej zamislili, ga izdelali, ga poimenovali; sledila<br />

bi modna revija in razlaga pomena strašil na eko<br />

kmetiji.<br />

Ogled pršutarne in degustacija<br />

Izvajalec: Simo Komel<br />

Kontaktni podatki: Kobjeglava 63 a, 031 356 138,<br />

kobjeglava@gmail.com<br />

Kraj izvedbe: Kobjeglava 63 a<br />

Čas trajanja / cena: 45 min / 4 €<br />

Drugo: Degustacija kraških jedi (kraški pršut, štrudelj,<br />

jabolčnik).<br />

Voden ogled galerije<br />

Izvajalec: Vanda Mržek<br />

Kontaktni podatki: Kobjeglava 53, 040 693 899,<br />

van.mrzek@gmail.com<br />

Kraj izvedbe: Kobjeglava 53<br />

Čas trajanja: 0,5 ure<br />

Drugo: Lastnica obiskovalcem predstavi lastne ročno<br />

izdelane kamnoseške izdelke, sivkine butarice,<br />

kvačkane vezenine.<br />

Trgatev<br />

Izvajalec: Kmetija Mržek, »Mržkovi«<br />

Kontaktni podatki: Marjan Mržek, Hruševica 12,<br />

041 318 924<br />

Kraj izvedbe: Hruševica – vinogradi: »Dougca« (malvazija,<br />

refošk), »Olerija« (refošk), »Polje« (refošk),<br />

»Velika njiva« (malvazija)<br />

Čas trajanja: 1–2 uri (da se nabere cca. 500 kg<br />

grozdja)<br />

Material in orodje: Škarje za trte, vedro.<br />

Priporočila: Ustrezna obutev in oblačilo.<br />

Drugo: Izvajalec ponudi pogostitev »m'rendo«.<br />

Eli Čigon, Anej Žerjal, Nejc Hočevar, Oskar McCully, Blaž Kobal, Hana Kruljec, Sinja Spasenić Likar,<br />

Marko Furlan, Tine Peric, Ivana Ščuka, Lana Rudež, Lara Rudež, Tina Fabjan, Lara Bandelj, Matic Kos,<br />

Marko Brišar, Aljaž Brodar, Kim Grmek Hožič, Jaka Štremfel, Erika Bratina, Isabel Čehovin, Staš Hočevar,<br />

Tjan Kos, Lara Štremfel, Ana Mržek, Arjana Fabjan, Nina Furlan<br />

Mentorice Martina Fabjan, Špela Grmek, Mihaela Perhavec, Dunja Peric,


72<br />

Doživimo oljčnik<br />

Slovenska Istra ponuja veliko naravnih in kulturnih znamenitosti. Cilj našega raziskovanja<br />

je bil oblikovati zanimiv turistični program, v katerem bi predstavili nekaj, kar je značilno<br />

za območje v katerem živimo. Letošnja smernica – zeleni <strong>turizem</strong> – nas je hitro<br />

spomnila na naravo in zelena doživetja v njej. Odločili smo se, da predstavimo sredozemsko<br />

kraljico, oljko, in čim več stvari, ki so z njo povezane. K sodelovanju smo povabili<br />

lokalnega pridelovalca oljčnega olja, gospoda Damjana Kava iz Lucana, Društvo<br />

ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot iz Pirana, gospo Marjetko Popovski,<br />

samostojno umetnico, pevko in glasbenico ter lastnike Tonine hiše, etnološke zbirke<br />

v Svetem Petru nad Dragonijo. Nastal je dvodnevni turistični program z naslovom<br />

»Doživimo oljčnik«, v katerem udeležencem ponujamo aktiven in zdrav način preživljanja<br />

prostega časa. Turistični program je prvotno namenjen učencem naše šole, v prihodnosti<br />

pa ga bomo ponudili tudi drugim osnovnim in srednjim šolam.<br />

Oljčnik bodo prijavljeni udeleženci doživljali v petek in soboto, in sicer v času obiranja<br />

oljk v začetku meseca novembra (natančen termin bo določen vsaj en teden pred izvedbo).<br />

Prijavilo se bo lahko največ 30 učencev.<br />

Osnovna šola Lucija<br />

Fazan 1, 6320 Portorož<br />

T (05) 677 12 34 F (05) 677 09 87 E info@oslucija.si, www.oslucija.si


73<br />

1. dan<br />

URA DEJAVNOST<br />

8.00 Zbor pred CŠOD Burja<br />

8.10 Pozdrav in predstavitev turističnega<br />

programa<br />

8.20 Namestitev v sobe<br />

8.45 Razdelitev v dve skupini (po največ 15<br />

učencev)<br />

SKUPINA BELICA<br />

8.55 Odhod peš proti avtobusni postaji Lucija<br />

9.13 Odhod avtobusa iz avtobusne postaje<br />

9.16 Izstop na avtobusni postaji Valeta, hoja<br />

proti Lucanu<br />

9.35 Prihod k družini Kavo v Lucanu<br />

9.40 Pozdrav in predstavitev dela v oljčniku<br />

(gospod Damjan Kavo)<br />

9.45 Predstavitev postopka obiranja oljk nekoč<br />

in danes<br />

Obiranje oljk<br />

10.20 Malica iz nahrbtnika<br />

10.35 Predstavitev postopka čiščenja oljk nekoč<br />

in danes<br />

Čiščenje oljk<br />

11.15 Odhod peš nazaj proti Seči<br />

11.50 Prihod v CŠOD Burja<br />

SKUPINA ČRNICA<br />

9.30–10.15 Delavnica: Spoznajmo oljko<br />

Odmor za malico<br />

10.45–11.30 Delavnica: Oljke v receptih naših non<br />

12.00 KOSILO<br />

SKUPINA BELICA<br />

13.30 –14.15 Delavnica: Spoznajmo oljko<br />

Odmor za malico<br />

14.45–15.30 Delavnica: Oljke v receptih naših non<br />

SKUPINA ČRNICA<br />

12.45 Odhod peš proti avtobusni postaji Lucija<br />

13.03 Odhod avtobusa iz avtobusne postaje<br />

13.13 Izstop na avtobusni postaji Valeta, hoja<br />

proti Lucanu<br />

13.35 Prihod k družini Kavo v Lucanu<br />

13.40 Pozdrav in predstavitev dela v oljčniku<br />

(gospod Damjan Kavo)<br />

13.45 Predstavitev postopka obiranja oljk nekoč<br />

in danes<br />

Obiranje oljk<br />

Malica iz nahrbtnika<br />

14.20 Predstavitev čiščenja oljk nekoč in danes<br />

14.35 Čiščenje oljk<br />

15.15 Odhod peš nazaj proti Seči<br />

15.50 Prihod v CŠOD Burja<br />

17.00–18.00 Delavnica: Naučimo se istrskih pesmi (gospa<br />

Marjetka Popovski)<br />

19.00 Večerja<br />

20.00 Nočni pohod po polotoku Seča<br />

21.00 Nočni počitek<br />

2. dan<br />

URA DEJAVNOST<br />

8.00 Zajtrk<br />

9.00 Odhod avtobusa proti Sv. Petru<br />

9.30 Voden ogled Tonine hiše v Sv. Petru<br />

10.15 Odhod avtobusa iz Sv. Petra proti Lucanu<br />

10.45–11.45 Obisk oljarne Kavo (prikaz stiskanja oljk v<br />

torklji danes)<br />

Možnost nakupa oljčnega olja<br />

12.00 Odhod avtobusa proti Seči<br />

12.30 Kosilo<br />

13.15–14.15 Delavnica: izdelovanje oljčnih palm (gospa<br />

Bojana Vičič)<br />

14.30 Zahvala za sodelovanje in zaključek<br />

programa<br />

Učenci napišejo svoja mnenja<br />

15.00 Odhod učencev domov<br />

Ana Babič, Zala Brdar, Sara Gržinić, Maša Kubik Živkovič, Freja Maria Seničar, Lana Semelbauer,<br />

Tarik Hakalo, Luka Jelenko Iglič, Ivan Pintarič<br />

Mentorica Tina Počkar, magistrica geografije


74<br />

Eko kamp za mlade<br />

Na naši šoli deluje turistični krožek že šestnajst let. Tesno sodelujemo s Turističnim<br />

društvom Taperin Sečovlje.<br />

Odločili smo se, da v našem kraju organiziramo Eko kamp za mlade, ki bo potekal v<br />

naravi, v vasi Padna, v času poletnih počitnic, natančneje 25. 6. <strong>2016</strong>. Kamp bi potekal<br />

v istrskih kažunih. To so majhne kamnite hiše, običajno okrogle oblike, s stožičasto<br />

streho. Kažun nima oken, ima le eno vhodno odprtino in je lep primer suhe<br />

gradnje z izključno enim materialom, naravnim kamnom. Kažuni so grajeni na poljskih<br />

zemljiščih in so namenjeni spravljanju orodja, zatočišču pred soncem ali slabim<br />

vremenom, staji za živali, itd. Značilni so za Istro, pojavljajo pa se vzdolž celotne jadranske<br />

obale (z imeni komarde, bunje, cemeri, hiške) ter v drugih sredozemskih državah.<br />

Kažuni so v davnini služili kot stanovanje in predstavljajo izročilo stare kmečke<br />

arhitekture.<br />

Predstavili smo tudi našo idejo o postavitvi nove info točke, ki bi jo vodili naši učenci in<br />

učenke. Info točka bi stala na mestu, kjer je bil včasih sečoveljski rudnik.<br />

V naš program bi vključili:<br />

• izlet po Sečoveljskih solinah,<br />

• ogled ostankov starega sečoveljskega rudnika,<br />

• izlet na Krog in ogled starega samostana,<br />

• izlet po kažunski poti Padna−Nova vas.<br />

Želimo si, da bi naš projekt zelenega turizma zaživel, da bi naš Eko kamp postal tradicionalen<br />

in bi se izvajal vsako leto v času poletnih počitnic.<br />

Osnovna šola Sečovlje<br />

Sečovlje 78, 6333 Sečovlje<br />

T (05) 671 26 00 F (05) 671 26 12 E tajnistvo@ossecovlje.si, www.ossecovlje.si


75<br />

Na regijskem in državnem festivalu smo se predstavili tudi z našo pesmijo, ki jo je napisala<br />

naša učenka, sedmošolka Pia Kocjančič, gre pa tako:<br />

Ker nas najverjetneje ne poznate najbolje,<br />

naj vam povemo,<br />

da smo učenci OŠ Sečovlje.<br />

Tudi letos smo za Vas pripravili pester program,<br />

in obljubimo Vam,<br />

da Vaš vloženi trud in čas ne bosta zaman.<br />

Skupaj se bomo veliko poučnega naučili,<br />

ob tem celo svoj pravi kažun naredili.<br />

Lahko boste zaužili tudi nekaj sladkih dobrot,<br />

ki jih bo pripravila skupina pridnih otrok.<br />

Tisti umirjeni se boste v idilični naravi sproščali<br />

ali zasanjani gledali v oblake,<br />

tisti bolj razigrani pa boste spoznavali nove plesne korake.<br />

Lepo druženje in prijeten dan želimo vsem,<br />

lepi spomini pa naj trajajo še dolgo po tem.<br />

Program eko kampa<br />

9.00 Zbor vseh prijavljencev<br />

9.15 Izbira prijavnic na stojnici (5 EUR na osebo)<br />

10.00 Razvrstitev v kažune (7 skupin po 10 otrok)<br />

10.30 Pozdrav organizatorjev in predstavitev celodnevnih dejavnosti<br />

10.45 Prikaz življenja solinarjev, rudarjev in kmetov nekoč<br />

11.00 Vodeni ogled po kažunih, srečanje z domačini in nakup avtohtonega sadja in zelenjave za kulinarične<br />

delavnice<br />

12.00 Pričetek kulinaričnih delavnic<br />

14.00 Nastop folklorne in hip-hop skupine<br />

14.15 Pričetek delavnic hip-hopa<br />

16.00 Delavnica »Izdelaj si svoj kažun«<br />

17.00 Zaključek<br />

Veronika Dobrila, Tina Rebernik, Hana Lesjak, Pia Kocjančič<br />

Mentorici Neli Romanello, Sanja Špeh


iseri Slovenije Pelji starše na izlet<br />

Pelji starše na izlet<br />

• Turistično društvo Begunje, http://begunje.si<br />

Na poti iz Begunj na<br />

Gorenjskem po dolini<br />

Dragi proti vršacem<br />

Karavank se zdi,<br />

da gremo na konec<br />

sveta. Toda pred<br />

stoletji je tod držala<br />

pomembna pot s<br />

Kranjske na Koroško.<br />

Na pomembnih poteh<br />

so vedno gradili<br />

gradove in na vhodu<br />

v dolino Drage stoji<br />

še posebej zanimiv –<br />

grad Kamen.<br />

Grad Kamen<br />

Pogumni vitez Lambergar<br />

Ruševine danes morda res niso videti kot biser, a toliko bolj<br />

bleščeča je bila zgodovina gradu. S Kamna je po ljudski<br />

legendi prihajal tisti vitez Lambergar, ki je strašnemu Pegamu<br />

Grb rodbine<br />

Lamberg<br />

Mogočen grad, kot ga je v 17. stoletju<br />

videl Janez Vajkard Valvasor<br />

na Dunaju odrobil glavo in rešil cesarstvo pred pogubo.<br />

Legende seveda niso resnične in Pegam seveda ni imel<br />

treh glav kot v ljudski pesmi. Pa vendar niso povsem<br />

iz trte izvite. Na gradu Kamen je čisto zares živel vitez<br />

Gašper Lambergar. Bil je pogumen športnik tistega<br />

časa, ki je kar 85-krat zmagal na viteških turnirjih.


