Talenti 2015/16

SPSŠB Ljubljana
2015
2016

Talenti
2015/2016
Glavna urednica: Breda Tekavec
Urednica: Mateja Piškur
Jezikovni pregled: Mateja Piškur, Breda Tekavec
Prelom in oblikovanje: Žiga Vuk
Izdala in založila:
Srednja poklicna in strokovna šola
Bežigrad – Ljubljana
Za izdajatelja: Fani Al-Mansour
Tisk: Demago, d. o. o.
Naklada: 120 izvodov
Ljubljana, 2016
© Srednja poklicna in strokovna šola
Bežigrad – Ljubljana. Vse pravice pridržane.
Brez dovoljenja avtorja in založnika je reproduciranje in
razmnoževanje dela prepovedano.

UVODNI NAGOVOR
Fani Al-Mansour
3
Spoštovane dijakinje, spoštovani dijaki!
Cenjene učiteljice in učitelji!
Spoštovani bralci Talentov!
Spet so pred vami naši šolski Talenti, ki prikazujejo in izražajo naravno ali s pomočjo mentorjev
spodbujeno kreativnost in nadarjenost dijakov na različnih področjih. Njihove talente lahko občudujemo
na spletni strani šole, kjer redno objavljamo novice ter dosežke naših dijakov.
Menim, da za večino naših dijakov ne velja pesem Adija Smolarja, v kateri pravi:
Jaz ne grem v šolo,
ne, ne grem v šolo,
jaz bom kar počitnice imel.
Jaz ne grem v šolo,
nič več ne grem v šolo,
nisem nor, da v šoli bi sedel.
Le kaj mi šola bo,
sem pameten zelo,
vse že znam še bolje kot za pet.
Vem, da je svet ploščat,
da kuščar je kosmat,
in vem, da tri krat štiri je deset.
Jaz ne grem v šolo,
ne, ne grem v šolo,
jaz bom kar počitnice imel.
Jaz ne grem v šolo,
nič več ne grem v šolo,
nisem nor, da v šoli bi sedel …
Dijaki kmalu po prihodu na našo šolo ugotovijo, da je šolski prostor namenjen tako spoznavanju
novosti na področju posameznih strok kot tudi druženju ter izkazovanju njihovih veščin.
Dijaki lahko svoje talente izražajo na nešteto načinov (ne le, kako čim bolj prelisičiti učitelje).
Sodelujejo lahko pri mednarodnih in šolskih projektih, v video in novinarskem krožku, pri izdelavi
različnih tematskih plakatov in ilustracij, prazničnih okraskov ali voščilnic, nakita … Lahko
se udeležujejo šolskih, regijskih ali državnih tekmovanj na splošno izobraževalnih ali strokovnih
področjih. Njihove veščine in znanja tako stroke kot komunikacije v tujem jeziku pa lahko nadgrajujejo
v okviru mednarodnih projektov mobilnosti ali evropskih projektov partnerstva šol.
Pri izražanju njihove ustvarjalnosti jih vodijo mentorji – učitelji naše šole, ki jim gre velika
zahvala za njihovo požrtvovalnost ter pripravljenost, da veliko svojega prostega časa namenijo
spodbujanju dijakov. In na ogled postavijo tudi njihove talente …
Vsem želim veliko uspehov pri vašem delu ter ustvarjalnega navdušenja.
Vaša ravnateljica,
Fani Al-Mansour

VRTI SE, ČAS, VRTI
4
70 LET
AVTOŠOLE JEŽICA
10 LET IZVAJANJA MEDNARODNIH PROJEKTOV
5 LET MEDPODJETNIŠKEGA IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA
15 LET HAIKUJEV
22. aprila 2016 smo obeležili 70 let delovanja Avtošole Ježica, 10 let aktivnega
sodelovanja v mednarodnih projektih, 5 let delovanja Medpodjetniškega
izobraževalnega centra in 15 let uspešnega sodelovanja na srednješolskem
tekmovanju za najboljši haiku.
Avtošola Ježica že od samega začetka
delovanja ponuja mnogovrstne in
kakovostne programe. Danes lahko
kandidati v prvi in edini javni šoli za
poklicne in druge voznike pridobijo
vozniško dovoljenje za različne kategorije
ali se izobražujejo za programa
logistični tehnik in voznik.
Mednarodni projekti mnogim dijakom
in učiteljem omogočajo izobraževanje
in usposabljanje v tujini. Tako pridobivajo
nove izkušnje, veščine, kompetence
in strokovno znanje.
Medpodjetniški izobraževalni
center organizira in izvaja programe
formalnega izobraževanja,
programe specializacije,
praktično usposabljanje in tečaje
za dijake, študente, brezposelne
in zaposlene v gospodarstvu.
Vzpostavlja učna partnerstva
z gospodarstvom, gradi informacijsko
središče, namenjeno
vodenemu in samostojnemu
učenju, in oblikuje programe
za odpravo izobrazbenega primanjkljaja
odraslih, ki so težje
zaposljivi.

5
Haiku – ubesedenost brezčasnosti
trenutka je pesniška oblika, ki je
»okužila« naše dijake, da že 15 let
uspešno sodelujejo na Srednješolskem
natečaju za najboljši haiku, ki ga vsako
leto razpiše Gimnazija Vič.
Slavnostna prireditev je potekala na
SPSŠB in na enoti AŠ Ježica. Udeležili so se
je mnogi ugledni gostje, delavci vseh enot
SPSŠB ter upokojeni sodelavci. V pisanem
kolažu besed, glasbe in multimedije so
nam dijaki predstavili človekovo željo po
potovanju, odkrivanju neznanega, učenju
novega. Popeljali so nas v zgodovino AŠ
Ježica, v dežele, ki so jih obiskali v okviru
mobilnosti, in predstavili pomen
vzpostavljanja učnega partnerstva
z gospodarstvom, ki je ena od nalog
MIC-a. Seveda pa niso pozabili
tudi na »presenečenje duše«,
ki jo poda haiku, kratka pesniška
oblika, ki navdušuje naše dijake.
Sklepna misel je bila, da brez zagnanih,
delovnih, ustvarjalnih in pogumnih
posameznikov, ki so sledili
svoji viziji v dobrih in manj dobrih časih,
danes ne bi obeleževali tako pomembnih
rojstnih dni za naš zavod.
Drugi del praznovanja se je je odvijal
Na produ 2, kjer domuje najstarejša
»slavljenka«, Avtošola Ježica.

SREČANJE
6
SREČANJE
STROJNIH ŠOL SLOVENIJE
Ajda Kamenik
7. aprila 2016 je na šoli potekalo že 23. srečanje strojnih šol Slovenije.
Glavni namen srečanja je bilo odkrivanje novih strokovnih področij, ki
bodo pripomogla k razvoju tehniškega izobraževanja v strojništvu v
Sloveniji. To je odlična priložnost, da dijake spodbudimo in jih usmerimo
na pot raziskovanja. Ta pot odkriva mnoge talente in iz dijakov oblikuje
strokovnjake. Hkrati je srečanje priložnost tudi za mentorje, da širijo svoje
strokovno znanje.
Na srečanju je sodelovalo 24 srednjih
šol iz Slovenije, ki izobražujejo za programe,
povezane s strojništvom. Dijaki
so predstavili kar 61 projektnih nalog.
Nismo izbirali najboljše naloge, ker je
bila vsaka naloga predstavljena na svojevrsten
način in vsak projekt je imel v
ozadju drugačno stopnjo zahtevnosti
dela. Cilj srečanja je bil mlade uspešno
pripraviti na predstavitev projektov
izven njihovega »varnega okolja«
(njihove šole), jim predstaviti trg dela
in jih že kot mlade povezati s strokovnjaki.
Znanja je bilo ogromno. Ponosni

7
smo, saj se zavedamo, da imamo kot
šola pomembno vlogo pri pridobivanju
znanja in to znanje, ki so ga dijaki
pridobili z izdelanimi projekti, jemljemo
kot vrednoto, ki jo bomo skupaj z
mentorji skušali umestiti v družbo.
Srečanje smo zaključili z dvema predavanjema
in okroglo mizo z naslovom
Ekologija, varčnost in učinkovitost. Koordinatorica
projektov EKO šol nam je
predstavila svoje delo in povabila dijake
k sodelovanju. Po njeni predstavitvi
pa so dijaki z zanimanjem poslušali še
predavanje o tehniškem delovanju jedrske
elektrarne v Krškem.
Z organizacijo 23. srečanja strojnih šol
Slovenije smo zelo zadovoljni, saj smo
dali v ospredje tako izobraževanje kot
tudi najpomembnejše – dijake in njihovo
znanje. Tako s ponosom lahko rečemo,
da smo mladim dali priložnost,
da predstavijo svoje ideje, saj so ravno
oni tisti, ki bodo kmalu nosilci napredka
in znanja.

