20.06.2019 Views

Turistični spominek mojega kraja 2019

Ideje za spominke v domačem kraju so pripravili učenci turistično obarvanih izbirnih predmetov ali krožkov.

Ideje za spominke v domačem kraju so pripravili učenci turistično obarvanih izbirnih predmetov ali krožkov.

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

<strong>2019</strong><br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA


Tadej Golob<br />

pisatelj<br />

Leninov park, 2018<br />

Postajališče Mercator<br />

Ljubljana<br />

Oblekla je kratke hlače in preveliko majico<br />

in takšna delovala skoraj kot študentka,<br />

pa niti ne tik pred diplomo.<br />

v rokah je držala<br />

mercatorjevo vrečko.<br />

že dobrih sedemdeset let<br />

vstopamo v vaša življenja.<br />

Dan D<br />

PLAC pod nekdanjim hipermarketom<br />

Mercator, Novo mesto<br />

v vaše knjige, v vašo glasbo,<br />

na avtobusne postaje, na trge in ulice.<br />

delamo dobro.<br />

že 70 let.<br />

in ja,<br />

tudi na vaše zmenke.<br />

Mercator, d. d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana


3<br />

Kazalo<br />

4 <strong>Turistični</strong> <strong>spominek</strong> <strong>mojega</strong> <strong>kraja</strong><br />

33. festival Turizmu pomaga lastna glava<br />

6 Turistične tržnice po Mercatorjevih<br />

centrih<br />

10 Darovi narave in mirnogorskega zmaja<br />

12 Sv. Ana v malem spominku – Anovski<br />

pütnar<br />

14 Sladka legenda o Beli dami<br />

16 Quini Lapilli – pet v vrsto<br />

18 Pri nas v Šenčurju po medu diši<br />

20 Zdravilkova domača lekarna<br />

22 Žirovske sanje<br />

24 Ptujčki<br />

26 Zofijin medaljon<br />

28 Pragerska Katica<br />

30 Kamnčkanje<br />

32 Minkina ruta<br />

34 Planica – snežena kraljica<br />

36 Okusi Kanin<br />

38 Otliško okno – okno s pogledom<br />

40 Hubelj<br />

42 Z osla na ramo – Bisaga<br />

44 Foto šopek s Krasa<br />

46 Glinena solnica<br />

48 KolekcijAna<br />

50 Neki 'z Laškiga<br />

52 Začimbe za golaž & semenske bombe<br />

54 Usnjeni nakit in galanterija – Lepi kamen<br />

56 Flosarska cirnga<br />

58 Gornjegrajski medenjak<br />

60 Od železnega do slastnega mostu –<br />

radeški njaMMost<br />

62 »Korblin« goričkih dobrot<br />

64 ŠtemPLAY GOričko<br />

66 From Palček Polanski<br />

16. festival Več znanja za več turizma<br />

68 Turistična tržnica sejem NATOUR<br />

Alpe-Adria <strong>2019</strong><br />

70 Ljubljanski kruhek goljufiv'ga peka<br />

72 Iz vinograda v steklenico, steklenica v<br />

pečico<br />

74 V lisičkinem brlogu<br />

76 Sladka usnjarska dogodivščina v Šoštanju<br />

78 Nežin rukzak z Gore Oljke<br />

80 Casanova isolana<br />

82 Z Jurijem po belokranjsko krepčilo<br />

84 Keltus<br />

86 Dogodivščine Male Tikvice<br />

88 Po poteh Vinka Spominka<br />

90 Suvenirima o Zvorniku<br />

92 Turistička razglednica regije Birač<br />

94 Nezaboravan trag Vrnjačkih parkova<br />

96 Kofer sećanja<br />

98 Suvenir našeg <strong>kraja</strong><br />

100 Opatijski bookmark sa kamelijom<br />

102 Djevojka s galebom<br />

104 Rooster of Barcelos<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA


<strong>Turistični</strong> <strong>spominek</strong><br />

<strong>mojega</strong> <strong>kraja</strong><br />

Pozdravljeni, mladi, v objemu turističnega utripa Slovenije.<br />

Do letošnjega leta sem vaše dejavnosti v okviru turističnih<br />

krožkov in društev opazoval le kot podpredsednik republiškega<br />

Turističnega drobnogleda Turistične zveze Slovenije, letos pa<br />

se lahko z vsem pisanim in raznovrstnim razkošjem zamisli,<br />

ki vznikajo v vaših mladih umih in srcih, seznanjam že kar kot<br />

predsednik Turistične zveze Slovenije.<br />

Že doslej ste tisti, ki ste pripravljeni svoj prosti čas nameniti<br />

spoznavanju dela v turističnih društvih in pri prepoznavanju<br />

turistične ponudbe vaših domačih krajev, naredili zelo veliko. Vi in<br />

vaši mentorji, ki vas podpirajo in usmerjajo z vsem žarom, ki ga lahko<br />

ponudijo le dobri, skrbni in predani učitelji, ste skupaj ustvarili pravo<br />

množico zamisli, s katerimi nas vsako leto lepo presenečate in na katere<br />

bi lahko bili ponosni vsi poklicni turistični delavci v Sloveniji.<br />

Ne glede na to, ali sodelujete na turističnih tržnicah v trgovskih središčih,<br />