Grad Kamen obuja spomine<br />

Grad so z drugimi imeni prvič omenjali že<br />

pred več kot osemsto leti, a takrat je bil<br />

precej bolj skromen. Srednjeveško utrdbo<br />

z dvižnim mostom je obdajal jarek. Grad so<br />

razširili bogati koroški grofje Ortenburžani,<br />

ki so ga oddajali ministerialom. To so bili<br />

upravljavci, ki so skrbeli za grad pa tudi<br />

za upravne in vojaške zadeve v okolici.<br />

Kasneje so postali lastniki gradu Celjski<br />

grofje in nazadnje Lambergi. Po hudem<br />

potresu, ki je Kranjsko prizadel pred sto<br />

leti, je ta bogata plemiška družina grad<br />

temeljito obnovila in razširila.<br />

Grad Kamen stoji pod Malim vrhom, severno<br />

od njega pa se dviga mogočna Begunjščica.<br />

FOTOGRAFIJE: MATEJ ZALAR<br />

Na sončni terasi<br />

Dele grajskih zidov so uporabili za<br />

gradnjo drugih stavb v Begunjah.<br />

Grad danes ni videti kot najbolj prijazno bivališče na svetu,<br />

a vedite, da srednjeveški gradovi niso bili udobni niti na<br />

višku svoje slave. Kamen se poleti sicer kopa v soncu, saj<br />

stoji nekoliko privzdignjen na začetku doline. A pozimi<br />

je bilo med kamnitimi zidovi in za okni brez stekel mrzlo<br />

in vlažno. Zato se ne gre čuditi, da so se Lambergi v 18.<br />

stoletju preselili v Begunje v graščino Kacenštajn. Kamen<br />

je dvesto let propadal, potem pa so ruševine vendarle<br />

utrdili. Tako se lahko med njegovimi zidovi danes varno<br />

potopite v bogato zgodovino.<br />

Po Lambergovi poti<br />

tja, kjer murke cveto<br />

Predlagam vam dve-do triurni sprehod<br />

po Lambergovi poti v dolino Drago.<br />

Začne se, kje drugje kot pri domačiji<br />

Pri Jožovcu – v domači hiši avtorjev<br />

valčka Tam, kjer murke cveto. Dobro<br />

poslušajte besedilo in izvedeli boste<br />

skoraj vse o dolini Drage, po kateri<br />

teče reka Begunjščica. Pot seveda<br />

vodi mimo gradov Kacenštajn in<br />

Kamen, videli pa boste še arheološko<br />

najdišče iz bronaste dobe in starodavni<br />

Hudičev gradič, kjer naj bi bil zazidan<br />

sam zlodej. Ja, ob lepotah krajev pod<br />

Begunjščico boste prav gotovo tudi vi<br />

zapeli tako kot Avseniki: »V to dolino<br />

zeleno me vleče tako kot v nobeno.«<br />

Ali veš?<br />

• Pri gradu Kamen je ob padcu s konja umrl<br />

Herman III., eden zadnjih grofov Celjskih. O tem je v<br />

Kroniki Celjskih grofov pisal Janez Vajkard Valvasor.<br />

• Strešnike z gradu Kamen so uporabili za novo<br />

cerkev v Begunjah. Po legendi naj bi si jih od gradu<br />

do novega gradbišča podajali iz rok v roke. Če je to<br />

res, je bila veriga dolga skoraj poldrugi kilometer!<br />

Matej Zalar


78<br />

Opazuj in<br />

občuti naravo<br />

Imel sem možnost prebrati in oceniti prav vse naloge, ki so jih zapisali učenci in dijaki<br />

ob pomoči svojih mentorjev in ki so prispele na letošnji razpis z naslovno temo: <strong>Zeleni</strong><br />

<strong>turizem</strong>. V tej besedi, »zeleni«, ki je postala že stalnica (brez vrednosti) vseh javnih<br />

nastopov na različnih forumih, pa lahko v nalogah oz. hotenju učencev vendarle začutimo<br />

veliko energije in drugačnosti, ne samo stalnico. Zeleno je mlado in polno ljubezni<br />

do življenja, kar smo lahko opazovali tudi na predstavitvenih stojnicah v Mercatorjevih<br />

centrih in na sejmu NATOUR Alpe-Adria.<br />

<strong>Zeleni</strong> <strong>turizem</strong> je lahko glavni proizvod trajnostnega oz. krožnega gospodarstva. Ne<br />

samo v fikciji, temveč v dejanski, vsakodnevni uporabi. <strong>Zeleni</strong> <strong>turizem</strong> naj bo glavni aksiom<br />

za izrabo naravnih virov in naj nas uči, da se bo moral človek prilagoditi podnebnim<br />

spremembam, če bo hotel preživeti, in ne obratno. <strong>Zeleni</strong> <strong>turizem</strong> mora imeti v sebi močan<br />

poudarek, da so narava, gozd, drevo, voda … »nad nami« in »močnejši« kot mi.<br />

Narava pozna »urejevalno načelo«. Ali potrebujemo zaščito, ki zna varovati le estetski del narave?<br />

Menim, da je etika »odrekanja« v povezavi z naravo veliko bolj pravilna. Se še spomnimo<br />

instrumenta biološke amortizacije? Ne smemo uničevati naravnih virov in območij po<br />

nepotrebnem. Vsi naravni viri niso obnovljivi; voda, na primer, je samo ena, ni obnovljiva!<br />

Potrebujemo skupni dogovor. Narava je tista, ki nas uči, da je mogoče preživeti samo v skupnostih;<br />

vsak posameznik zase pa ne. Veljalo bi se dogovoriti za načela in etiko. A ne uvajajmo uniformiranosti!<br />

Treba je ohranjati razlike in prvobitnost.<br />

Ali znamo opazovati in videti ter občutiti podrobnosti narave?<br />

Jože Prah<br />

Zavod za gozdove Slovenije


79<br />

Turistična tržnica sejem NATOUR Alpe-Adria <strong>2016</strong><br />

Ljubljana, 27. januar<br />

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana<br />

Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik<br />

VIZ Višnja Gora<br />

Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica<br />

Srednja šola Zagorje<br />

Srednja šola za gostinstvo in <strong>turizem</strong> Maribor<br />

Srednja šola za gostinstvo in <strong>turizem</strong> Maribor<br />

Srednja šola Slovenska Bistrica<br />

Srednja šola Slovenska Bistrica<br />

Šolski center Slovenj Gradec in Muta, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta<br />

Srednja šola za gostinstvo in <strong>turizem</strong> Celje<br />

Šolski center Velenje, Šola za storitvene dejavnosti<br />

Šolski center Velenje, Šola za storitvene dejavnosti<br />

Šolski center Velenje, Višja strokovna šola<br />

Šolski center Kranj, Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola<br />

Gimnazija Franceta Prešerna Kranj<br />

Biotehniški center Naklo, srednja šola<br />

Biotehniški center Naklo, srednja šola<br />

Biotehniški center Naklo<br />

Srednja gostinska in turistična šola Radovljica<br />

Srednja gostinska in turistična šola Radovljica<br />

Šolski center Nova Gorica, Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica<br />

Šolski center Nova Gorica, Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica<br />

Srednja ekonomsko poslovna šola Koper<br />

Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Gimnazija in ekonomska šola<br />

Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Gimnazija in ekonomska šola<br />

Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Gimnazija in ekonomska šola<br />

Šolski center Postojna<br />

Srednja šola Izola<br />

Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola<br />

Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola<br />

Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Srednja šola za gostinstvo in <strong>turizem</strong><br />

Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Srednja šola za gostinstvo in <strong>turizem</strong><br />

Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Srednja šola za gostinstvo in <strong>turizem</strong><br />

Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija<br />

Ekonomska in trgovska šola Brežice<br />

Ekonomska šola Murska Sobota<br />

Javna ustanova Srednješkolski centar Petar Kočić, Zvornik, BIH<br />

Javna ustanova Srednješkolski centar Petar Kočić, Zvornik, BIH<br />

Ugostiteljsko – turistička škola sa domom učenika, Vrnjačka Banja, Srbija<br />

Turističko ugostiteljska škola Antona Štifanića Poreč, Hrvaška<br />

Ugostiteljsko – turistička škola Beograd, Srbija<br />

Učna pot Po stopinjah koliščarjev<br />

Stop smogu, z naravo v slogu!<br />

S Krjavljem na pot<br />

Festival v deželi gob<br />

Zelena pravljična dežela / Green fairytale land<br />

Izlet po domače – Turistična kmetija Hlebec<br />

#ZeleneaktivneHaloze#<br />

<strong>Zeleni</strong> wellness na Žabljeku<br />

Mi smo za zeleno!<br />

Po stopinjah zelene Koroške<br />

Hišica na drevesu<br />

Doživetja z zmajčkom Pozojem<br />

Škalčkova kolesarska pot<br />

Ajda, srp in žuljave roke<br />

Po poti Cojzove zvončnice<br />

Kmetija dobrega počutja<br />

Kamp odklop<br />

Stanujem pod lubjem<br />

<strong>Zeleni</strong> <strong>turizem</strong> v Bohinju, Glamping Bohinj in športne aktivnosti<br />

Kdo bo z nami šel v gozdiček?<br />

Zeliščni dan<br />

Nature team building<br />

Skrite lepote Posočja<br />

Štiri štajoni z'jelene Istre<br />

<strong>Zeleni</strong> celo leto<br />

Zelena oaza sreče<br />

Medeni kraški dan<br />

Zelena dolina Erazma Predjamskega<br />

Istratlon<br />

Eko vas Novo mesto<br />

Lajf na Krki<br />

Nepozabni trenutki z Nežo na oglarski domačiji<br />

… in voda šumlja …<br />

Popotovanje po zeleni Krki v objem narave<br />

Za vsako bolez'n rož'ca raste<br />

Spoznajte naravo … Spoznajte Posavje!<br />

Načik kak ovačik – Pustolovščina v prekmurski vasi<br />

Grkinja<br />

Lovnica<br />

U carstvu šumske vile<br />

Hotel za sutra – Eko hotel<br />

Skriveno blago …


80<br />

Stop smogu,<br />

z naravo v slogu!<br />

Dani turistični proizvod oz. storitev je nekaj posebnega. Prebivalcem Kamnika, gostom<br />

ter lokalnim podjetnikom ponujamo rešitev ParkIraj, prvo multifunkcijsko parkirišče v<br />

regiji. Multifunkcijskost je nadgradnja uveljavljenega sistema Park and Ride s sočasno<br />

ponudbo aktivnega oddiha in zelenega turizma (športna igrišča, polnilnica za električna<br />

vozila, sposoja koles ipd). Za ParkIraj smo se odločili, ker menimo, da se Občina<br />