TEKMOVANJE
8
TEKMOVANJE IZ
LOGISTIKE
5. maja 2016 je na naši šoli potekalo 14. državno tekmovanje iz logistike.
Tekmovalo je 44 dijakov iz šestih šol, spremljalo jih je 12 mentorjev.
Tekmuje se na dveh nivojih, na prvem
težavnostnem nivoju tekmujejo dijaki
1. in 2. letnika, in sicer štirje iz vsake
šole, na drugem nivoju pa po štirje dijaki
iz 3. in 4. letnika.
Na prvem nivoju se preverjajo osnovna
znanja in spretnosti iz strokovnih modulov,
na drugem nivoju pa poglobljena
znanja in spretnosti ter zmožnost
povezovanja različnih teoretičnih
znanj s prakso.
Strokovnemu delu je sledil še zabavni
del, kjer sta tekmovala dva tekmovalca
vsake šole, zabavne naloge pa so bile
seveda povezane s stroko.
Bodoči logisti in njihovi mentorji so si
nato ogledali Pivovarno Union, predvsem
jih je zanimala logistika v pivovarni.
Pred razglasitvijo rezultatov je
na šoli potekala še okrogla miza z naslovom
Varnost v prometu.

MEDNARODNI POSVET
STROKOVNI POSVET O
MEDNARODNI MOBILNOSTI
9
Nikolaj Lipič
21. aprila je naša šola organizirala strokovni posvet z naslovom Mednarodne
mobilnosti, partnerstva in projektno sodelovanje – izziv in priložnost za
srednje poklicne in strokovne šole.
Posveta so se udeležili predstavniki
Nacionalne agencije CMEPIUS, gostje
iz Mikkelija in Tamper na Finskem, iz
Poznana na Poljskem, iz srbskega Kragujevca
in črnogorske Podgorice ter
Sarajeva iz Bosne in Hercegovine, ravnatelji
srednjih šol, projektni koordinatorji
in mentorji iz podjetij.
Vsebinsko je bil posvet posvečen obeležitvi
desetletja mednarodnih projektov
na naši šoli, želeli smo osvetliti šolsko
projektno pot, od projektnega prebujanja
pred desetimi leti do ovrednotenja
projektnih uspehov, ki smo jih nanizali
v tem obdobju. Naj omenim samo dve
ključni nagradi: v letu 2007 smo prejeli
nacionalno nagrado jabolko kakovosti
za projekt mobilnosti v programu Leonardo
da Vinci in v letu 2008 še evropsko
nagrado za projekt mobilnosti,

10
prav tako v okviru programa Leonardo
da Vinci, ki smo jo prejeli v sodelovanju
s Tampere College iz Finske.
Srečanje je bila tudi priložnost za podelitev
potrdil udeležencem usposabljanja
v projektu Erasmus+ KA1 2015 z
naslovom »V tujini usvojeno specifično
strokovno znanje in kompetence –
priložnost za poklicni preboj iz krize«.
V okviru tega projekta se je v mesecih
novembru in januarju leta 2015 v tujini
usposabljalo 24 dijakov, od tega 10 dijakov
in 2 dijakinji na Finskem v Mikkeliju,
Tamperah in Vaasi, 4 dijaki v Talinu v
Estoniji, 2 dijaka v Sonderborgu na Danskem,
4 dijaki v Madridu v Španiji in 2
dijaka v Kecskemetu na Madžarskem.
Za sproščeno vzdušje sta poskrbela
dijaka naše šole Jure Javoršek in Miha
Kacin, ki sta zaigrala dve skladbi.
Sledila je okrogla miza, ki jo je vodila
gospa Urška Slapšak iz Nacionalne
agencije CMEPIUS, ki skrbi za program
Erasmus+ poklicno izobraževanje, projekt
ECVET, Erasmus+ listina za poklicni
sektor izobraževanja. Sodelovali so dijaki,
ki imajo izkušnjo mobilnosti.
Zadnji del programa pa je bila okrogla
miza, na kateri so sodelovali ravnatelji,
projektni koordinatorji, učitelji in tuji
gostje.

ERASMUS+
FINSKA
MIKKELI
11
Luka Brazda
Sem bodoči avtoserviser in sem bil vključen v dijaško izmenjavo, za katero
sem se odločil, ker se mi je zdelo, da bo to izkušnja, ki je ne smem izpustiti.
Na začetku sem bil še v dvomih, a sem se vseeno odločil, da grem.
In danes mi ni prav nič žal, prav nasprotno,
to bi z veseljem ponovil. Vsakemu,
ki dobi tako priložnost, priporočam, da
jo pograbi, ker mu ne bo prav nič žal.
V mojem primeru si države nisem mogel
izbrati, saj so mi jo določili v šoli.
Od štirih tednov, ki sem jih preživel
na Finskem, sem bil en teden v njihovi
šoli, ki so nam jo razkazali ter nam s
tem dali čas, da se privadimo. Preostale
tri tedne pa sem delal na uradnem
servisu za znamke Ford, Subaru ter
Opel. Prebivali smo v dijaškem domu.
Dan smo začeli ob 7. uri z zajtrkom, delali
pa smo od 8. od 16. ure. Vmes smo
imeli tri odmore. Nato pa smo imeli
čas zase. Izkušnja je name delovala
zelo pozitivno, saj sem dobil občutek,
kako je živeti v drugih državah. Ljudje
na Finskem živijo povsem drugačno
življenje kot pri nas, saj se jim nikamor
ne mudi, delajo v miru, niso nervozni,
skratka, popolno nasprotje našemu
načinu dela in življenja. Finska upraviči
sloves dežele tisočih jezer, saj kamorkoli
greš, naletiš na jezero. Tudi
mesta na Finskem so lepa, predvsem
pa zelo čista, saj na ulicah ni po tleh
nobenih smeti, žvečilk. Za konec pa
smo si pogledali še njihovo jamo, ki
jo je pred 9000 leti izdolbla voda. Na
Finskem je približno 2000 takih jam. Ta
jama je globoka 8 metrov, kar jo uvršča
na četrto mesto med največjimi jamami
na Finskem.

ERASMUS+
FINSKA
12
TAMPERE
Mirče Milenkov
Za izmenjavo sem se odločil, ker sem hotel spoznati nove ljudi in prijatelje
ter njihovo kulturo in izobraževalni sistem. Države si nisem mogel izbirati,
bil pa sem v Tamperah na Finskem.
Izmenjava je izpolnila skoraj vsa moja
pričakovanja, presenetilo me je le to, da
niso bili dobro pripravljeni na naš prihod.
Niso namreč imeli organiziranega
programa v šoli, in sicer zaradi določenih
težav, ki jih niso mogli predvideti.
imeli nekaj težav, saj so Finci znani po
tem, da so sramežljivi, in se nekateri
niso ravno veliko pogovarjali z nami. To
pa se je spremenilo že po nekaj dneh.
Kasneje smo spoznali veliko novih prijateljev,
s katerimi ohranjamo stike.
Na vsakem potovanju, ekskurziji, izmenjavi
so seveda tako pozitivne kot negativne
stvari, na srečo je bilo zame na
tej izmenjavi veliko več pozitivnih kot
negativnih. Z ljudmi smo na začetku
Seveda smo si ogledali tudi mesto, ogledali
smo si tudi najvišji stolp na Finskem,
ki se prav tako nahaja v Tamperah, ter še
nekaj drugih znamenitosti. Obiskali pa
smo tudi glavno mesto Helsinki.

TAMPERE
13
Domen Bizjak
Za izmenjavo sem se odločil, ker me zanima tujina, tuje znamenitosti,
kultura, potovanja. Bil sem v Tamperah na Finskem.
Izmenjava je v določeni meri izpolnila
pričakovanja, ni pa bilo popolno. Izpostavim
lahko tudi kakšno negativno
stvari, stanovanje slabše skoraj ne bi
moglo biti, tudi v prostem času nisva
imela nobenega vodenja, sama sva šla
pa tudi težko kam dlje kot v mesto. Dežele
zato nisva videla. Ljudje so v redu,
so prijazni, prijazni so bili tudi v šoli.