Kamnik sooča z vse bolj perečo problematiko parkiranja. V Kamniku namreč poteka<br />

kar nekaj vsakoletnih množičnih prireditev, zaradi bližine Ljubljane in lahke dostopnost<br />

pa raste tudi število prebivalcev in turistov.<br />

Izjemnega pomena je lokacija samega parkirišča, saj ga vmešča v visoko degradirano<br />

območje nekdanje Kemične industrije Kamnik (KIK). Le-to je zaradi razlitih kemikalij in nakopičenega<br />

smodnika popolnoma neprivlačno za tuje kot tudi domače investitorje, lokalnemu<br />

prebivastvu pa v nesporedni bližini predstavlja ekološko žarečo točko. V skladu z<br />

načeli trajnostnega gospodarstva je v interesu vseh deležnikov, da se zemljišče sanira in<br />

ponovno revitalizira.<br />

Našo rešitev oz. Projekt zelenega parkirišča smo predstavili tudi predstavnikom Občine<br />

Kamnik z županom g. Marjanom Šarcem na čelu, ki je projekt pozdravil in ga označil kot gonilo<br />

prihodnosti. Pri načrtovanju smo sodelovali tudi s TIC Kamnik, arhitektom Bajramom<br />

Birdaini, GEM Motors in organizacijo KIKŠtarter Kamnik in mnogimi drugimi.<br />

Menimo, da je naš projekt usmerjen zeleno, da vsebuje evropske smernice trajnostnega turizma,<br />

in da ga bo v prihodnosti možno realizirati.<br />

Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik<br />

Novi trg 41a, 1241 Kamnik<br />

T (01) 830 32 00 F (01) 830 32 18 E info@gssrm.si, www.gssrm.si/wordpress


81<br />

Luka Štruklec, Sadije Ajazaj, Žan Potočnik<br />

Mentorja Valerija Vlašič Vilfan, prof. – mentorica, Milan Mandeljc, prof. – somentor


82<br />

Festival v Deželi gob<br />

V turistični projektni nalogi z naslovom »Festival v Deželi gob« vam bomo predstavili<br />

idejo za deželo, kjer bi potekale razne dejavnosti, ki bi privabile predvsem mlade. Za<br />

to nalogo smo se odločili, ker je naša dežela poznana po tem, da pri nas raste veliko<br />

gob. S tem bi izkoristili naravne potenciale. Imamo veliko gobarjev in dolgo gobarsko<br />

tradicijo. Gobe so v naši prehrani kar precej zastopane, v prihodnje pa bodo še bolj,<br />

saj raziskave kažejo, da so zelo uporabne. Na Pristavi nad Stično bomo postavili razne<br />

hiške iz naravnih materialov (gline, slame, lesa), ki bodo v obliki gob. V vsaki hiški<br />

bo potekala druga dejavnost. Hiške, ki bodo postavljene na Pristavi in bodo vključene<br />

na Festivalu gob, so: gobja kuhinja, učna hišica, hišica za razstavo gob, hišica<br />

za trgovino in obrt ter sprostitvena hiška. Mlade želimo privabiti v naravo, jih izobraziti<br />

o gobah, o tem, kako jih pravilno nabiramo, da ne uničujemo micelija in tako ohranjamo<br />

naravo, ter o uporabnosti gob. Ob tem bi promovirali tudi gradnjo iz naravnih materialov.<br />

Vključujemo tudi gospodarsko dejavnost, ki je v bližini. Vemo namreč, da so potrebe po<br />

gobah večje kot jih lahko dobimo v naravi, upoštevati moramo tudi zakonsko omejitev nabiranja<br />

gob. Zato gojenje gob pomeni tudi ohranjanje narave. Vse dejavnosti bi spletli na<br />

prijeten način z druženjem mladih, ki bi se pri tem hkrati učili in zabavali. V ta namen bomo<br />

organizirali tudi festival, ki bo potekal 1. 10. <strong>2016</strong> od 10. do 17. ure. Na podlagi podatkov, ki<br />

so zbrani v nalogi, menimo, da bo Festival v deželi gob zelo zanimiv, družaben in poučen turistični<br />

projekt, ki bo sestavni del širše zgodbe Dežele gob.<br />

Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica<br />

Cesta občine Hirschaid 3, 1295 Ivančna Gorica<br />

T (01) 78 78 720 F (01) 78 78 560 E ravnatelj@ssjj.si, www.ssjj.si


83<br />

Obiskovalci bodo lahko parkirali pri<br />

kmetiji Okorn ali pa pri samostanu<br />

v Stični in se nato peš odpravili proti<br />

prizorišču. Organizirali bi pohod od samostana<br />

do prizorišča dogajanja. Naša animatorka<br />

z imenom Aktivna gobica bi se gibala med obiskovalci<br />

in jih spodbujala k odločitvi, da se obiskovalci odločijo za<br />

pohod do Pristave.<br />

Kmetija Okorn ponuja tudi kamp za prikolice, kamor se obiskovalci<br />

lahko pripeljejo z avtodomom in tam preživijo več<br />

kot samo en dan.<br />

Vsak bo ob prihodu dobil progam in zemljevid, na katerem<br />

bo razpored hišic. Za dobrodošlico pa bodo dobili piškotek.<br />

Ansambel Spogledljivke, ki deluje na naši šoli, pa bo za obiskovalce<br />

popestritev na prostem.<br />

V naši stalni ponudbi bodo hišice v obliki gob, v katerih bi<br />

lahko ljudje prespali in uživali v prelepi pokrajini in na svežem<br />

zraku.<br />

Gostje bodo lahko na festivalu obiskali vse hišice, saj bo<br />

ves čas potekal program v gobjih hišicah (osem hišic).<br />

V kuharski hišici bo potekal kuharski tečaj, kjer bo kuhar pokazal<br />

obiskovalcem pravilne tehnike, ki so potrebne, da bi gobe postale kar se da okusne. Organizirali bomo<br />

tudi tekmovanje v kuhanju gobjega golaža, na katerega bomo povabili gobarska društva.<br />

Predvidevamo, da bi se obiskovalci želeli izobraziti o gobah. Zato smo namenili našo tretjo gobjo hišico izobraževanju.<br />

Predavatelj, ki bo iz gobarskega društva Štorovke, bo ljudi izobraževal o različnih vrstah gobah (zdravilnih<br />

in strupenih) in njihovih učinkih.<br />

Obiskovalci verjetno ne poznajo vseh vrst gob oziroma si želijo<br />

v živo videti nekatere gobe, o katerih so le brali. V ta namen<br />

smo se odločili, da bomo naredili razstavo gob.<br />

Naša peta hišica bo vsebovala knjige o gobah, kjer jih bodo<br />

obiskovalci lahko kupili. K nabiranju gob spadajo tudi košare,<br />

noži in podobne svari, ki jih bodo lahko tudi kupili.<br />

Za vse obiskovalce, ki bi se želeli za hip ustaviti in posedeti,<br />

ter uživati v trenutku in čudovitem razgledu, smo namenili hišico<br />

za sprostitev.<br />

V zadnji hišici pa se bodo obiskovalci lahko naučili izdelati<br />

prave košare za nabiranje gob.<br />

Poleg vseh dejavnosti v hišicah pa se bodo na prostem dogajale<br />

še druge dejavnosti. Organizirali bomo iskanje skritega<br />

zaklada, pri katerem bodo mladi sodelovali v parih, in se<br />

tako med sabo še spoznali.<br />

Učili bi se tudi uprizoriti gobjo zgodbo oziroma igrico. Pri<br />

tem bi sodelovali z igralko Nadjo Strajnar, ki je igrala v<br />

MGL. Poleg zgodbe pa bi izdelovali še preproste piščali,<br />

kjer bi sestavili in se naučili nekaj gobjih pesmic.<br />

Pripravljen je tudi reklamni letak, ki bo obvestil obiskovalce<br />

o gobjem dogajanju na Pristavi nad Stično.<br />

Katja Selan, Maruša Blatnik<br />

Mentorica Jožica Strmole, univ. dipl. ekon.


84<br />

<strong>Zeleni</strong> wellness na<br />

Žabljeku<br />

Naša ideja je krajinski park skupaj z ribniki ponuditi različnim uporabnikom. Do sedaj<br />

na tem območju še ni bilo nobene turistične ponudbe razen Gostišča Iršič. Za predšolske<br />

otroke in otroke prve triade osnovne šole smo pripravile eko program preživljanja<br />

prostega časa v naravi, ki bi ga lahko tržile kot ponudbo končnega šolskega izleta<br />

za osnovno šolo in vrtec.<br />

Otroci bodo v krajinskem parku po organiziranem prevozu in kratkem sprehodu od<br />

gostišča do prvega ribnika spoznali lutko z imenom Ekovedek. To je pravljično bitje iz<br />

zbirke zgodb pisatelja Zdenka Kodriča. O naravi in ekologiji ve vse, zelo pa se razjezi,<br />

če se otroci do narave ne obnašajo spoštljivo in jo onesnažujejo. Lutka Ekovedka bo otroke<br />

poučevala o naravi (npr. o rastlinskih in živalskih vrstah) ter o ekologiji.<br />

V posebni eko igrici bodo otroci iskali smeti in jih razvrščali, lutka pa jim bo pri tem pomagala.<br />

Tako bomo z naravi prijazno vzgojo začeli že pri najmlajših. Spoznali bodo tudi zgodbo<br />

Zlato tele, ki govori o skritem zakladu kralja Atile. Znotraj krajinskega parka obstaja gomila,<br />

za katero velja, da je v njej po legendi zakopan zaklad. Otroci si bodo izdelali krone<br />

iz naravnih materialov in se igrali igro skriti zaklad v gozdu. Na koncu si bodo gomilo tudi<br />

ogledali.<br />

Ogledali si bodo tudi vse ribnike ter spoznali zgodbo o ribici in grofu Attemsu, ki je nastala v<br />

okviru lanske raziskovalne naloge. Sledila bo delavnica, v kateri bodo ribico izdelali iz naravnih<br />

materialov v gozdu ali jo oblikovali kot obesek iz gline. V gostišču Iršič bodo imeli malico ali kosilo<br />

z lokalno pridelano ekološko hrano. Na že obstoječih eko počivalnikih iz evro palet se bodo<br />

lahko spočili ob razgledu na ribnik, degustirali pa bodo tudi zdrave smoothije. V ta namen je oblikovana<br />

blazina za sproščanje v obliki žabe. Na koncu si bodo ogledali še Cerkev Srca Jezusovega<br />

na Žabljeku in spoznali zgodbo o njenem nastanku.<br />

Srednja šola Slovenska Bistrica<br />

Ulica dr. Jožeta Pučnika 21, 2310 Slovenska Bistrica<br />

T (02) 843 20 70 F (02) 818 06 01 E info@sssb.si, www.sssb.si


85<br />

Program za odrasle bo sestavljen iz treh možnih organiziranih načinov prihoda v krajinski<br />

park, in sicer peš – pohod, s kolesom (možnost izposoje na šoli) ali s turističnim<br />

kombijem. Na podlagi tega smo oblikovali program, v katerem uporabnik sam izbere način<br />

prihoda v predhodni prijavi. Pohodniki, kolesarji in uporabniki kombija bodo spoznali krajinski<br />

park, njegove naravne, zgodovinske in etnološke značilnosti. Med potjo jim bomo predstavili<br />

zgodbe, ki so nastale oz. so jih našli na tem območju avtorji lanske raziskovalne naloge. Izbrali bodo lahko masažo<br />

v naravi z vročimi kamni in sproščanje na eko počivalnikih prav tako z degustacijo smoothijev. V gostišču<br />

bodo imeli možnost najema sobe s tušem. Kot turistični spominek jim bo na voljo naravna kozmetika iz zelišč,<br />

ki rastejo v parku (izdelek dijakov Srednje šole Slovenska Bistrica pod vodstvom laborantke ge. Mojce Rep) in<br />

unikatno oblikovana toaletna torbica z motivom zelene žabe (logotip). V gostišču Iršič jim bodo pripravili kosilo<br />

in postregli z unikatno sladico, nastalo na pobudo srednje šole in zgodbe o ribici. Na koncu programa si bodo<br />

ogledali že omenjeno cerkev. Sledil bo povratek.<br />

Turistični spominki<br />

Za otroke smo pripravili blazino za sproščanje v obliki žabe. Sešita je iz naravnih materialov (bombaž, volneni<br />

filc), zaradi lažjega vzdrževanja higiene in mehkobe pa napolnjena s sintetično vato. Blazina otrokom lahko služi<br />

kasneje tudi kot igrača za spanje, ob kateri bodo podoživljali prijetne dogodke v krajinskem parku Žabljek.<br />

Za odrasle smo na Srednji šoli Slovenska Bistrica pod vodstvom laborantke ge. Mojce Rep pripravili kolekcijo<br />

naravne kozmetike. Pripravljena je iz zelišč, ki rastejo na območju parka, npr. ognjič, rman … Uporabljene<br />

so izključno naravne sestavine npr. olja, čebelji vosek, eterična olja … Izdelke bo možno kupiti tudi kot darilo v<br />

unikatno sešiti toaletni torbici z motivom zelene žabe, ki predstavlja logotip krajinskega parka.<br />

Doris Dorontić, Lucija Juhart<br />

Mentorici Simona Luetić, Vesna Sever


86<br />

Mi smo za zeleno!<br />

Turistični proizvod, ki smo ga oblikovale, je enodnevni in dvodnevni, doživljajski izlet<br />

na Bistriško Pohorje, ki ponuja pohod po tematski učni poti, ki smo jo poimenovali<br />

Urškina pot. Pot poteka na območju med Tremi kralji in Osankarico. Učna pot je predstavljena<br />

v knjižici Urškina pot.<br />

Knjižica vsebuje mesta aktivnega počitka, za katera smo oblikovali privlačne, vsebinsko<br />

bogate in poljudne informativne table. Motivacija, ki jo potrebujejo predvsem otroci,<br />

je zgodbica o Urški (Urška išče dom) in iskanje skritega zaklada, ki se nadaljuje<br />

na vseh postajah. Skriti zaklad so štampiljke, s katerimi obiskovalci v knjižici označijo<br />

svoj obisk na posameznih točkah. Po vseh zbranih štampiljkah jih v hotelu Jakec čaka<br />

nagrada.<br />

Pohod in aktivnosti trajajo pol dneva, za vse tiste, ki jih bo prevzela pohorska narava in<br />

pripravljena ponudba, pa smo pripravili nadaljevanje programa Urškine poti. Tako lahko<br />

obiskovalci aktivno preživijo popoldne v hotelu Jakec s pestro ponudbo njihovih dejavnosti.<br />

Priporočamo bowling, smučanje na travi, wellness, športne igre, igre z žogo, zvečer<br />

pa tekmovanje v družabni igri in spominu Zeleno Pohorje ter branje Tomažičevih Pohorskih<br />

legend in Pohorskih pravljic.<br />

Za naslednji dan smo za družine z mlajšimi otroki pripravili krožno vožnjo po gozdni cesti s<br />

kolesom od Treh kraljev do Doma na Osankarici in nazaj. Za družine s starejšimi otroki in ostale<br />

obiskovalce pa krožno kolesarsko pot mimo Partizanske bolnišnice Jesen do Pragozda<br />

Šumik, od tam pa do Doma na Osankarici in nazaj na Tri kralje. Za počitek smo predvideli<br />

postanke pri Partizanski bolnišnici Jesen, ki si jo obiskovalci ogledajo. Naslednji postanek je<br />

na robu Pragozda blizu slapu Veliki Šumik. Oboje velja za biser naravne dediščine in kar vabi k<br />

ogledu. Zadnji postanek je pri Domu na Osankarici, kjer si obiskovalci ogledajo muzej in tabor<br />

Pohorskega bataljona. Dom na Osankarici in hotel Jakec sta poskrbela tudi za kulinarično doživetje<br />

Pohorja s ponudbo domačih jedi iz lokalne pridelave in čajev iz zelišč, nabranih na Pohorju.<br />

Srednja šola Slovenska Bistrica<br />

Ulica dr. Jožeta Pučnika 21, 2310 Slovenska Bistrica<br />

T (02) 843 20 70 F (02) 818 06 01 E info@sssb.si, www.sssb.si


87<br />

Enodnevni program<br />

Urškina pot<br />

• Dopoldanski prihod – prevzem knjižice Urškina pot v hotelu Jakec.<br />

• Pohod in aktivnosti na Urškini poti in malica od doma. Pohod po Urškini poti traja okvirno<br />

2 uri. Za družine, ki predvidevajo aktivno in poučno preživljanje počitka, lahko pot traja tudi do<br />

4 ure.<br />

• Možnost kosila v Hotelu Jakec.<br />

• Prevzem nagrade po vseh zbranih štampiljkah v knjižici. Za tiste, ki se v hotelu Jakec odločijo za kosilo, je<br />

nagrada slastna Urškina rezina, za ostale pa spominek.<br />

Dvodnevni program<br />

Doživite Urškin vikend na Pohorju<br />

Pripravili smo zanimivo in aktivno ponudbo za družine z otroki in ostale<br />

obiskovalce, ki želijo vikend kakovostno preživeti v naravi, poskrbeti za<br />

dobro počutje in sprostitev. Torej za vse tiste, ki jih je narava zelenega<br />

Pohorja prepričala in zasvojila.<br />

1. dan (sobota)<br />

• Jutranji prihod do 10. 30, namestitev v Hotelu Jakec, prevzem knjižice<br />

Urškina pot.<br />

• Pohod in aktivnosti na Urškini poti in malica od doma.<br />

• Kosilo do 16.00 v hotelu Jakec.<br />

• Prevzem nagrade po vseh zbranih štampiljkah v knjižici.<br />

• Popoldanski počitek.<br />

• Družinsko druženje z aktivnostmi. Priporočamo bowling, smučanje na<br />

travi, wellness in športne igre.<br />

• Tekmovanje v družabni igri in spominu Zeleno Pohorje, ki je nova, posebej<br />

za to pot, pripravljena igra.<br />

• V času cvetenja šentjanževke je v hotelu Jakec po predhodnem dogovoru<br />

ob sobotah popoldan organizirana delavnica priprave šentjanževega<br />

mazila.<br />

• V jesenskem času je prav tako ob sobotah predvidena delavnica o<br />

gobarjenju.<br />

• Večerja od 19.00 do 21.00 v hotelu Jakec. Branje Tomažičevih<br />

Pohorskih legend.<br />

2. dan (nedelja)<br />

• Zajtrk od 7.00 do 10.00 v hotelu Jakec.<br />

• Izposoja koles in opreme v hotelu. Ne pozabite malice.<br />

• Za mlajše otroke smo pripravili vožnjo s kolesi po lokalni makadamski<br />

cesti do Osankarice in nazaj. Na Osankarici se sprehodijo do spomenika<br />

Pohorskega bataljona.<br />

• Za družine s starejšimi otroki in ostale obiskovalce predlagamo krožno<br />

vožnjo z gorskimi kolesi po pripravljeni trasi v knjižici. Na vmesnih<br />

postankih priporočamo ogled partizanske bolnišnice Jesen, slapu<br />

Veliki Šumik, obronkov Pragozda Šumik in spomenika Pohorskega<br />

bataljona.<br />

• Kosilo od 13.00 do 16.00 v Hotelu Jakec. Odhod domov po kosilu.<br />

Jana Čoh, Urška Doberšek, Amadeja Kangler, Ema Leskovar,<br />

Nika Podgrajšek, Daša Pučnik, Katja Šlamberger<br />

Mentorice Jasna Županič, prof., Alenka Ajd Bratkovič, prof., Mateja Lešnik, prof.


88<br />

Štiri štajoni z'jelene<br />

Istre<br />

Z našim izdelkom predstavljamo zeleno, aktivno in zdravo Primorsko in Istro. Izdelek<br />

ponuja pestre, raznolike ter kakovostne ponudbe, predloge za potovanja po slovenski<br />

Istri in Obali. V našo ponudbo smo vključili elemente zdravega, aktivnega in zelenega<br />

načina življenja. Zaradi teh raznolikosti in raznoraznih zanimivih ponudb menimo, da je<br />

naša ponudba primerna prav za vsakogar.<br />

Z imenom Štiri štajoni z'jelene Istre smo ustvarili štiri turistične vodnike za posamezne<br />

starostne skupine, in sicer za mlade, družine, starejše in poslovneže. Ponudbe so prilagojene<br />

tudi štirim letnim časom in temeljijo na zdravem, aktivnem in zelenem načinu življenja,<br />

kar ponazarjajo posebne oznake. V okviru projekta smo izdelali tudi promocijski<br />

posnetek, v katerem predstavljamo lepote naše Istre.<br />

Turistični vodnik za družine:<br />

Prav družinam nudi naša Istra veliko različnih možnosti za preživetje prostega časa:<br />

• ogled akvarija,<br />

• ogled Škocjanskega zatoka,<br />

• ogled turističnih kmetij,<br />

• pohod na grad Socerb s prečudovitim razgledom,<br />

• ogled Jadranskih iger,<br />

• ogled oljarn, praznik kakijev, term Bernardin …<br />

Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper<br />

Martinčev trg 3, 6000 Koper<br />

T (05) 663 75 00 F (05) 663 75 06 E info@seps.si


89<br />

Turistični vodnik za poslovneže:<br />

Za vse poslovneže in zelo zaposlene ljudi nudimo sproščujoče izlete,<br />

razvajanja in vodene prireditve:<br />

• osmica Krmac,<br />

• panoramski polet nad Istro,<br />

• mini golf,<br />

• navtični sejem,<br />

• izlet z barko in ribji piknik,<br />

• kopanje,<br />

• kolesarjenje,<br />

• vodeno potapljanje,<br />

• ogled Tonine hiše …<br />

Turistični vodnik za starejše:<br />

Starejši bodo v Istri našli ponudbe za vse letne čase:<br />

• ogled cerkva,<br />

• ogled ribje kantine,<br />

• ogled velikonočnega sejma,<br />

• praznik špargljev,<br />

• izlet po Jadranski obali,<br />

• voden ogled Sečoveljskih solin …<br />

Turistični vodnik za mlade:<br />

Za mlade in po srcu mlajše Istra ponuja veliko različnih aktivnosti, kot so:<br />

• potapljanje,<br />

• zimski skoki v vodo,<br />

• vodeno supanje,<br />

• kolesarjenje …<br />

Nudi pa tudi oglede vinskih kleti (kantin) ter degustacije vin.<br />

Teja Baruca, Patrik Gorjup, Sara Stepančič, Dženisa Duranović, Kristina Pucer, Gaja Umer, Nika Cepovič<br />

Mentorica Tanja Skok


90<br />

<strong>Zeleni</strong> celo leto<br />

Ob začetku nastajanja naloge smo v skladu z naslovom začeli razmišljati o razpisu za<br />

turistični proizvod. Naš cilj je bil vključiti naravo, aktivnosti v njej in tipične ekološke ter<br />

''zelene'' ponudbe produktov. Turistični proizvod ''<strong>Zeleni</strong> Celo leto'' je namenjen ljubiteljem<br />

narave oziroma aktivnosti v njej, športa in kraških dobrot. V program so vključene<br />

ustvarjalne delavnice za otroke, ki bodo tematsko obarvane glede na letni čas.<br />

Turistični proizvod je zamišljen kot kulturno/športno/zabavni program, ki obsega spoznavanje<br />

Krasa in kraških dobrot skozi športno obarvane aktivnosti v naravi ter različne<br />

delavnice. Kot osrednji dogodek je predviden športni dogodek, ki bi se odvijal v<br />

treh etapah in sicer: pohodništvo, tek in kolesarjenje. Naša ideja bo pomagala pri ozaveščanju<br />

ljudi o zdravem življenju in pri še večji prepoznavnosti in spodbujanju športno<br />

-ekološko obarvanega turizma na Krasu. V nadaljevanju je predstavljena rdeča nit naše<br />

ideje, lahko pa se program glede na razmere in s časom tudi spremeni.<br />

Program vključuje toplo malico in različne delavnice. Osnovna ideja pri oblikovanju turističnega<br />

proizvoda za naše stranke je vključiti veliko komponent ''zelenega turizma'', jo<br />

obarvati zabavno in poučno. Obiskovalci bodo spoznavali lepoto kraške pokrajine skozi<br />

izbrano športno aktivnost, ponudnike tradicionalnih kraških izdelkov od kamna do medu, se<br />

zabavali v delavnicah, primernih za določen letni čas ter okušali kraške dobrote. V ustvarjalnih<br />

delavnicah prirejenih za letni čas se bodo lahko otroci zabavali z zanimivimi kotički npr.:<br />

izrezovanje buč jeseni, vodne igre poleti, iskanje velikonočnih jajčk spomladi ter izdelovanje<br />

adventnih venčkov pozimi, medtem bodo starši lahko sodelovali ali si ogledali ponudbo tipičnih<br />

kraških jedi in produktov na stojnicah. Ker želimo, da bi se obiskovalci vračali na Kras, jih bomo<br />

skušali čim bolj pritegniti z aktivnostmi in drugačnim pristopom, zato smo si izbrali tudi proizvod,<br />

ki se bo ponavljal skozi vso leto, da se bodo obiskovalci, ki jih bo naš proizvod prepričal, vračali.<br />