ERASMUS+
FINSKA
14
VASSA
Jure Vranetič
Finska je super država, ljudje so zelo
prijazni, mimoidoči, ki jih prvič vidiš
in oni tudi tebe, pomagajo, ne da bi
jih prosil.
Nočno življenje, s tem mislim kakšno
večerjo, pijačo ali pa nočni klub, pa je
zelo drago. Tako sva s sošolcem zvečer
šla samo na kakšno pivo. Stanovala
sva v delu mesta, kjer sva imela slabe
prometne povezave za ogled česarkoli.
Imela pa sva kolesi.
Rok Tratar
Za izmenjavo sem se odločil zaradi
želje po novih spoznanjih. Bil sem
na Finskem, v Vassi. Pri izbiri smo
imeli proste roke.
Izmenjava ni v popolnosti izpolnila
mojih pričakovanj, saj sem pričakoval,
da bova z Juretom lahko obiskala oz.
videla še preostali del Finske. Drugače
pa je bila izkušnja vsekakor zanimiva
in pozitivna.

ERASMUS+
ESTONIJA
TALIN
15
Matevž Kuster
Za mobilnost sem se odločil zaradi mnogih izkušenj, ki jih pridobiš ob delu
in sporazumevanju v tujih državah. Razlog je bil tudi polet v državo, v katero
ne bom šel nikoli več. No, vsaj na začetku sem tako mislil. Pritegnilo me je
torej tudi potovanje z letalom.
Šel sem v Estonijo, v Talin, kjer smo
prenočevali v starem delu mesta oz. v
hostlu v centru mesta.
Estonija je izpolnila vsa moja pričakovanja,
saj je po mojem mnenju zelo
lepa in čista država in marsikaj se da
videti ter doživeti. Izkušnja je bila v
celoti pozitivna, težko bi izpostavil
kakšno veliko negativno stvar. Morda
na začetku, ko smo prispeli do našega
hostla in nas je zmotilo, da smo delili
kopalnice, ki so bile malo zanemarjene.
Vendar smo se hitro privadili, tako
da nam to kmalu ni več predstavljalo
težave.
Deželo sem doživel kot zelo lepo, čisto,
zlasti stari del mesta, v katerem smo
prebivali, saj tam ne vidiš niti enega
cigaretnega ogorka na tleh. V podjetjih
sem opazil, da so veliko bolj pozorni
na zaščito delavca kot pri nas, govorim
o naši stroki. Imajo tudi drugačen
sistem sprejemanja vozil na servis kot
pri nas. Ljudje pa so zelo zadržani. Mogoče
samo zato, ker smo tujci in niso
znali dobro angleško ali se niso hoteli
pogovarjati, ne vem. Smo pa v hostlu
spoznali nekaj ljudi iz različnih držav
(Slovaška, Češka, Nemčija, Portugalska),
ki so bili prav tako na izmenjavi,
in smo se z njimi zelo dobro ujeli.
Seveda smo si ogledali tudi mesto, saj
smo v njem prebivali. Ogledali smo
si glavni trg (središče starega mesta),
parlament, rusko cerkev, pristanišča,
zapuščen zapor, muzej ladjedelništva
ter vojaške tanke – ladje, ogledali smo
si tudi ledolomilko. Obiskali smo največji
slap v Estoniji, zapuščeno vas v
mestu ter spomenik deklice, ki kaže,
kje je potopljena neka pomembna
ladja ...

TALIN
16
Rok Vahtar
Na izmenjavi sem bil v Talinu v Estoniji. Stanovali smo v hostlu v starem delu
Talina. Hostel je lepo urejen, ima prostore za sprostitev, kuhinjo, jedilnico,
kino in pralnico za obleke.
Nastanjeni smo bili v sobi za štiri osebe,
ki je kar prostorna, v hodniku pa
je manjša kopalnica, ki jo ima vsako
nadstropje. Edini manjši problem v
sobi je bil neprijeten vonj po kajenju,
vendar smo kmalu na to čisto pozabili
oz. se je stanje izboljšalo. Drugi gostje
so bili večinoma študenti in turisti, ki
so bili starejši, vendar smo se odlično
razumeli.
Prva dva dneva smo preživeli v njihovi
šoli, kjer so nas prijetno pogostili
in nam razkazali šolo, ki je veliko bolje
opremljena kot naša. Nato smo se
odpravili do delodajalcev, ki so nam
predstavili podjetja, v katerih smo delali
naslednje 4 tedne. Z delodajalci
smo bili zadovoljni, neobičajno je bilo
le to, da delajo od 8. do 17. ure, torej
eno uro več kot v Sloveniji. Tudi trgovine
(večinoma supermarketi) so odprte
dosti dlje kot pri nas. Ni neobičajno,
da najdeš trgovino, ki je odprta od 7.
ure pa kar do polnoči.
Opazili smo, da večina Estoncev ne zna
angleščine tako dobro kot mi Slovenci,
zato je bilo sporazumevanje težje. Miha
je opazil, da se tudi v šoli učijo angleščino
večinoma na ravni osnovne šole.
Pri delodajalcih smo si dva dni vzeli
prosto, saj smo s trajektom odšli v
Stockholm. Za ponedeljek in torek smo
se odločili zato, ker so karte za trajekt
ob začetkih tedna veliko cenejše kot ob
vikendih. Za vsakega posebej smo zato
plačali samo 20 evrov, kar se nam ne
zdi veliko glede na razdaljo od Talina
do Stockholma. V eni kabini smo spali
vsi štirje. Bila je majhna, vendar smo
brez težav prespali celo noč. Pot je trajala
15 ur, zato smo morali na trajekt iti
že v nedeljo ob šestih zvečer, da smo
v Stockholm prispeli ob enajstih dopoldne
v ponedeljek. Nato smo imeli
okoli 6 ur časa, da si mesto ogledamo.
Do starega dela mesta smo imeli približno
1 uro, vendar smo hodili počasi
in si sproti ogledovali mesto. V mestu
smo videli stare zgradbe, kraljevo palačo,
mestno hišo ... Dan je hitro minil,
saj se je veliko dogajalo, mesto pa smo
večinoma prehodili peš, tako da smo
se na trajekt vrnili izmučeni in lačni.
Sledila je 15-urna vožnja nazaj v Talin.

TALIN
Tilen Gomboc
17
Za izmenjavo sem se odločil ker imam rad nove dogodivščine in izzive. Šel
sem v Estonijo, v to državo sem si tudi želel iti. Izmenjava je izpolnila vsa
moja pričakovanja in še več. Negativno pri tej izkušnji je samo to, da je bila
malce prekratka.
Estonci so zelo prijazni ljudje, če potrebuješ
kakršno koli pomoč, se lahko
obrneš na vsakogar in ti bo z veseljem
pomagal. Estonija ima 1,3 milijona prebivalcev,
kar je res malo za tako državo,
ki je dvakrat večja kot Slovenija.
Večina ljudi je pravoslavne vere. Presenetilo
me je dejstvo, da so njihove
cerkve večinoma zaprte. Točnega razloga
ne vem. Njihov najvišji »hrib« je
visok 300 metrov, kar pomeni, da je to
precej ravninska dežela.

ERASMUS+
DANSKA
18
SØNDERBORG
Nejc Turšič
Za izmenjavo sem bil izbran že drugič, saj sem bil enkrat že na Finskem, in
sicer v Tamperah. Na pot smo šli z letalom iz Ljubljane do Københavna, od
letališča do Sønderborga pa nas je čakalo še 300 km vožnje z avtomobilom.
V Sønderborgu so čakali ključi hostla,
kjer sva z Lovrom prebivala prvi teden,
ker v študentskem domu ni bilo
prostih sob.
mi je bil zelo všeč, saj si imel na voljo
vse, kar ti srce poželi, npr. telovadnico,
kino, fitnes, igrišče za mali nogomet na
prostem, savno, računalnike itd.
Prvi teden sva se malce lovila, saj sva
se morala zjutraj zgodaj zbuditi zaradi
zajtrka in da sva ujela edini avtobus,
ki je vozil do najine šole, ki je bila oddaljena
še dodatnih 30 km. Po koncu
prvega tedna sva se iz hostla preselila v
študentski dom, tam so nama razkazali
celoten študentski dom in pa sobe, kjer
sva prebivala 3 tedne. Študentski dom
Drugi teden so naju že vsi sprejeli in
pričela sva sodelovati pri pouku kot vsi
ostali. Po končanem tednu je profesor
celotnemu razredu razdelil kratke teste
tedenske snovi in s tem pripomogel,
da smo si učenci več zapomnili,
kar je po mojem mnenju odlično in
zelo učinkovito. Četrti in zadnji teden
je bil zame najbolj zanimiv, saj se je

vsa snov, ki smo jo pridobili v tem
času, nabrala in zaokrožila. Proti koncu
tedna smo dobili zelo zahtevno nalogo,
ki je obsegala celotno snov teh 4
tednov. Naša naloga je bila prepeljati
oz. organizirati celoten prevoz od tovarne
na Kitajskem do podjetja Nestle
v Angliji. Morali smo tudi izračunati vse
stroške in predvideti zaplete, ki bi se
lahko pripetili med prevozom. Ko sva
nalogo s sošolcem predstavila pred
razredom, so bili navdušeni nad vsemi
podrobnostmi, ki so bile v nalogi. Zadnji
dan v šoli sta nama profesorja povedala,
da naju glede na oddani nalogi
čaka lepa prihodnost v smeri logistike,
če se je bova le držala, kar je bilo seveda
zelo prijetno slišati.
Prišel je zadnji dan in s tem ponovno
vožnja od Sønderborga do Københavna
ter let do Münchna in nato do Ljubljane.
Cilj izmenjave je bil pridobiti veliko pozitivnih
izkušenj in vpogled v šolanje v
drugih državah sveta. Cilj je bil več kot
dosežen, saj sem se veliko naučil. Izkušnja
je bila pozitivna, s tem se mi je
tudi povečala možnosti za zaposlitev v
prihodnosti.
19