Želeli bodo ponoviti svojo izkušnjo ter preizkusiti nove, glede na letni čas tematsko obarvane dogodke,<br />

ter doživeli lepote kraške narave v različnih letnih časih.<br />

Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Gimnazija in ekonomska šola<br />

Stjenkova 3, 6210 Sežana<br />

T (05) 73 11 280 F (05) 73 11 289 E ss.sežana-kosovel@guest.arnes.si, www.ss-sezana.si


91<br />

Osnovni program za vse letne čase<br />

10:00 zbor na igrišču v Dutovljah<br />

10:15 začetek prijav<br />

Vsak udeleženec se prijavi pod svojo kategorijo (kolesarjenje, tek in pohodništvo), prijavnina znaša<br />

5€, vsak udeleženec dobi svojo štartno številko. Ob prijavi se zbirajo tudi prijave za toplo malico<br />

(cena 10 €) v Pliskovici. Udeleženci dobijo majico barve letnega časa, brošuro s programom in vabilo<br />

na delavnice s temo letnega časa, ki sledijo popoldan.<br />

11:00 uvodni pozdrav in seznanitev udeležencev s potekom dneva<br />

Organizatorji bomo pozdravili naše goste z nagovorom ter recitacijo pesmi Miroslava Košute ''Na<br />

Krasu je krasno'', katero smo vključili v uvod. Tekmovalcem bomo predstavili potek dneva in sicer<br />

etape v katerih bodo lahko sodelovali ter opis delavnic.<br />

11:15 začetek športnih aktivnosti<br />

Tekmovalci se bodo odpravili na avanturistično športno obarvano dogodivščino po označenih poteh<br />

z vodiči – kolesarjenje po zeleni poti, tek po roza poti in hoja po modri poti.<br />

13:00 združitev vseh poti v Pliskovici<br />

V Pliskovici se tekmovalci ustavijo na kraški malici, ki jo bodo pripravili na domačiji Petelin-Durcik.<br />

14:00 delavnice za otroke<br />

Delavnice bodo obarvane vsak letni čas drugače. Otroci se bodo zbrali na prizorišču, kjer jih bodo<br />

animatorji razdelili v več manjših skupin. V tem času si bodo lahko starši ogledali stojnice bližnjih<br />

ekoloških kmetij in lokalnih proizvajalcev, na katerih bodo ponujali svoje izdelke.<br />

16:00 zaključek dneva zelena parada z maskoto<br />

Dan se bo zaključil s plesno parado, ki jo bo vodila naša maskota škrat Vinko. Vinko bo obiskovalce<br />

naučil krajšo koreografijo, katero bomo skupaj zaplesali na velikem igrišču na prizorišču v<br />

Dutovljah.<br />

Axel Luxa, Kaja Novak, Eva Rojc, Karin Kariž, Grega Stevanovski, Ervin Alibabić, Miha Gulič<br />

Mentorica Mojca Železnik Buda


92<br />

Turizem na reki<br />

Krki in ob njej<br />

Popotovanje po zeleni Krki<br />

v objem narave<br />

Obiskovalcem bomo približali Krko, življenje v njej, na njeni brežini in v okolici.<br />

Spoznavali bodo živalski in rastlinski svet, naravno in kulturno dediščino. Pomembno<br />

je, da se bo vsak obiskovalec počutil dobro, se sprostil in podoživel naravo z vsemi čutili.<br />

Za izdelavo naloge in izpeljavo projekta je potrebno sodelovanje več deležnikov: dijakov<br />

Grma Novo mesto centra biotehnike in turizma Srednje šole za gostinstvo in <strong>turizem</strong>,<br />

Mestne občine Novo mesto, lastnika zemljišča v naselju Groblje, kjer se izvaja program,<br />

Konjeniškega šolskega športnega društva Češča vas, Zavoda Republike Slovenije za<br />

varstvo narave, Ribiške družine Novo mesto, Društva za opazovanje in proučevanje ptic<br />

Slovenije, brodarjev in Gostišča na trgu, Hiše kulinarike in turizma. Glavni cilj našega dela<br />

je sobivanje narave in človeka, povezanost vseh, ki živimo ob zeleni lepotici, osveščanje o<br />

pomenu vode, reke Krke in dolenjske dediščine.<br />

Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma<br />

Srednja šola za gostinstvo in <strong>turizem</strong><br />

Ulica talcev 3, 8000 Novo mesto<br />

T (07) 332 15 27 F (07) 373 16 31


93<br />

Program<br />

Prijetne minute, urice ali dan se za<br />

obiskovalce začnejo, ko v Novem<br />

mestu v naselju Brod začnejo peš<br />

popotovanje ob desnem bregu<br />

Krke navzgor, kjer je čoln – brod,<br />

s katerim se popeljejo nekoliko<br />

višje na levi breg. To je naš prvi<br />

osnovni produkt. Čoln – brod je,<br />

kakor v času Valvasorja, brez motornega<br />

pogona, veslata dva brodarja.<br />

Krka je mirna, počasna in<br />

med plovbo brodarja nekaj povesta<br />

o njej, živalstvu in rastlinstvu. Na<br />

levem bregu v naselju Groblje se<br />

sožitje z naravo nadaljuje. Tam so<br />

v ogradah in na pašniku živali, značilne<br />

za dolenjsko pokrajino (konji,<br />

krave, ovce, koze, mačke, psi, krško-poljski<br />

prašiči, kokoši). Znano<br />

je, da živali delujejo antistresno in<br />

terapevtsko. Obiskovalci jih lahko<br />

gledajo in božajo. Osnovnemu<br />

produktu, vožnji z brodom, lahko<br />

dodajo jahanje konja, pod kozolcem<br />

izdelujejo mozaik ali uživajo v<br />

kulinaričnih dobrotah, pripeljanih iz<br />

Gostišča na trgu, Hiše kulinarike<br />

in turizma. Osnovnošolskim skupinam<br />

smo namenili produkt naravoslovni<br />

dan »Z brodom po Krki in<br />

prijeten dan na travniku«.<br />

Anže Gramec, Diana Rojc, Ines Rupnik<br />

Mentorici Alenka Lipej Kastrevec, Anica Oblak Janko


94<br />

»Načik kak ovačik«<br />

Pustolovščina v prekmurski vasi<br />

Različnim ciljnim skupinam bi radi pokazali, kako lahko čas kvalitetno in zdravo preživijo<br />

v naravi. Poleg tega želimo v Prekmurje privabiti čim več gostov, saj menimo, da je<br />

naša pokrajina edinstveno zanimiv predel Slovenije, vreden ogleda. Odločili smo se,<br />

da bi svojim potencialnim obiskovalcem predstavili turistične, naravne in družbene znamenitosti,<br />

ki nas obdajajo v krajih, kjer živimo.<br />

Kot turistična agencija bi gostom ponudili vikend paket – dvodnevni izlet po Prekmurju,<br />

kjer bi lahko poskusili prave prekmurske kmečke jedi, se seznanili z običaji in navadami<br />

in sodelovali pri raznih zabavnih, sproščujočih ali pa adrenalinskih dejavnostih ter prenočili<br />

v tipični panonski hiši.<br />

Projekt vključuje pravo doživetje starih časov. Turisti bodo lahko spoznali različne aktivnosti,<br />

ob katerih so se naši predniki zabavali nekoč (na primer spanje na seniku, vožnja<br />

na traktorski prikolici ob igranju na domače 'glasbene' instrumente). Dodali smo še nekaj<br />

dejavnosti za sprostitev, kot so obisk energetskih točk ob Bukovniškem jezeru, pokušnja<br />

zdrave izvirske vode iz Vidovega izvira, prijetni sprehodi v gozdovih Bukovnice in uživanje v<br />

termalnem kopališču Terme 3000 v Moravskih Toplicah. Turistom, ki si želijo malo več vznemirjenja,<br />

pa ponudimo obisk adrenalinskega parka Bukovnica, kjer lahko preizkusijo, kako<br />

obvladati svoj strah.<br />

Prepričani smo, da bodo med našim dvodnevnim izletom prijetno presenečene tudi brbončice<br />

naših gostov, in upamo, da njihovo navdušenje nad prekmursko hrano ne bo nikoli usahnilo.<br />

Turisti bodo skozi dvodnevni izlet spoznali Prekmurje kot idilično regijo, ki nudi neokrnjeno naravo<br />

in mir, ravninski svet za kolesarjenje in številne naravne in kulturne znamenitosti.<br />

Ekonomska šola Murska Sobota<br />

Noršinska ul. 13, 9000 Murska Sobota<br />

T (02) 521 34 00 F (02) 521 34 50, www.ekonomska-ms.si


95<br />

V našem kraji je lipou,<br />

malo brejg je, malo dou,<br />

tam kre Mure je ravnica,<br />

ge nan valovi pšenica.<br />

Iža stara, s slamov krita,<br />

v kakšnoj vesi šče stojij,<br />

na bregaj med trsjen skrite<br />

lejpe vinske so kleti.<br />

Vdiljek velke te ravnice<br />

vse raste pa valovij,<br />

v detelci so prepelice,<br />

štrk na travniki stoji.<br />

(ljudska pesem)<br />

1. dan<br />

9.00–10.00 Sprejem gostov z domačo malico (pečen kruh s česnom in<br />

zaseko, sir, ocvirki, domača šunka, čaj ali kava)<br />

10.00–10.30 Ogled Lončarske vasi ( Lončarstvo Bojnec v Filovcih)<br />

10.30–11.30 Lončarska delavnica pod vodstvom Alojza Bojneca<br />

11.30–12.30 Ogled Magdine hiše<br />

12.30–13.30 Kosilo tradicionalnih prekmurskih jedi in počitek na Turistični<br />

kmetiji Puhan v Bogojini<br />

13.30–15.00 Pohod do Bukovniškega jezera<br />

15.00–15.30 Ogled in pokušnja izvirske vode pri Vidovem izviru<br />

(počitek in zdrava malica)<br />

15.30–17.30 Sprehod po energetskih točkah od Vidovega izvira do jezera /<br />

za mladino Pustolovski park Bukovniško jezero ali prosti čas<br />

17.30–18.15 Odhod s traktorjem proti Tešanovcem (vožnja v prikolici ob<br />

harmoniki in prekmurskem špricerju)<br />

18.15–20.00 Priprava kmečkih tradicionalnih prekmurskih jedi<br />

(bograč, bujta repa, dödoli, prekmurska gibanica)<br />

20.00 Prenočitev v Panonski vasi v Tešanovcih ali na seniku<br />

2. dan<br />

8.30–9.00 Bujenje obiskovalcev<br />

9.00–10.00 Zajtrk v Panonski vasi (ajdova ali koruzna zlevanka, orehova in<br />

makova potica, jajca z jurčki, omleta s šunko, kava ali domači<br />

čaj)<br />

10.00–10.30 Odhod s traktorjem do Sela in ogled romanske rotunde<br />

10.30–12.30 Druženje ob prikazu kmečkih opravil, prilagojenih letnemu času<br />

(npr. pobiranje bučnega semena, preizkušnja v košnji trave,<br />

ličkanje koruze)<br />

12.30–14.30 Odhod s traktorjem do Gostilne Marič v Sebeborcih<br />

Pogostitev s tradicionalnimi prekmurskimi jedmi v Gostilni Marič<br />

14.30–15.30 Pohod po <strong>Zeleni</strong> poti do Moravskih Toplic<br />

15.30– Sprostitev v Termah 3000 (3-urno kopanje ali druge aktivnosti)<br />

Marina Balaic, Janja Benkovič, Ines Belcl, Maša Marič, Nino Horvat, Jožef Tivadar, Nives Dugonjić<br />

Mentorici Nataša Šiplič Šiftar, Cvetka Gomboc Alt


96<br />

Grkinja<br />

Grkinja je izletište koje se nalazi iznad Drinjače, mesta udaljenog od Zvornika nešto<br />

više od 10km. Do platoa je markirana staza, koja nije mnogo zahtevna, a pruža lepe vidike<br />

što na Drinu, što na Udrč – najviši vrh zvorničke opštine. Sa platoa se pruža pogled<br />

na planine u Srbiji, Drinu, Zvorničko jezero kao i delove grada kada je vedro vreme.<br />

Zvornik je naseljeno mesto i središte opštine Zvornik koja se nalazi u istočnom<br />

delu RS, BiH. Zvornik ima povoljan geostrategijski položaj, okružen je planinama, predivnim<br />