ERASMUS+
MADŽARSKA
KECSKEMET
20
Martin Kavčnik
S sošolcem Klemnom sva bila na izmenjavi na Madžarskem, v mestu
Kecskemet. Prvi večer se ni začel ravno spodbudno, saj ob prihodu nekako
niso vedeli za nas. Potem smo se pogovorili in dobila sva sobo.
Naslednji dan smo odšli na ogled šole
in šolskih delavnic, popoldne pa smo
si ogledali še mesto.
Naslednji dan sva že šla delat v šolske
delavnice, kjer pa delavci niso znali
angleško, zato se niso ukvarjali z nama.
Naslednje dni sva bila pri drugem učitelju
prakse in je bilo lažje.
Med vikendi sva si kuhala sama. Hrana
v dijaškem domu nama ni bila najbolj
všeč, je pa hrana v trgovini cenejša kot
pri nas.
Z delom v delavnici pri delodajalcu sva
bila zelo zadovoljna, z mentorjem sva
se zelo dobro razumela in se nekaj novega
tudi naučila. Izmenjava je dobra
izkušnja, ki jo priporočam vsakemu.
Ljudje so bili zelo prijazni. Zmeraj so
pozdravili, ko sva prišla na delo ali v
dijaški dom. Velike zahvale gredo učitelju
Kavčniku, ki se je vse dogovoril.
Utrdila sva tudi znanje angleškega jezika,
saj sva morala komunicirati v trgovini,
delavnici itd.

ERASMUS+
ŠPANIJA
MADRID
Nejc Levičnik
21
Meseca novembra sem bil na mobilnosti dijakov v Madridu. Z menoj so bili
še trije dijaki in dva profesorja, ki pa sta po enem tednu odpotovala domov.
Z dijaki smo si delili sobo v hostlu, kjer smo preživeli skupaj cel mesec.
Menim, da je mobilnost dobra stvar, saj
doživiš stvari, ki jih ne pričakuješ, postaneš
bolj odgovoren. Usposabljali smo
se v podjetju IVECO, kjer smo pomagali
pri vzdrževanju vse električne ali ostale
mehanske opreme. Vse to nam je
omogočil mentor izmenjav v Španiji, v
samem podjetju pa je bil naš mentor
Inagi Martinez. On je zaslužen za vse
znanje, ki sem ga pridobil v podjetju.
Še nekaj na kratko o mestu. Bivali smo
na najprestižnejši oz. eni izmed dražjih
ulic Calle de Sagasta v Luxury Youth
Hostel (luksuzni mladinski hostel).
Mesto Madrid je polno življenja (predvsem
nočnega), saj na vsakem koraku
najdeš kakšno zanimivost, če pa že ni
zgradba ali spomenik, je pa kakšna
Španka ali Španec, saj so za razliko
od nas zelo odprti ljudje. V mestu sem
bil navdušen nad metrojem, ki je zelo
razpreden. Vsaka stavba je imela ob
oknu balkon, zunanji deli pa so okrašeni
tudi z veliko ornamenti. Ogledali
smo si stadion Real Madrida, Kraljevo
palačo, glavni trg Puerta Del Sol, park
Retiro in mnogo drugih znamenitosti. S
sošolcem pa sva se vsak dan po praktičnem
usposabljanju odpravila na
potep po Madridu, vsakokrat na drug
konec, da sva malo raziskovala in odkrivala
skrite kotičke mesta s kar 6 milijoni
prebivalcev.
Za konec bi dodal, da je mesto vredno
ogleda in upam, da bom imel še veliko
možnosti, da si bom ogledal še preostalo
Španijo.

MADRID
22
Erik Sajovic
Za izmenjavo sem se odločil zato, da sem spoznal drugo državo, ljudi in
njihovo delo. Bil sem v Madridu. Državo sem si izbral sam.
Na izmenjavi sem se imel zelo lepo in
je izpolnila moja pričakovanja. Izkušnja
je samo pozitivna, saj je bilo res
zabavno in poučno.
Ljudje tam so res zelo prijazni in ti pomagajo
pri kakršni koli stvari. Španija
mi je bila zelo všeč in bi se še vrnil v to
deželo.

SPLETNE NOVICE
ZAKAJ, KJE IN KAKO SO NASTALE
NOVICE SPSŠB
Matjaž Mlinšek
23
Ja, zgodovina uči ... Brez propagande ni nič in mi smo bili slepi in se nismo
zavedali njenega pomena in tako je razmišljanje preprostega »štromarja«
pripeljalo do spletnega obveščanja.
Alea iacta est! (Kocka je padla!)
Pisalo se je leto 2011 in spraševal sem
se, kaj in kako narediti, da bi pozitivno
prepoznavnost šole dvignil; kaj storiti,
da bi dijake obveščal o dogodkih in
da bi se potencialni dijaki počutili dobrodošli.
Tako se je začela odisejada,
potovanje od nekakšnih primitivnih
kratkih objav na internetni strani z znamenitim
nagovorom 'Dragi di»v«jaki ...'
do dnevnika oziroma občasnega obveščanja,
a še vedno v lastni domeni. A
kaj, ko se je kmalu »zgodilo« leto 2012
in 50 let našega zavoda …; vsi, ki ste
bili prisotni, pobrskajte po spominu,
ali je v imenu šole bilo kje kaj zapisano,
objavljeno itd. Ali smo objavili vsaj
stavek »Šola praznuje 50. obletnico«?
Mogoče sliko ali video zapis? No, da ne
bo prevelikih težav in ugibanj, naj vam
pomagam z odgovorom, ki je – NE!
Zaradi sodelovanja pri proslavi sva se
povezala enako misleča učitelja, ekstremno
različnega profila, elektrotehnik
in slovenist. Z idejo o novicah sva
prišla do ravnateljice, ki jo je sprejela
pozitivno in tudi pristala na prve stroške
(diktafon) in na prvi intervju, ki je
bil premierno objavljen 10. 10. 2013.
Jaz, Matjaž Mlinšek, sem tako sprejel
odgovornost in tehnično uredništvo,
Andrej Golinar pa je prevzel garaško
delo novinarja. Oba slediva pregovoru
»Age quod agis« (Kar delaš, delaj dobro!)
in imava na razvoj novic podoben
pogled, zato jih želiva izboljševati, da
se bo povečala tudi prepoznavnost.
Sam sem meje naših novic premaknil,
sodelovali smo tudi z občili zunaj šole.
Zgradili smo mrežo, ki je zagotavljala
redno pojavljanje na internetu in v
drugih pisanih ter video medijih. Pri
vsem tem je treba zagotavljati integriteto
in zaščito novinarjem, ki so v našem
primeru večinoma dijaki.
Osnova našega ustvarjanja je seveda
delo dijakov in dijakinj. Vsi učitelji, ki
sodelujemo pri novicah, pa seveda to

24
2011
2012
2015
delo spodbujamo, usmerjamo, kritiziramo
in zagovarjamo. Vsak članek je
pred objavo večkrat pregledan, njegova
objava je premišljena in tudi skrbno
načrtovana. Zaradi našega dela se
je kvaliteta člankov močno izboljšala,
saj sedaj članki vsebujejo tudi nekaj
pozitivne kritičnosti, hudomušnosti in
vizije, kar pa seveda ni vedno vsem po
godu.
Živimo v demokratični državi in imamo
že kar nekaj let svobodo govora in pisanja
(kar v času mojega odraščanja ni
ravno veljalo), zagovarjamo resnico, pa
čeprav težko živimo z njo, in prav zato
je treba zagotoviti integriteto dijakov.
Ko se bo to porušilo in se bodo pojavili
preveliki pritiski, se bodo novice poslovile
in prešle v »underground« sceno,
vrnili se bomo na začetek in čakali
na novo priložnost za razvoj.
Sicer pa se je v letu 2015 ekipa operativno
povečala, poleg spletnih novic
smo uvedli tudi video novice/filme,
imamo svoj »youtube« kanal, prav
tako smo od junija 2015 prisotni na
»facebooku« (obrazni knjigi), kjer se
močno promoviramo v spletni svet in
smo prepoznavni tudi v tujini, na kar
kažejo odzivi, komentarji …
Operativno ekipo novic, njeno osrčje,
danes sestavljamo: Matjaž Mlinšek,
Andrej Golinar, Breda Tekavec in Jernej
Krenčan. Vsi skupaj skrbimo, da bodo
vaši dosežki, vaše zmage zapisane v
zgodovini šole in da bodo ti zapisi nekoč
lahko učili prihajajoče dijake.
Vaše delo je lahko cenjeno le toliko,
kot ga cenite sami, a pomnite: Audaces
fortuna iuvat. (Sreča je na strani
hrabrih.)
2016

MULTIMEDIJA
VIDEO-AVDIO
KROŽEK
25
Video-avdio krožek na šoli deluje šele drugo leto, vendar si brez njega
ne znamo predstavljati šolskega dogajanja. Ima približno deset članov, ki
izmenično sodelujejo na snemanjih.
Ti člani so: Nik Pajnič, Miha Potočnik,
Kristjan Purkeljc, Jan Pavlin, Andraž
Tilinger, Edo Ris, Maruša Turk in Armando
Škrlj Krulc. Nekateri so z videom
že imeli izkušnje, drugi ne, za delo
pa jih je navdušil njihov mentor Jernej
Krenčan, ki je že kot najstnik s prijatelji
snemal razne dogodivščine in jih
potem montiral v filme. Na fakulteti je
potem to dejavnost zaradi pomanjkanja
časa opustil, zdaj pa je svojim veseljem
»okužil« tudi dijake.
Namen krožka je pokriti vse ali pa večino
aktivnosti na šoli in s tem pripomoči
k večji prepoznavnosti šole ter promovirati
dogodke, ki se na šoli dogajajo
poleg izobraževalnih dejavnosti. Dijaki
so se naučili, kako poteka snemanje,
kako posneti pravi posnetek, na kaj
je potrebno biti pazljiv pri snemanju,
kako z montažo narediti čim boljši film
in podobno.
Z mentorjem so spoznali, kakšni so
pravilni koti za snemanje, kako posta-

26
viti kamere, ujeti dober kader in podobno.
Sedaj so dijaki že tako izkušeni,
da večino stvari naredijo sami,
on pa jih po potrebi le še usmerja. Po
vsakem snemanju se pogovorijo. Slabe
posnetke popravljajo pri montaži, dijaki
pa so nanje pozorni pri naslednjih
snemanjih in jih poskušajo odpraviti.
Montaža je težji del, saj je v minuti dobrega
končnega izdelka 20 do 30 minut
montaže. Predvsem pa je pomembno,
da v tem, kar delajo, uživajo in jim to
delo nekaj pomeni.
Seveda se na snemanjih zgodi mnogo
nepredvidenih stvari in zabavnih prigod,
ki jih še dolgo spravljajo v smeh.
Do aprila 2016 so na kanalu YouTube
(SPSŠB Ljubljana) objavili približno
112 posnetkov, okoli 15 pa jih je zaradi
takšnih ali drugačnih razlogov zaklenjenih
in so zaprti za javnost. Trenutno
imajo posnetih še 20 filmov, ki pa še
čakajo na montažo. Na začetku tega
šolskega leta so si zadali cilj, da imajo
konec šolskega leta 10.000 ogledov na
Snemajo torej vse dogajanje na šoli in
ekskurzijah, faze izdelave zaključnih
izdelkov dijakov, posneli so predstavitve
programov za informativni dan,
sodelujejo pri projektih …
Za določeno snemanje nimajo scenarija,
imajo samo približen okvir in želje,
kaj naj bi se posnelo. Ostale stvari
so čisto spontane in se jih prilagaja
sproti. Če gre za neko večje snemanje,
usklajevanju namenijo več časa (npr.
če snemajo z več kamerami).
kanalu YouTube, vendar so že v mesecu
marcu 2016 dosegli 12.000 ogledov,
zato so si postavili nov mejnik, in sicer
da do konca tega leta doseči 20.000
ogledov.
V prihodnosti bodo še naprej »medijsko«
podpirali dogodke, ki se bodo dogajali
na šoli. Redno spremljajo video
natečaje za srednje šole. Načrtujejo
snemanje nekaj krajših igranih filmov,
zelo pa si seveda želijo modernizirati
snemalno opremo.
Če bi se jim radi pridružili,
pišite na: vap@spssb.si.

NATEČAJ
OLIMPIJSKI PLAKAT
RIO 2016
27
Suad Ćufurović
Olimpijski plakat sodi med najbolj prepoznavne simbole olimpijskih iger.
Olimpijski plakati so bili izdelani prav za vse olimpijske igre modernega
časa, od prvih iger leta 1896 naprej, ki so bile v Atenah v Grčiji. Olimpijski
plakat upodablja olimpijske simbole, športnike, športe …
Dijaki SPSŠB smo pri urah umetnostne
vzgoje izdelali plakate za poletne olimpijske
igre v Riu 2016. Tako sodelujemo
na natečaju za najboljši olimpijski plakat,
ki ga je razpisal Olimpijski komite
Slovenije. Najboljši plakati bodo nagrajeni
in uporabljeni na plakatnih površinah
v času pred olimpijskimi igrami.
Mentorica Marjetka Pajk nam je dala
vsa navodila, tako tehnična kot vsebinska
— kako začeti z delom in kaj
naj likovni izdelek predstavlja. Poletne
olimpijske igre pokrivajo zelo različne
športe (atletika, gimnastika, judo, košarka,
odbojka, nogomet, tenis, strelstvo,
plavanje, jadranje, veslanje ...),
zato se v naših delih ta raznolikost
športov opazi. Nismo pa pozabili na
olimpijski znak in večni ogenj.

KREATIVNOST
USTVARJANJE
28
PO NAŠE
Alojzija Skubic, Karmen Klobasa, Sonja Kraner
NOVOLETNI OKRASKI
V mesecu decembru smo z dijakinjami 1. k
za projekt ACES izvedle ustvarjalno delavnico
izdelovanja novoletnih okraskov. Iz pocinkane
žice so nastale zvezde, iz storžev palčki ali
jelenčki in iz starih CD-jev lesketajoče bunkice.
SMREKICA ŽELJA
V prednovoletnem času smo razmišljale, kam
zapisati svojo željo za 2016. Iz kartona smo izdelale
stožčasto smrekico. Z odtisi rok vseh dijakinj na
barvastem papirju, na katerih so bile napisane
želje, pa smo polepile celotno smrekico.
BROŠKE IZ FILCA RAZLIČNIH BARV
Ker znamo biti ustvarjalke modnih oblačil tudi zares
ustvarjalne in nam vsak, tudi odpadni material nekaj
pomeni, lahko izdelamo prave modne dodatke iz blaga
(npr. iz filca). Tako so nastale broške, ki lahko odlično
popestrijo naš stil.

VEZENJE
Z različnimi vbodi za vezenje in pravo barvno
prejico, s katero šivamo, nastanejo čudoviti
detajli, vzorčki ali napisi, ki lahko popestrijo tudi
šolski predpasnik dijakinj 1. k ali katerikoli modni
kos oblačila.
DOMA IZDELANO STOJALO ZA TKANJE
V mesecu januarju smo sodelovali pri projektu Turistična tržnica,
kjer smo se predstavili s temo Po stopinjah koliščarjev. V ta
namen smo izdelali pravo stojalo za tkanje, kot so ga poznali
v dobi koliščarjev. Na njem je možno izdelati pravo tkanino, ki
jo lahko uporabimo kot modno popestritev ali kot tapiserijo za
okras v prostoru.
29
• Biti ustvarjalen mi pomeni biti
drugačen, unikaten in neponovljiv.
• Ustvarjalnost nas bogati in nam
daje občutek lastne vrednosti.
Pri svojem delu z dijaki si želim še veliko
ustvarjalnih dogodivščin …
VOŠČILNICE
Dijaki v prednovoletnem času izdelujejo novoletne
voščilnice. Z izdelavo smo pričeli v šolskem letu
2011/12. Dijaki izdelujejo eko voščilnice, ki jih
razstavijo v šolski knjižnici. Najboljše oziroma najleše
so vsako leto nagrajene s praktičnimi nagradami.
NOVOLETNI PREPLETI
Se spomnite tistih let, ko so bile v šolah edina dekoracija
papirnate snežinke? Tudi tokrat smo se
odločili, da krasijo naše prostore. Naj vendar sneži.
Ustvarili pa smo tudi čipki podobne praznične okraske
iz tanke prepletene vrvice.
Korak 1: Vzemite balončke, jih napihnite do velikosti pesti.
Korak 2: Vrvico narežite na dolžino ali še bolje dvakratno
dolžino premera balona in jo namočite v lepilo,
razredčeno z vodo v razmerju 2 : 1.
Korak 3: Začnite z lepljenjem vrvice na balon.
Korak 4: Ko se vrvice popolnoma posušijo, to traja kakšen
dan, balone z buciko prebodemo in jih izvlečemo iz okraska.
Minimalistični slog v naravnih barvah smo popestrili
še z rdečimi jabolki in voščili.
Idejni koncept smo zasnovale: Majda Grašič, Marjetka
Pajk in Karmen Klobasa.