šumama, jezerom i rekama. Gostima se nudi mir tokom letnjeg i zimskog perioda.<br />

Osmislili smo dvodnevni događaj, koji počinje pešačenjem, a nakon toga postavljanje<br />

kampa i ručak. Po povratku sa platoa (slikanje sa boginjama i Kupidonima),<br />

organizujemo večernje aktivnosti: muzika, vatra i kvizovi. Drugi dan je planiran za sportske<br />

aktivnosti (»razbi«) i povratak do Drinjače peške. Posle toga sledi ručak u restoranu<br />

i rastanak. Želimo da okrenemo mlade prirodi, odvojimo ih od računara i pokažemo<br />

im kako, boraveći u prirodi, mogu dobro da se zabave i steknu nove prijatelje. tPo retkim<br />

ostacima materijalne kulture iz ranijih epoha, može se pouzdanije tvrditi da je prostor na<br />

kome se danas nalazi Zvornik još od davnih vremena bio pokriven ljudskim nastambama.<br />

Zvornik se u istoriji prvi put pominje 1410. godine, pod imenom Zvonik. Po jednoj varijanti<br />

varoš je dobila ime po usamljenom zvoniku porušene crkve, koja je po pretpostavkama bila<br />

podignuta krajem 7. i početkom 8. veka, po drugoj verziji grad je dobio ime po zvoniku franjevačkog<br />

samostana, podignutog početkom 15. veka, dok je po trećoj verziji teren na kojem<br />

je podignut u obliku zvona. Ipak postoji još jedna verzija da je ime dobio po brojnim izvorima<br />

hladne vode (izvornik), te je još za vreme Rimljana bio poznat kao stanica za odmor na putu za<br />

Sirmium. Drinjača je naselje u opštini Zvornik, Republika Srpska, BiH, na ušću rijeke Drinjače u<br />

Drinu. Duž toka Drinjače ide asfaltni put koji povezuje Vlasenicu sa Zvornikom i Kladnjom. Slivno<br />

područje ove reke obiluje šumom, pašnjacima, nalazištima boksita i nemetala. Od ovog naselja<br />

počinje markirana staza koja vodi do lokaliteta Grkinja. Na osnovu istrazivanja putem interneta dobili<br />

smo rezultaate da lokalitet Grkinja predstavlja izletište na 400 mnv. u okolini sela Liješanj kod<br />

Drinjače.<br />

Javna ustanova srednješkolski centar »Petar Kočić« Zvornik<br />

ul. Vuka Karadžića 69, 75400 Zvornik, Bosnia and Hercegovina<br />

T +387 (0)5 649 02 90 E ssrs62zv@teol.net, www.gimissspkzv.org


97<br />

Prvi dan<br />

7:30 Okupljanje na stanici u Zvorniku.<br />

8:00 Organizovan prevoz do Drinjače.<br />

9:00 Učesnicima će se obratiti organizator kako bi se zahvalio gostima što su svojim prisustvom<br />

upotpunili naš događaj i da im poželi sreću.<br />

9:30–13:00 Nakon doručka (sendviča i sokova) sledi pešačenje do platoa Grkinja, a na samom početku svaki<br />

učenik dobija majicu sa logom Grkinje na poklon.<br />

13:15 Nakon dolaska na plato Grkinja, učenici se trude da postave šator, kako bi kamp bio što udobniji<br />

za đake. Nakon toga organizovan je ručak u vidu roštilja i sokova, koji mogu da pojedu tokom<br />

pauze.<br />

15:00 Nakon ručka sledi oranizovana šetnja do platoa tokom koje učenici imaju priliku da uživaju u prirodnim<br />

lepotama Grkinje i obilaska obližnjih lokaliteta Grkinje.<br />

15:20 Po dolasku na plato učenike dočekuju boginje i Kupidoni sa kojima će imati priliku da se slikaju.<br />

17:00 Po završetku aktivnosti slijedi povratak u kamp gdje će im biti priređena večera (kotlić) i kuvano<br />

vino.<br />

18:00 Učenicima će biti priređene večernje aktivnosti kao što su kvizovi, praćeni muzikom uz logorsku<br />

vatru.<br />

21:00 Nakon završetka programa učenici odlaze na spavanje.<br />

Drugi dan<br />

8:00 Ustajanje i doručak (sendviči).<br />

8:45 Drugog dana našeg druženja biće organizovano takmičenje igre »razbi«. Ekipe će se moći prijviti<br />

od 9h kod organizatora. Igra je kombinacija ragbija i frizbija. Pravila su iz ragbija, samo što se<br />

umesto lopte koristi frizbi.<br />

13:00 Pešačenje do Drinjače.<br />

16:00 Ručak će biti organizovan u etno restoranu »Šoja«, koji se nalazi u neposrednoj blizini Drinjače.<br />

17:30 Povratak u Zvornik. Gosti sa autobuske stanice kreću kući. Nadamo se da će poneti dosta lijepih<br />

uspomena, i da ćemo se vidjeti opet sledeće godine.<br />

Nevena Jovičić, Darko Simić, Aleksandar Sprečaković, Marijana Jovičić,<br />

Jelena Zeljko, Kristina Krnjić, Sara Lazić<br />

Mentor: Rada Tomić


98<br />

Lovnica<br />

Manastir Lovnica se nalazi u Donjem Birču, u opštini Šekovići, Republika Srpska, BiH.<br />

Manastir se nalazi na izvoru rečice Lovnice po kojoj je i dobio ime. Od Papreće je udaljen<br />

12km, a 2km od Šekovića. U pojedinačnoj literaturi pominje se naziv Lomnica,<br />

ali je u narodu opšteprihvaćen kao Lovnica. Manastirska crkva je posvećena Svetom<br />

Đorđu. Manastir Lovnica je zadužbina kralja Dragutina Nemanjića koji je kao srpski<br />

kralj upravljao i severnoistočnom Bosnom. Dragutin sazida manastir na mestu koje ga<br />

je lepotom zadivilo. Povezivanje manastira Lovnice i kralja Dragutina potvrdio je njegov<br />

biograf ahriepiskop Danilo koji u svojim spisima govori o velikoj revnosti ovog kralja u<br />

podizanju crkava i učvršćivanju pravoslavlja u Bosni. Obnovom Pećke Patrijaršije počinje<br />

period obnove crkava i manastira. Tada počinje obnova starog manastira Lovnice<br />

što potvrđuje crkvina nedaleko od današnjeg manastira. S obzirom na to da je gradnja<br />

i obnova bila dozvoljena samo tamo gde je u staroj državi postojao manastir ili crkva,<br />

može se zaključiti da je manastir postojao i pre dolaska Turaka. Današnja crkva građena<br />

je šezdesetih ili sedamdesetih godina XVI veka i zbog veće bezbednosti uvučena je<br />

sasvim pod planinu, do izvora Lovnice, kako bi manje bio izložen očima razuzdanih Turaka<br />

koji su pustošili sve pred sobom. Jedan zapis na crkvenom zidu iz 1693. godine govori da<br />

je upravo te godine crkvu obišao vladika Visarion, nadležni mitropolit dabrobosanski. Zapisi<br />

koji su grebani na živopisu crkve nesumnjivo su ga oštetili, ali nažalost predstavljaju jedine<br />

dragocene istorijske izvore iz tog vremena.<br />

Javna ustanova srednješkolski centar »Petar Kočić« Zvornik<br />

ul. Vuka Karadžića 69, 75400 Zvornik, Bosnia and Hercegovina<br />

T +387 (0)5 649 02 90 E ssrs62zv@teol.net, www.gimissspkzv.org


99<br />

Prvi dan<br />

8:00–9:00 Okupljanje – svi učesnici će se sastati kod zgrade opštine i spremiti za obilazak lokaliteta Lovnica<br />

koji je planiran u okviru projekta »Više znanja za više turizma«.<br />

9:00–9:30 Pešačenje do Lovničkog polja, i postavljanje šatora. Tom prilikom, učesnicima će se obratiti organizator<br />

kako bi se zahvalio našim gostima što su svojim prisustvom upotpunili naš događaj i da im poželi<br />

dobrodošlicu.<br />

9:30–10:00 Odmor i doručak. Svaki učesnik će, nakon doručka dobiti svoju akreditaciju, koju je obavezan da<br />

nosi i majicu za uspomenu.<br />

10:00–14:00 Pešačenje, poseta i obilazak manastira Lovnica. Učesnici će imati priliku da se upoznaju sa istorijom<br />

manastira i da uživaju u prirodi njegovog okruženja. Poseta pećine koja predstavlja istorijski<br />

objekat i predavanje vodiča o događajima koji su je ovekovečili. Po dolasku na Vidikovac, učesnici<br />

će imati slobodno vreme za druženje, uživanje u prirodi i fotografisanje, a u medjuvremenu će biti<br />

podeljena užina.<br />

14:00–16:00 Ručak u restoranu »Studenac« i polazak do Lovničkog polja.<br />

16:00–18:00 Dolazak na Lovničko polje.<br />

18:00–20:00 Učesnici će imati organizovane večernje aktivnosti, akustična gitara, druženje, zabava, kao i kotlić.<br />

Drugi dan<br />

9:00 Buđenje i doručak.<br />

10:00–12:00 Izbor za najlepšu fotografiju snimljenu prethodnog dana.<br />

12:00–14:00 Sportske aktivnosti (odbojka, fudbal, košarka).<br />

14:00–16:00 Ručak u restoranu Studenac.<br />

16:30 Polazak kući.<br />

Petar Pandurević, Nataša Jasikovac, Kristina Erić, Tamara Janjić,<br />

Maja Ikonić, Zorana Lazić, Maja Radojević<br />

Mentor: Bojana Dragutinović


100<br />

U carstvu<br />

šumske vile<br />

Učenici ugostiteljsko turističke škole iz Vrnjačke Banje su Vam svojim projektom pod<br />

nazivom »U carstvu šumske vile«, predložili jedan drugačiji vid provođenja odmora i<br />

pokazali kako da budete aktivniji, relaksiraniji, kako da kontrolišete stres i smanjite rizik<br />

od mnogih bolesti, koje su posledica nezdravih životnih stilova, i to sve kroz boravak u<br />

šumi.<br />

Naš turistički proizvod, je namenjen zaljubljenicima u netaknutu prirodu (svih uzrasta),<br />

koji maštaju o odmoru na planini u drvenim kućicama tik uz malinjake i borove šume,<br />

a koji tokom godine jure za obavezama u nastojanju da održe korak sa sve bržim tempom<br />

života, mislima i ruku vezanih za arsenal tehničkih izuma od interneta do mobilne<br />

telefonije.<br />

Potrudili smo se da budemo virtuelni turistički vodiči kroz šetnju romantičnim predelima<br />

planine Goč, koja nudi stimulaciju svih pet čula – u mirisu šume, zelenoj boji biljaka, šumu<br />

vodopada i cvrkutu ptica, konzumiranju šumskih plodova i grljenju drveća, gde civilizacija<br />

još nije izgurala izvorni način života, gde evropski kulturni obrasci, stilovi gradnje i odevanja,<br />

još nisu stigli, i to kroz dva segmenta. Prvi predviđa takmičenje u orijentiringu (nalaženje<br />

predmeta u prirodi uz pomoć mapa i putokaza) za one avanturističkog i sportskog duha, koji<br />

bi realizovali uz pomoć članova planinarskog društva » Goč«, mladića koji već imaju iskustva<br />

sa orijentiringom kao relativno novim ali popularnim vidom rekreacije u Srbiji. Drugi segment<br />

rada nudi »tretmane« šumskog wellnesa na naš način – »kupanje« u šumskom vazduhu, grljenje<br />

drveća, sakupljanje mirisnog lekovitog bilja i gljiva, bosonogog hodanja po mekoj travi, vežbe<br />

zdravlja u prirodi i meditaciju pored jednog od mnogobrojnih planinskih izvora.<br />

A svaka šuma ima i svoju vilu. Legenda kaže da su se na jednom od proplanaka, nekada davno<br />

okupljale šumske vile i raspletenih kosa, do ranih jutarnjih sati, igrale kolo i umilno pevale. Meštani<br />

veruju da ako se momak i devojka na ovom mestu poljube da će njihova ljubav trajati večno.<br />