KOLIŠČARJI
IZDELAVA NAKITA
30
Eva Osredkar in Anuša Prijatelj
Učenke 1. k smo pod vodstvom mentorice Karmen Klobasa izdelale nakit
iz časa koliščarjev za projekt Zeleni turizem, ki je bil predstavljen na
Gospodarskem razstavišču.
Najprej smo iz das mase v sivi barvi in
barvi terakote izdelale kroglice in oblikovale
raznovrstne »poškodovane«
oblike, takšne, ki so jih imeli nekoč.
Ko so se delčki posušili, smo jih v različnem
zaporedju nanizale na vrvico.
Za izdelavo nakita smo uporabile tudi
drobne roževinaste kamenčke, skozi
katere smo izvrtali luknjico s posebnim
tankim svedrom.
Nizanje kroglic na vrvico smo prekinjale
z vozlanjem v značilnih vozlih
za tisti čas. Uporabile smo polvozel v
levo in desno ter navaden vozel. Nizanje
in vozlanje je bilo zelo preprosto,
saj v času koliščarjev zahtevnih snovi
še niso poznali. Zgodovinski nakit se
od današnjega razlikuje predvsem po
barvi, obliki in materialu. Verjetno pa
se močno razlikuje tudi po ceni.

15 LET HAIKUJEV
BREZČASNOST
TRENUTKA
31
Liljana Kranjc Tekavec
V aktivu slavistov smo se letos odločili, da izdamo zbornik haikujev, v
katerem je zbrano bogastvo »ubesedenih trenutkov« zadnjih 15 let.
V tem času se je Srednješolskega natečaja
za najboljši haiku, ki ga organizira
Gimnazija Vič, udeležilo skoraj 5800 dijakov
in dijakinj iz slovenskih srednjih šol.
Med njimi je množica dijakov in dijakinj
Srednje poklicne in strokovne
šole Bežigrad, ki je stkala pisan mozaik
haikujev iz vseh plasti (in pasti)
mladostnega doživljanja, čustvovanja
in opazovanja. Ali kot zapiše Edin Saračevič,
idejni vodja srednješolskega
natečaja:
»Namreč, nagrajeni haikuji dijakov
SPSŠB, ki sem jih ob tem povabilu (zopet,
že N-tič) bral in po-doživljal, so se
me (ponovno) globoko dotaknili.

32
Začutil sem brezčasnost Trenutka, ki
ga v sebi »ujame« odličen haiku.« In:
»V gradivu, ki sem ga za te delavnice
pripravil, so nepogrešljivi nagrajeni
haikuji dijakov SPSŠB.«
Ko mentorji jeseni povabimo srednješolce
k sodelovanju na natečaju, se
njihove pesmi porodijo iz trenutka,
prebliska, spontano. Na različnih listih
in listkih, iztrganih iz zvezkov, so trivrstičnice,
ki se njihovim avtorjem ne
zdijo nič posebnega. »Kr' neki!« pravijo.
A kako se jim zasvetijo oči, ko jim
spomladi povemo, da so nagrajeni! Da
so dobri! Da so najboljši! Prvotno brezbrižnost
in skromnost zamenjata ponos
in zadovoljstvo.
Ponosni in zadovoljni smo tudi mentorji.
V dosedanjih zbornikih Srednješolskega
natečaja za najboljši haiku
je bilo namreč objavljenih več kot 580
haikujev iz naše šole. Med njimi pa je
več kot 100 pesmi, ki so nagrajene!
Te, najboljše, nagrajene haikuje smo
zbrali v knjižici, da bodo za vedno ostali
z nami, čeprav so samo »ubesedeni
trenutki«, zvezdni utrinki.
Hvala vodstvu naše šole, ki kreativnost
dijakov in mentorjev podpira. Ravnateljica
v uvodniku zbornika zapiše:
»Vzpodbuditi ljubezen do besednega
izražanja ni lahka naloga, zato se iz
srca zahvaljujem mentorjem dijakov,
njim pa želim še veliko ustvarjalnega
navdiha.« V ustvarjanju haikuja se je
poskusila tudi sama:
Sončni žarki:
dijaki
med nami.
Moja praznina
se razveseli
računalniških iger.
Mark Gregorič
ti si tiho
jaz
te slišim
Filip Ožbolt
TV – begunci.
Radio – begunci.
V sobi ne prižgem luči.
Jure Živko

ZGODBE
LITERARNI
PRISPEVKI
33
ŽIVLJENJE V TREH LETIH
Nejra Alibašić
Odpiram že dobro znana vrata. Majhen glas v meni govori, konec je, konec je, končno.
Počasi grem po stopnicah, sonce mi takoj posije v oči. Voham pomlad, čutim, kako se
vse obnavlja, vse je spet rojeno. Vsako leto se spreminja in vsaka nova pomlad je drugačna,
tako kot vsako moje šolsko leto, drugačno, bolj zanimivo ...
Začetek mojega šolanja je bil zelo težak. Ko sem prišla, nisem vedela nič. Vse je bilo
drugačno, vse se je spreminjalo, nov način življenja, novi ljudje, nova kultura, drugačne
navade ... V novi deželi je bilo vse dolgočasno. Zjutraj sem vstala in sedla na avtobus. Na
poti sem imela občutek, da me vsi gledajo, mogoče zato, ker sem si to sama domišljala.
Avtobus je vozil zelo dolgo, sama pa nisem vedela, kje moram izstopiti, vedela sem samo,
kako izgleda šola. Po poti je deževalo. Avtobus se je ustavil, zagledala sem šolo in takoj
pograbila svoje stvari ter odšla proti stavbi. Na sebi sem imela plašč, ki je imel vonj po
Bosni. Preplavila so me čustva. Začela sem jokati, vendar se mojih solz ni videlo zaradi
dežja. Prestopila sem prag šole in začela iskati matično učilnico. Sedla sem na klopico.
Skozi okno sem občudovala dežne kaplje. Tako, kot je bilo vreme zunaj, tako sem se jaz
počutila znotraj. Prišel je bodoči razrednik, odklenil je razred, jaz pa sem premišljevala,
če bi se novim sošolcem sploh pridružila. Odločila sem se, da vseeno vstopim. Ko sem
sedla, sem spet imela občutek, da me vsi gledajo. Sošolci so me začeli spraševati, če
sem njihova nova sošolka, ker pa nisem znala slovensko, nisem vedela, kako odgovoriti.
Po nekaj tednih sem se privadila, zato mi ni bilo več tako težko. Prilagodila sem se
življenju v Sloveniji in novim navadam. Potem sem spoznala veliko prijateljev v šoli, kar
je bilo zelo lepo. Ta leta, ki sem jih preživela na SPSŠB, so bila pozitivna in negativna,
ampak sem vesela, da sem bila del te šole. Veliko sem pridobila, ne samo novih znanj,
ampak tudi za življenje.