Meštani još veruju da su vile začarale sve planinske izvore, te da ova bistra planinska hladna voda<br />

donosi sreću svakome ko je popije ili se barem njome umije.<br />

Od nas koji nemamo hotele i autostrade sa pet zvezdica i nemamo razvijenu industriju, imamo bar<br />

jednu komparativnu prednost – prirodne lepote i šume sa pet zvezdica. Pa dođite na naše more! A<br />

naše more su šume u kojima se možete kupati u čistom šumkom vazduhu!<br />

Ugostiteljsko-turistička škola sa domom učenika Vrnjačka Banja<br />

Čajkino brdo 18, 36210 Vrnjačka Banja, Serbia<br />

T (036) 611 379, (036) 611 378, E ugostturskola@ptt.rs, www.uts.edu.rs


101<br />

Program jednodnevnog izleta na Goč<br />

Maršruta: Vrnjačka Banja – Goč – Vrnjačka Banja<br />

Okupljanje grupe ispred hotela u 9h. Polazak na planinu Goč, autobusom, u pratnji lokalnog<br />

turističkog vodiča tj. učenika naše škole i članova planinarskog društva. Planirani<br />

dolazak na Goč u 09:20h.<br />

Šetnja do vidikovca odakle se pruža očaravajući pogled na gočki krajolik – idealno mesto za zaljubljenike u prirodu<br />

i umetnost fotografije.<br />

Članovi planinarskog društva Goč će vam organizovati svojevrsno takmičenje u orijentiringu u želji da probude<br />

vaš sportski i avanturistički duh. U što kraćem vremenskom periodu trebate pronaći kontrolna mesta za overu<br />

a najbrze i najsnalažljivije čeka simbolična nagrada – tegla livadskog meda baba Jele.<br />

Oko 15h je predviđeno vreme za ručak u ribnjaku Salus pod vedrim nebom. Svaka šuma ima svoju vilu.<br />

Legendu o gočkoj vili ispričaće vam ljubazni domaćini posle ručka uz času domaćeg kupinovog vina.<br />

Posle ručka ćemo Vam ponuditi »tretmane« šumskog wellnesa na naš način – »kupanje« u šumskom vazduhu,<br />

grljenje drveća, sakupljanje mirisnog lekovitog bilja i gljiva, naučićemo Vas kako da napravite biljne jastučiće i<br />

predstaviti Vam neopisiv užitak bosonogog hodanja po mekoj travi.<br />

Predložićemo vam i meditaciju na travi, uz masažu zvučnim činijama, pored jednog od mnogobrojnih planinskih<br />

izvora uz osvežavajući vetrić koji donosi okrepljenje i ublažava vrelinu žege u letnjim mesecima.<br />

Na kraju, zasadićemo sadnicu bora, naše drvo prijateljstva, kao uspomenu na zajedničko provedeno vreme.<br />

Oko 19h povratak u dolinu iz koje smo krenuli, povratak u Vrnjačku Banju.<br />

Cena izleta je 12 evra.<br />

Cena izleta obuhvata:<br />

• prevoz atobusom iz Vrnjačke Banje do planine Goč<br />

• »kupanje« u čistom šumskom vazduhu<br />

• takmičenje u orijentiringu<br />

• ručak u ribnjaku Salus i<br />

• vežbe zdravlja u prirodi uz pratnju turističkog vodiča – učenika UTŠ.<br />

Vreme izvođenja – maj, jun, jul, avgust i septembar <strong>2016</strong>.<br />

Viktoria Vasiljković, Ivana Stanojević, Dušica Nedić, Stefan Čeperković, Đorđe Drobnjaković<br />

Mentor Marija Karavesović


102<br />

Hotel za sutra –<br />

Eko hotel Porto<br />

Novi turistički proizvod/i za jačanje ukupne konkurentnosti destinacije u kojoj se<br />

Škola nalazi temeljen/i na:<br />

• pozitivnim učincima u zaštiti okoliša<br />

• uvođenju novih tehnologija<br />

• uključivanju strateški definiranih posebnih oblika turizma (eko turizam, eno i gastro,<br />

omladinski, socijalni i dr.)<br />

Naziv i opis projekta<br />

Potaknuti razmišljanjem o globalnim promjenama u prirodi koje kreiramo svojom nebrigom<br />

i onečišćavanjem našeg jedinog planeta, te s obzirom na komparativne prednosti<br />

Istre u vidu prirodnih resursa, ljudskih resursa i drugih elemenata turističke destinacije<br />

Istra, projektni je tim došao do IDEJE za izradu projekta pod nazivom:<br />

»Hotel za sutra« – Eko hotel na primjeru Grada.<br />

Projekt se referira na Strategiju razvoja turizma RH do 2020. u dijelu EKO orijentacije i razvoja<br />

održivog turizma koji uključuje ekološki odgovoran pristup u novoj izgradnji.<br />

Ključno pitanje koje se postavlja je: Mogu li ja biti promotor promjena u svakodnevnici koje<br />

doprinose očuvanju okoliša?<br />

U projektu se polazi od pretpostavke da su poslovne ideje i poslovni planovi osnova za pokretanje<br />

i razvoj malih i srednjih poduzeća u turizmu RH, te daju mogućnost za razvoj novih poduzetničkih<br />

projekata u tom sektoru.<br />

Projekt ukazuje na nužnost razvoja turizma i hotelijerstva u skladu s načelima održivog razvoja,<br />

kao i na potrebu poštivanja zakonskih okvira i standarda prostornog planiranja.<br />

Turističko-ugostiteljska škola Antona Štifanića<br />

Prvomajska 6, 52440 Poreč, Croatia<br />

T +385 52 429 250 F +385 52 431 622 E tus-porec@email.ht.hr, www.ss-astifanica-porec.skole.hr


103<br />

Aktivnosti projektnog tima Škole sastoje se od:<br />

1. Izrade Poslovnog plana eko-hotela<br />

2. Prezentacije projekta<br />

Projekt je usmjeren na osmišljavanje poslovnog plana, malog eko-hotela koji će biti građen,<br />

uređen, opremljen i održavan primjenom eko-standarda, namijenjen ciljnoj skupini ekološki osviještenih<br />

potrošača koji odredište biraju po »ekološkim kriterijima« uz financijske koristi i snažan marketinški poticaj,<br />

a sve s ciljem zaštite okoliša i postojećih prirodnih resursa koji su prirodna osnova turizma.<br />

»Misliti, planirati, graditi i poslovati u skladu s prirodom«<br />

Plan aktivnosti<br />

1. Prikupljanje informacija o ekologiji ekoturizmu,<br />

Učenici – rad u učionici korištenje Interneta, telefona, e-mail, Web<br />

eko hotelima<br />

stranice<br />

2. Istraživanje dobrih primjera u praksi Učenici – rad na terenu<br />

3. Procjena stvarnog stanja u destinaciji<br />

i sinteza u svrhu izrade Poslovnog plana<br />

i idejno-arhitektonskog rješenja za<br />

Eko hotel<br />

4. Izrada projekta:<br />

a. Izrada Poslovnog plana Eko hotela<br />

5. Predstavljanje projekta »Hotel za sutra«<br />

– Eko hotel<br />

6. Promocija projekta »Hotel za sutra«<br />

Slogan – »Hotel for tomorow«<br />

Učenici – Zajednički rad u učionici, rad na računalu<br />

• Komunikacija i koordinacija projekta putem Skype, Facebook grupe<br />

»Istra za mlade«<br />

Učenici – rad u učionici<br />

• Rad na računalu uz instrukcije voditeljica projekta<br />

Izradu poslovnog plana radi projektni tim Turističko-ugostiteljske škole –<br />

naglasak na simulaciji eko-menadžmenta i izradi ponude hrane i pića<br />

• Suradnja s Uredom za prostorno uređenje i graditeljstvo Grada Poreča<br />

Učenici – Projektni tim Škole – Prezentacija projekta u Školi<br />

Lipanj 2015 – predstavljen i Pohvaljen od Ministarstva turizma Republike<br />

Hrvatske<br />

27. 1. <strong>2016</strong>. – Promocija projekta na 13. Međunarodnom sajmu Več znanja<br />

za več turizma na temu »<strong>Zeleni</strong> <strong>turizem</strong>« Na sajmu Natour Alpe-Adria<br />

u Ljubljani<br />

Martina Filipović, Aleksandra Jazvec, Stella Kolgeraj, Aleksandar Milanković, Entoni Medak, Marija Ašćić<br />

voditeljica projekta Vilma Čehić-Janjuš


104<br />

Skriveno blago …<br />

This presentation will guide you through the preserved nature. On our way to »Uvac«<br />

we will first take you to the village of Drvengrad, made by Emir Kusturica. It is located<br />

in the Zlatibor District near the city of Užice. There you will enjoy the view of intact nature<br />

along with other beautiful things that Emir Kusturica has prepared for you. Then<br />

we will continue our journey to the Uvac Special Nature Reserve, where we will enjoy<br />

magnificent caves made by nature, the unpolluted Uvac river, and observe the Griffon<br />

Vulture, an endangered species of eagle in its natural habitat. Through our brochures<br />

and films we will show you the best of green western Serbia, and we will give you<br />

small samples of our western Serbia homemade food.<br />

Ugostiteljsko-turistička škola Beograd<br />

Jug Bogdanova 28, 11000 Beograd, Serbia<br />

T +381 11 26 31 899 E utsbgd@open.telekom.rs, http://ut-skola.znanje.info/


105<br />

Proposal tours<br />

Itinerary I<br />

Day 1<br />

After landing at Nikola Tesla airport, departure for Mokra gora through Belgrade and Ibar<br />

highway. Lunch at ethno restaurant Jatare. Ride in Sargan Eight, where you will enjoy the spectacular view on<br />

the pristine landscape around Tara. A visit to Drvengrad is a must and here we recommend a break for coffee<br />

and homemade brandy. After getting acquainted with these attractions, we continue our journey over Zlatibor<br />

and Zlatar to the village Akmačići, where accommodation is provided in the household Luković. Dinner,<br />

overnight.<br />

Day 2<br />

Breakfast. Daily excursion to the Uvac lakes. Hiking from the campsite at Sjenicko lake. Lunch break at the viewpoint<br />

Molitva. Catamaran ride. Visit to Ice and Usac caves. Dinner, overnight.<br />

Day 3<br />

Breakfast. Departure for Zlatibor. Walk around Gostilje waterfall. Visit to Stopica cave. Lunch at Ovcar-Kablar<br />

gorge. Continuation of the journey to Belgrade. Departure for Nikola Tesla airport. (End of services).<br />

Itinerary II<br />

Day 1<br />

After landing at Nikola Tesla airport, departure for Mokra gora through Belgrade and Ibar highway. Lunch at<br />

ethno restaurant Jatare. Ride in Sargan Eight, where you will enjoy the spectacular view on the pristine landscape<br />

around Tara. A visit to Drvengrad is a must and here we recommend a break for coffee and homemade<br />

brandy. After getting acquainted with these attractions, we continue our journey over Zlatibor and Zlatar to the<br />

village Akmačići, where accommodation is provided in the household Luković. Dinner, overnight.<br />

Day 2<br />

Breakfast. Daily excursion to the Uvac lakes. Hiking from the campsite at Sjenicko lake. Lunchbreak at the viewpoint<br />

Molitva. Catamaran ride. Visit to Ice and Usac caves. Dinner, overnight.<br />

Day 3<br />

Breakfast. Guided tour from the reserve to the sites best for watching the magnificent griffon vulture. Enjoying<br />

the sight. After lunch, walk through Zlatar, a mountain of preserved beauty …<br />

Day 4<br />

Breakfast. Departure for Zlatibor. Walk around Gostilje waterfall. Visit to Stopica cave. Lunch at Ovcar-Kablar<br />

gorge. Continuation of the journey to Belgrade. Departure for Nikola Tesla airport. (End of services).<br />

Nikola Dinčić, Tatjana Petrović,Radmila Knežević, Teodora Jovanović<br />

Mentor Nikola Mizdrak


iseri Slovenije<br />

Ljubljansko<br />

Pred 5000 leti so se med naselbinami<br />

koliščarjev in umetelno zgrajenimi jezovi, ki<br />

so jih napravile kolonije bobrov, na obronkih<br />

plitvega jezera pasli mogočni jeleni z<br />

lopatastim rogovjem. Kakih tisoč let pozneje<br />

pa se je kotanja, iz katere so se dvigovali le<br />

osamelci Sinja Gorica, Blatna Brezovica, Bevke<br />

in Kostanjevica, začela zaraščati. S postopnim<br />

naseljevanjem šotnega mahu se je nizko barje<br />

spremenilo v visoko; njegova površina se je ponekod od<br />

okolice dvignila tudi za več metrov.


arje<br />

Vpliv človeka<br />

Močvirska logarica ali<br />

močvirski tulipan cveti konec<br />

marca ali v začeteku aprila.<br />

Človek s svojimi poskusi osuševanja 163 km² velikega<br />

barja, z regulacijo Ljubljanice in nekaterih drugih rek<br />

ter potokov, z opuščanjem kmetijstva in predvsem<br />

z nekaterimi stihijskimi posegi ogroža to občutljivo<br />

naravno okolje, ki ga je mogoče ohraniti le s sožitjem<br />

narave in človeka. Zato je povsem upravičeno<br />

prizadevanje za ustanovitev Krajinskega parka Barje,<br />

s pomočjo katerega bo barje mogoče ohraniti tudi za<br />

zanamce.<br />

FOTOGRAFIJE: TOMO JESENIČNIK, SHUTTERSTOCK<br />

Veliki škurh<br />

spada med<br />

ogrožene vrste<br />

in v Sloveniji.<br />

gnezdi samo še<br />

na Ljubljanskem<br />

barju.<br />

Kosec se rad skriva v travi,<br />

zato ga je težko opaziti.<br />

Sledilo je intenzivno izkoriščanje šotnega mahu<br />

predvsem za kurjavo. V drugi polovici 18. stoletja<br />

se je človek smelo lotil kopanja osuševalnih<br />

jarkov, s kakršnimi so že v 1. stoletju barje<br />

velikopotezno osvajali in spreminjali Rimljani. Do<br />

petdesetih let prejšnjega stoletja so prebivalci<br />

z barja in okolice šoto skoraj povsem izsekali.<br />

Jurčevo šotišče je danes eno izmed zadnjih<br />

prizorišč, kjer so še nedavno tega rezali šoto.<br />

Rastline in živali<br />

Vse preveč je namreč rastlinskih in živalskih vrst, ki<br />

so že za vedno izginile z barja. Ptiča kosec in veliki<br />

škurh bosta z barja za vedno odletela že ob prvi večji<br />

človekovi napaki, podobno pa lahko z barjanskih tal<br />

izgine elegantna močvirska logarica oziroma močvirski<br />

tulipan, ki s svojimi rdečevijoličastimi cvetovi zgodaj<br />

spomladi za zdaj še polepša tla na ostankih nekoč<br />

največjega in najjužnejšega visokega barja v Evropi.<br />

Tomo Jeseničnik


iseri<br />

biseri<br />

Slovenije<br />

Slovenije Pelji starše na izlet<br />

Pelji starše na izlet<br />

Pelji starše na izlet<br />

Pelji starše na izlet<br />

• www.postojnska-jama.eu<br />

• www.postojnska-jama.eu<br />

FOTOGRAFIJA: WWW.SLOVENIA.INFO/IZTOK MEDJA MEDJA FOTOGRAFIJA: WWW.SLOVENIA.INFO/DRAGAN ARRIGLER<br />

Letos mineva dvesto<br />

Letos let, odkar mineva je eno dvesto<br />

let, najlepših odkar kraških je eno<br />

najlepših jam svetu kraških obiskal<br />

jam sam na cesar svetu Franc obiskal I.<br />

sam Odtlej cesar si je Franc njene I.<br />

Odtlej lepote si ogledalo je njene že<br />

lepote več kot ogledalo 36 milijonov že<br />

več ljudi kot z vsega 36 milijonov sveta in<br />

ljudi za Postojnsko z vsega sveta jamo in<br />

za verjetno Postojnsko velja nekaj jamo<br />

verjetno podobnega velja kot nekaj za<br />

podobnega Triglav. Obiskati kot za<br />

Triglav. jo mora Obiskati vsak pravi<br />

jo Slovenec. mora vsak In zdaj pravi<br />

Slovenec. imamo za to In še zdaj<br />

imamo en dober za razlog. to še<br />

en Človeška dober razlog. ribica<br />

Človeška namreč pričakuje ribica<br />

namreč potomce! pričakuje<br />

potomce!<br />

V jamo je šel celo cesar peš<br />

jamo je šel celo cesar peš<br />

Prvi obiskovalci so bili večinoma bogati imenitneži in veljalo<br />

Prvi je pravilo, obiskovalci da kolikor so bili denarja večinoma so plačali bogati za imenitneži ogled, toliko in veljalo<br />

je svetlobe pravilo, so da dobili. kolikor Leta denarja 1884 so plačali namestili za ogled, stalno toliko električno<br />

svetlobe so dobili. Leta 1884 so namestili stalno električno<br />

38<br />

38<br />

Človeške ribice<br />

Poldrugo uro dolg obisk Postojnske jame<br />

se Poldrugo začne z uro vlakom dolg obisk in konča Postojnske peš. jame<br />

se začne z vlakom in konča peš.<br />

v Postojnski jami<br />

razsvetljavo, že deset let prej pa so obiskovalce po rovih<br />

razsvetljavo, prevažali z vozički, že deset ki so let jih prej porivali pa so ročno. obiskovalce Vlakec po po rovih<br />

prevažali vozi od leta z vozički, 1924 in ki danes so jih imamo porivali Slovenci ročno. Vlakec v Postojnski po rovih jami<br />

vozi edino od podzemno leta 1924 železnico. in danes imamo Slovenci v Postojnski jami<br />

edino podzemno železnico.<br />

Nekoč strah in trepet<br />

Nekoč strah in trepet<br />

Lepote Postojnske jame težko opišemo z besedami in celo s<br />

Lepote fotografijami, Postojnske zato je jame najbolje, težko da opišemo jamo obiščete z besedami sami. in Janez celo s<br />

fotografijami, Vajkard Valvasor, zato ki je najbolje, bil v jami da že jamo davno obiščete pred cesarjem, sami. Janez je<br />

Vajkard zapisal: Valvasor, »Notri najdeš ki je bil povsod v jami mnogo že davno hodnikov, pred cesarjem, tu in tam je<br />

zapisal: jame, dalje »Notri silno najdeš velike povsod prostornine, mnogo kjer hodnikov, bi mogle tu stati in tam cele<br />

jame, hiše in dalje vasi; silno ponekod velike so prostornine, tudi prepadi, kjer ki so bi mogle tako globoki, stati cele<br />

hiše da slišiš in vasi; padec ponekod kamna, so ki tudi si ga prepadi, zagnal vanje, ki so tako šele globoki, po dveh<br />

da očenaših, slišiš padec kar gotovo kamna, kaže ki si grozno ga zagnal globino.« vanje, šele A podzemni<br />

dveh<br />

očenaših, svet mu je kar bil tuj gotovo in ljudje kaže so grozno se bali globino.« jamskih globočin. A podzemni<br />

svet Danes, mu ko je vemo, bil tuj in da ljudje človeška so se ribica bali jamskih v resnici globočin. ni mladi<br />

Danes, zmajček, ko pa vemo, se podzemlja da človeška ne ribica bojimo v več. resnici Zmajček? ni mladi<br />

zmajček, pa se podzemlja ne bojimo več. Zmajček?


Zmaj v Postojnski jami<br />

Po legendi je v davnih časih v jami živel strašen zmaj.<br />

Domačini so ga lahko pomirili le tako, da so ga hranili s<br />

svojo živino. Precej neprijetno, kajne? Zato se je pastirček<br />

Jakob izpod Nanosa – pravili so mu Prebrisana glava –<br />

domislil odličnega načrta. V kožo zaklanega teleta so<br />

zašili živo apno in vse skupaj vrgli v brezno. Zmaj se je po<br />

gostiji užejal, a ko se je napil vode iz reke Pivke, je apno v<br />

njegovem trebuhu zavrelo in navsezadnje je v neznosnih<br />

mukah počil in poginil.<br />

To je dom človeške ribice, ki<br />

je zdaj zaradi pričakovanja<br />

naraščaja zatemnjen.<br />

FOTOGRAFIJA: WWW.SLOVENIA.INFO/IZTOK MEDJA<br />

Odrasla človeška ribica je dolga<br />

od 20 do 30 centimetrov.<br />

Človeška ribica<br />

je morda ena najbolj nenavadnih živali na svetu in prav nič<br />

se ne gre čuditi, da so jo imeli nekoč za zmajevega mladiča.<br />

Močeril ali proteus je dvoživka, a drugačna kot na primer<br />

žabe. Med odraščanjem se namreč ne preobrazijo, kot<br />

na primer paglavci, ki postanejo žabe. Zaradi zelo težkih<br />

življenjskih razmer se razvijajo zelo počasi in nikoli ne<br />

zapustijo vode. V naravnem okolju živijo več kot petdeset<br />

let in lahko bi rekli, da do smrti ostanejo … mlade. Čeprav<br />

se človeškim ribicam razvijejo tudi preprosta pljuča,<br />

dihajo z zunanjimi škrgami. Oči so okrnele, a se v svojem<br />

podzemnem domovanju zelo dobro znajdejo. Poleg okusa,<br />

vonja in zvoka zaznavajo tudi šibka električna polja živali in<br />

objektov v okolici. Tako se branijo ali najdejo plen – rakce,<br />

polže ali žuželke. Pa tudi če se ne nasitijo: brez hrane lahko<br />

vzdržijo kar deset let oziroma šestino svojega življenja!<br />

Mali zmajčki<br />

V akvariju v Postojnski jami se v teh dneh dogaja nov čudež.<br />

Po letu 2013 namreč pričakujejo že drugi zarod majhnih<br />

človeških ribic. Samička je izlegla okoli 60 jajčec in z nekaj<br />

sreče se bodo čez štiri ali pet mesecev izvalile ličinke.<br />

Biologa iz Postojnske jame, Sašo Weldt in Primož Gnezda,<br />

sta takoj poskrbela za varnost jajčec in materino udobje.<br />

FOTOGRAFIJA: WWW.SLOVENIA.INFO/DRAGAN ARRIGLER<br />

Preselili so druge človeške ribice in akvarij popolnoma<br />

zatemnili, z zračno črpalko pa prezračujejo vodo, da zarodu<br />

zagotovijo dovolj kisika. Vse fotografije tako nastanejo z<br />

infrardečo kamero, dogajanje v akvariju pa lahko obiskovalci<br />

v živo spremljajo na ekranu.<br />

Človeška ribica med<br />

svojimi jajčeci.<br />

Skrbna mati<br />

Jajčeca so najprej ogrožale druge človeške ribice, ki jih je<br />

mati pogumno odgnala, enega od vsiljivcev je z malimi<br />

zobci celo ugriznila v bok. Še vedno pa jih ogrožajo mali<br />

jamski rakci postranice, s katerimi se sicer človeške ribice<br />

hranijo. Skrbna samička jih vztrajno odganja, da ne bi<br />

pregrizli ovoja, ki ščiti jajčeca. Ljubeznivo skrbi tudi za<br />

jajčeca. Z ovohavanjem išče tista, ki so žal propadla, in z<br />

nežnimi dotiki čisti tista, v katerih je še življenje. Poleti lahko<br />

torej pričakujemo nove prebivalce Postojnske jame, ki bodo<br />

prav gotovo privabili še več obiskovalcev.<br />

Postojnska jama v številkah<br />

Dolžina: 24.120 m • Globina: 115 m<br />

Temperatura: 8–10 °C<br />

Število živalskih vrst: več kot 150<br />

Skupno število obiskovalcev: 36 milijonov<br />

Dolžina železnice: 3,7 km<br />

Matej Zalar<br />

FOTOGRAFIJA: WWW.SLOVENIA.INFO/IZTOK MEDJA


REPUBLIKA SLOVENIJA<br />

MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN<br />

TEHNOLOGIJO<br />

Turistična zveza<br />

Slovenska Bistrica


Javni zavod ŠKTM za šport, kulturo, <strong>turizem</strong> in mladino RADLJE ob DRAVI<br />

POMURSKA TURISTIČNA ZVEZA<br />

<strong>Zeleni</strong> <strong>turizem</strong><br />

30. festival Turizmu pomaga lastna glava<br />

13. festival Več znanja za več turizma<br />

izdala in založila Turistična zveza Slovenije<br />

avtorji prispevkov Udeleženci turističnih tržnic<br />

avtorji fotografij Udeleženci in arhiv TZS<br />

oblikovanje in izdelava preloma Modriš tisk Eurograf naklada 1300 izvodov<br />

Ljubljana maj <strong>2016</strong><br />

www.turisticna-zveza.si

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!