Vem, da pomlad prinaša novo življenje za vse - tako kot narava, tudi jaz začenjam z novim
življenjem. Spet sem se odločila za novo življenje v novi deželi. Samo zdaj vem, da
bom uspela. Nov jezik, nova kultura, drugačne navade ..., nič me ne bo ustavilo v novi
deželi. Spet grem v nov izziv, ampak vem, da bom zmagala.
34
MOJ PRIJATELJ
Jan Cvetko
Jaz imam več prijateljev, ampak zagotovo eden izstopa. Kot najboljši.
Mojemu najboljšemu prijatelju je ime Leo in piše se Umek. Je postaven fant s kratkimi
rjavimi lasmi ter modrimi očmi. Oblači se bolj v temna oblačila, saj je njegova najljubša
barva črna. Živi nedaleč stran od mojega kraja v Cerknici. Ko se zapelješ v njegovo ulico,
je ta zelo urejena. Njegovo hišo sem si zapomnil po strehi, ki je zelena, saj je to zelo
nenavadno.
Z Leom se poznava že od malega. Ko sem dopolnil 6 let in odkorakal v šolo, sem na vratih
zagledal njega, ki me je prijazno spustil skozi, češ da sem bil prvi. Po predstavi smo
se razdelili po razredih, a glej, bila sva skupaj. Že od prvega razreda sva v osnovni šoli
sedela v isti klopi in prijateljstvo med nama je rastlo. Seveda pa sva bila malo razočarana
po končanem devetem razredu, ker sva se morala odločiti vsak za svojo pot, a nisva
pustila, da naju to loči. Odlikujeta ga zelo veliko srce ter pogum.
Leo ni samo navade prijazen fant, ki me zna nasmejati. Med nama ni samo veliko prijateljstvo,
ampak tudi ljubezen do motorjev. Od nekdaj imava rada motorje. On ima na
tem področju zelo veliko prakse, saj doma kakšnega tudi razdre ter popravi, mogoče
pa tudi malo predela. Odločila sva se, da kupiva star, ne dobro ohranjen motor ter ga
popraviva. Po enem letu in pol trdega dela sva delo dokončala. Čakala sva samo še testno
vožnjo. Rekel sem mu, da naj to naredi on, saj če pride do kakšne okvare, ve, kaj
narediti. Izkazalo se je, da je motor odličen. Vse, kar počnem z njim, se mi zdi tako zabavno
in enostavno, zato je tudi moj najljubši prijatelj. Med nama je kdaj pa kdaj prišlo
tudi do manjših konfliktov, vendar se nama je zdelo to bedasto in sva nehala s tem. On
mi je v življenje pripeljal veliko veselja ter dobre volje, predvsem pa je glavno to, da si
lahko zaupava. Sva kot brata in kdaj pa kdaj greva na kakšno zabavo in se tam povsem

sprostiva. Imava se rada, ne glede na to, kaj se pripeti, si v težavah pomagava. Kot pravi
slovenski pregovor, najboljšega prijatelja najdeš v težavi. To med nama drži kot pribito.
Zdaj se videvava bolj poredko, saj starši pravijo, da je šola na prvem mestu.
Rad bi se mi zahvalil, ker me podpira pri vsem, kar delam, in obratno. Ne glede na to, kaj
se bo zgodilo, bova vedno dobra prijatelja.
35
SALOMI SE URESNIČI RAZVRATNA ŽELJA. IN POTEM …
Rebeka Sinček
Saloma je večkrat poskušala zapeljati Johanaana, ki se ji je močno upiral. A globoko
v sebi je tudi sam čutil pregrešno poželenje. Na večer Herodove zabave se je Saloma
odločila, da bo ta večer zadnjič poskusila zapeljati Johanaana. Če pa ji ne bo uspelo, ga
bo pogubila. Oblekla je najlepšo obleko, ki je razkrivala njena gladka ramena, nadela
najrazkošnejšo ogrlico, ki je poudarjala njen popoln vrat, in se odišavila z najzapeljivejšo
dišavo. Ko za trenutek z zabave odide na svež zrak, opazi Johanaana. Na skrivaj ga
zasleduje in naposled se znajdeta čisto sama. Johanaan prosi Boga za moč, da se upre
lepotici, ki ga zapeljuje, a že kmalu prosi Boga za odpuščanje. Saloma je bila preveč
vztrajna in njegovo upiranje prešibko. Tako sta dve duši, ena pregrešna in ena prešibka,
združili svoji telesi v prepovedano strast.
Ko se je Saloma vrnila na zabavo, se je počutila prazno, čeprav je dosegla, kar si je želelo
njeno temno srce. Vendar se noč še ni končala … Ko je šla k Johanaanu, ji je namreč sledil
dvorni stotnik in videl, kaj se je zgodilo. Ko se je vrnila, jo je zgrabil za roko in odvlekel
na samo. »Zate bi storil vse, a za čistost in ljubezen tebi ni mar! Želiš si le ostude, gnusa,
prepovedanega in nedosegljivega!« Saloma se je želela izviti iz njegovega prijema, a
zaman. Stotnik jo je držal premočno. Naenkrat jo je prijel za vrat in dejal: »Sedaj ti bom
dal nekaj tebi nedosegljivega. Vdihnila boš, ko mi boš vrnila poljub.« Prislonil je svoje
ustnice k njenim. A Saloma se je, kakor je prej trmasto dvorila Johanaanu, vztrajno branila
njegovih ustnic in hlastala za zrakom. Stotnik jo je močneje zgrabil za vrat in kmalu
je v rokah držal Salomino negibno telo. Tam je bila … Imel jo je čisto zase … Bila je samo
njegova … Ležala je na njegovih rokah, glava ji je omahnila nazaj in razkrila sicer zdaj
moder, a vitek vrat. Njene škrlatne ustnice so izgubljale barvo, a bile so še vedno polne.
Stotnik je z grozo skozi solzne oči strmel v truplo edine ženske, ki jo je ljubil. In prvič
se je dotaknil njene ključnice, ne da bi se mu upirala. Prvič je pod svojimi dlanmi čuti

njene boke. Začutil je grozo. In poželenje. Mirna, kakor da bi spala v njegovem naročju,
je bila Saloma prelepa. Še vedno otrplemu od groze svojega dejanja se je v stotniku
nekaj premaknilo. Prislonil je svoje ustnice k njenim, kot da bi mu govorile: »Poljubi me
…« Zgrabil je njeno obleko, kot da bi mu ukazala: »Raztrgaj me …« In storil je z njenim še
toplim telesom, kot da bi mu dejalo: »Ljubi me …«
Tiste noči je živelo vse; Herod, gostje, Johanaan, rastline, živali, še noč je živela. Vse, razen
Salome, ki končno ni imela čisto vsega, kar si je zaželela.
36
USB STICK
Teja Kovič
Imagine your teacher left his USB stick on his desk in the classroom and left. You know
there are tests for your and other classes on the USB stick. There is nobody else in the
classroom. What would you do? Would you leave it on the desk and not touch it? Would
you make a copy of it just for yourself? Or would you make a copy and share the documents
with other students? Or would you try to sell the test to other students?
If my teacher left his USB stick on his desk, and I knew that there were tests for my and
other classes on it, I would definetly return it to the teacher. I wouldn't leave it on the
desk and wouldn't touch it because the other kids probably would.
If they got their hands on it, they would probably take it and look at the tests and even
copy it. Maybe somebody would keep it just for himself, so that he could get a good
grade, but I definitely wouldn't take it. If I took it and somebody found out, they would
probably tell the teachers and I would get punished. If I took the stick, it wouldn't be fair
to the other kids, because maybe the tests are really difficult and then I would be the
only one who got a good grade. I wouldn't even think about selling the test to other kids,
because that is wrong and bad. If everybody got the tests, the teacher would probably
notice anyway because of the good grades and would want to find out who got them.
If the kids didn't want to get punished, they would probably say it was me, and then I
would be in a lot of trouble.
These are the reasons why I wouldn't take the key and would return it to the teacher the
minute I saw it, and I think that would be the only right thing to do.

37
IF I HAD THE POWER TO CHANGE THE WORLD
Rozi Golmajer Osmić
If I had the power to change the world, I would start at the beginning. First of all, there
would be just one country representing the world as one big happy family. If I could, I
would ban buying and possessing guns and other shooting and killing devices. No one
should use guns or kill people and animals. Peace all over the world would rule. But if
people weren’t that stupid to think that the love for power can change the world, the
Earth would be a better place to live. Because when the power of love overcomes the
love for power the world will know peace.
The second thing is, I’d like all industries to work with the love for nature. If people
didn’t leave trash outside the trash bins and put it in the trash, the world would be a
nicer place already. If everyone respected the nature and look around what it has given
to us and then look what we’re doing to it, we’d see the changes already. It’s a big world
full of intelligent people led by the stupid ones who don’t care. Money rules the world
but it shouldn’t be like that.
If the world was ruled by justice and peace, everybody would be happy. But changing
the world means changing people and their habits and that would be pretty hard. I
think it would take one century or even more to change peoples’ minds and try to do
something better. We just need that one person who would do that. I’d like to be the
one and not just a big name in history. But the problem is; everyone wants changes and
nobody wants to change.

KONSA
38
Nina tam
Nina tu
2 X Nina = kažin
19 + 20 = Nič!
Nejc se pridruž
Ježca se zruš!
B A M
vse je razpacala
spet bom pucala
packa presneta
O M G
1 2 3
dihej z mano
fuj smrdi
Niina & Ninaa
HOČM, DA VEŠ
Hočm, da veš, da veš, da hočm
sam tebe met, js drugih nočm.
Jst bom tvoj, dokler ti boš moja,
za skos bova midva, do pokoja.
Veš, da te mam rad, veš, da te ljubim,
ne maram tega občutka, k čutm, da te gubim,
nočem te gledat z drugim, ne dovoljo mi
čustva, to kar čutm jst, teško povejo usta.
Anes Pehlić

PESNIŠKI NATEČAJ
PREŠERNOVANJE
39
V tednu pred slovenskim kulturnim praznikom je na šoli pod vodstvom
knjižničarke Nataše Pečkaj potekal pesniški natečaj Prešernovi verzi.
Pravilo je bilo preprosto: napiši pesem in v njej uporabi vsaj en Prešernov verz.
Učitelji slovenščine smo eno šolsko uro posvetili pesnikovanju, delavnica pa je
potekala tudi v knjižnici, v pesniškem kotičku. Tričlanska komisija ni imela lahkega
dela, med številnimi pesmimi je morala izbrati najbolj zabavno, najbolj
romantično in najbolj prešernovsko pesem. Nagrade so bile sladke.
O predpust, ti čas presneti,
spet so vsi v maškare odeti.
Hodijo od vrat do vrat
prosjačit in nergat.
Jaz noben'mu ne odpiram,
raj' svoje dinarčke študiram.
Klinc te gleda, mislim si,
ko na vrata tolče in zvoni.
Naslednji dan kolega gleda,
kakor da si mu ubil soseda.
Vpraša me, zakaj tako si siromašen?
Jaz pa tiho, ves prestrašen.
Luka Starec

40
O, predpust, ti čas presneti!
Začutim vsako tvojo misel,
zavonjam vsak tvoj dih,
začutim vsak utrip srca.
Ko se mi predaš, postanem jaz.
Ko sva skupaj, jaz letim.
O, predpust, ti čas presneti,
ko te s prstanom jaz poročim.
Oh, ta ljubezen,
lepa je, prelepa za živet!
Aljaž Klinc
Kam nese me obup, ne znam …
Brez tebe mrzla je noč,
temen je dan.
Hodim kot slep, neznano kam.
Hodim sam, od domačih stran.
Oh! Kam nese me obup, ne znam.
Anes Pehlić
Edinost, sreča, sprava
še vedno isto pomenijo.
Včasih sanje,
danes pa le besedičenje.
Aleš Bernot
Slike so delo dijakov Jana Cvetka, Nine Čamernik, Andraža Čebulja,
Klemena Dajčmana, Andraža Krivica, Nejca Levičnika, Leona Mohorčiča,
Klemena Plahanca, Tilna Trčka in Irene Vrtovec pod mentorstvom Marjetke Pajk.

Kdo te mene ljubit sili?
Zdaj moram zlorabit klic v sili!
Že leta ti se trudiš, nikoli ne boš znala,
a pri Jožetu že drugi
dan si prespala.
V gostilni Pri Dolencu
sva jaz in Čop ga pila,
ko SMS-sporočilo si dobila,
sva se že dobro ga napila
in nekaj steklenic razbila.
Dominik Kovač
41
Ne prepiram se z nobenim,
kaj mi govorijo o tebi.
Zame si pametna, iskrena, poštena,
taka ni bila še nobena.
Ti si moja edina, ena,
zate bi dal življenje, vse,
ampak vem, da tako ne gre.
Boli me srce, ki bije samo zate
in ni druge debate –
VSE BI NAREDIL ZATE.
Anton Antlej
Čedna postava bila ti je dana,
le glej, da nikoli ne boš
s trebuhom obdana.
Kaj pa je tebe treba bilo,
prej bi pomislila
na svoje telo.
Moj up je šel po vodi,
ker izgubila si prekrasen body.
Andraž Krofel

MODNE ZGODBE
OVRATNIK
42
OKRAS
Karmen Klobasa
Modne zgodbe so nas ponovno pripeljale do tega, da z vami delimo
(ne)znano. Tokrat so bili za nas magnetno privlačni ovratniki. Ujemite
jih in uživajte!
Okoli vratu si lahko damo veliko različnega
nakita, a modni trendi to sezono
prisegajo na nekaj novega – domiselne
in ekstravagantne ovratnike. Ovratniki
so se odcepili od srajc in postali samostojni
modni kosi.
Osnovno vodilo naše projektne naloge
Ovratnik ― okras je bilo, kako dvodelni
klasični srajčni ovratnik, sestavljen
iz nastavka in ovratnika, lahko na zanimiv,
izviren način preoblikujemo v
samostojen modni kos. Nešteto idej za
različne okuse in stile.
Čar ovratnikov je, da so primerni za vse
starosti in vse priložnosti, le izbrati je
treba znati pravo različico. Kombinacij,
v katerih si lahko nadenete ovratnik,
je skorajda neskončno. Najpreprostejša
je različica s puloverjem ali majico,
modernejša in še posebej elegantna
pa je kombinacija z minimalistično
bluzo. Pri tem je treba paziti, da ima
celotna podoba skupno noto.

43
Klasika lahko ostane klasika z nekaj
dodane modne začimbe v asimetriji
in izbranim gumbom, ki ga poudarja
kontrasten nastavek.
Megi Ivana Berlot
Iskanje črno-belih kontrastov v geometriji
je vedno zanimivo in privlačno.
Manca Udovič in Teja Kovič
Ekstravagantna teža v kovinskem sijaju
naj dominira na tistih, ki želijo
izstopati.
Amela Hadžipašić
Če se zakovice začnejo že pri vaši
obutvi, z njimi nadaljujte tudi na
zgornjih delih oblačil, na primer na
ovratniku. Tako bo vaša modna podoba
zaključena od glave do pete.
Elizabeta Smolej Srpan
Romantičnost je pogosto rdeča nit v
modnih usmeritvah. S čipko in mehko
oblikovanimi robovi ovratnika
boste dosegli nežno vsebino.
Lucija Lončar
Pri projektu je sodelovalo 14 dijakinj iz 2. io in 2. k. Bila sem
mentorica za idejno snovanje, mentorici za izvedbo pa sta bili
Martina Keravica in Minka Rihberger. Vsi ovratniki so bili na ogled
v razstavnem prostoru knjižnice v mesecu decembru in januarju.

MODNA OBLIKOVALKA
REBEKA SINČEK
MODNA RISBA
44
Alojzija Skubic
Za vsako modno ustvarjalko je risba
pomembna v procesu ustvarjanja,
zato ji Rebeka Sinček posveča
posebno pozornost.
V njenih delih lahko prepoznamo velik
talent, občutek za estetiko in oblikovanje.
Iz leta v leto je opazno napredovala,
kar se vidi v risbi in njeni izpopolnjenosti.
Slike so iskreno mladostno
razgibane, barve so močne, a hkrati
uporabljene s posebnim občutkom za
estetiko. Obrazne poteze so unikatne,
v njenih risbah je tudi sicer opaziti unikatnost,
veliko ustvarjalne energije in
samosvojosti!

45

JAPONSKI STRIP
MANGA
46
Manga je japonska beseda, ki pomeni strip. V Evropi smo besedo prevzeli
kot termin, ki označuje zgolj na Japonskem nastale stripe. Medtem ko je
branje mang pri nas še vedno subkultura in drag hobi, so na Japonskem
čtivo, po katerem posega tako rekoč vsak in zajemajo vse žanre, ki se v tisku
lahko pojavijo, od drame, znanstvene fantastike do navodil za kuhanje.
Mange imajo na Japonskem že tristoletno
tradicijo in so pomemben del japonske
kulture. Dokumentirano je ena
najzgodnejših predhodnic mange nastala
že v 12. stoletju, ko se je budistični
menih Toba skozi zgodbe o živalskih likih
ponorčeval iz velikašev. V 18. In 19.
stoletju so izhajale zabavne slikanice,
ki so se po menihu imenovale toba-e
(toba slike). Upoštevajoč, da so bile namenjene
za množično uporabo in pogosto
izdane v serijah, jih imami lahko
za prve stripe na svetu. Moderna manga
je kombinacija japonske likovne tradicije
in vplivov zahodnega sveta.
Stilsko so mange zelo raznolike. Druži
jih nagnjenost do detajlov (še posebej
tehnologije). Mnogokrat so kakšni elementi
narave ali strojev izrisani zelo
naturalistično. Liki so pogosto stilizirani,
še posebej ženske – vitke postave,
velike oči, majhna usta. Pozitivni
liki imajo pogosto mladosten videz,
medtem ko imajo negativni liki znake
staranja, telesne hibe, so poraščeni,
skratka vizualno odbijajoči.
Avtorici slik sta Kristiane Pistotnik in
Elizabeta Smolej Srpan.

Talenti