na sejmih, na zdaj že dolgoletnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava ali<br />

na malo mlajšem festivalu Več znanja za več turizma; povsod je čutiti vašo<br />

mladostno zagnanost, iskrivost, predanost in voljo do pripravljanja novih<br />

turističnih dogodkov, ki vedno zbudijo radovednost nas, starejših, v smislu:<br />

»No, pa poglejmo, kaj so naši ’ta mladi’ pripravili letos?!«<br />

In vedno, poudarjam, prav vedno, smo mi »ta stari« očarani nad tem,<br />

kar naredite poleg vseh šolskih in zunajšolskih obveznosti na področju<br />

razvoja turistične ponudbe v naši in vaši deželi. Zaradi vas je ta dežela<br />

čedalje lepša in čistejša; starejši se moramo namreč še kako odvajati<br />

starih, slabih navad pri onesnaževanju okolja, ki bo za nami pripadalo<br />

vam. Ali pa pri ograjevanju zelenih površin, ki bi morale biti brez ograj<br />

in zidov, tako kot so brezmejne vaše zamisli in razmišljanje o razvoju<br />

vaših turističnih spominkov, dogodkov in prireditev.<br />

Vaša letošnja naloga, in upam, da je bila za vas prijetna, je imela<br />

naslov <strong>Turistični</strong> <strong>spominek</strong> <strong>mojega</strong> <strong>kraja</strong>. Kot predsednik<br />

Turistične zveze Slovenije verjamem, da ste svoji domišljiji pustili<br />

prosto pot in da ste smelo in brez omejitev zastavili svoje zamisli.


5<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Ne glede na to, ali ste pripravili rokodelske izdelke, kulinarične dobrote,<br />

slikovne predstavitve, miniaturne umetniške skulpture ali stilistično oblikovane<br />

zapise o vašem kraju, upam, da bo vse to postalo del turističnega utripa vašega<br />

<strong>kraja</strong> in hkrati vse Slovenije. Vsi vaši izdelki, vaši turistični spominki, so bili in<br />

še bodo razstavljeni in predstavljeni širši javnosti in seveda tudi ocenjevalcem.<br />

Starejši radi pravimo: »Mladost je norost«, ampak ne smete nam vsega<br />

dobesedno in vedno verjeti. Marsikdaj pravimo to zato, ker je naša mladost že<br />

minila in nas obhajajo prijetni spomini nanjo. In čisto odkrito, malce vam to<br />

vašo mladost tudi zavidamo. Ker pri svojih letih dobro vemo, kako močna je<br />

v mladosti želja po priznanju, pohvali in spodbudi. In vsi tisti, ki se ob svojih<br />

mentorjih izobražujete in plemenitite v poznavanju svojega domačega <strong>kraja</strong> in<br />

Slovenije, ste vredni najvišjih ocen, pohval in spodbud za nadaljnje delo.<br />

Zato upam, da bodo vse te mladostniške lastnosti, ki iz vas sijejo zdaj, v vaši<br />

mladosti, ostale čim dlje del vas in da bodo najboljša mogoča popotnica v svet<br />

odraslih. Prinesite v naš svet odraslih čim več življenjske radosti, srčne svetlobe,<br />

želje po lepem življenju in po rasti v harmoniji z vsem, kar dela ta svet in to<br />

deželo lepšo za življenje in bivanje v njej.<br />

Lahko vam obljubim le to, da imate pri svojih turističnih navihanostih, ki<br />

ste se jih in se jih boste še lotevali, vso mojo podporo. Če pa boste kadar<br />

koli potrebovali mojo pomoč, vam bom seveda rad pomagal po svojih<br />

najboljših močeh. Navsezadnje sem predsednik in predsedniki smo tu zato, da<br />

pomagamo, podpiramo in kažemo pot v boljši in lepši svet za vas in za nas.<br />

Naj zato ob koncu čestitam vsem, ki ste sodelovali pri projektih Turizmu<br />

pomaga lastna glava in Več znanja za več turizma ter izrazim svoj ponos na to,<br />

da je v Sloveniji toliko mladih ljudi, ki jim je mar za skladen in raznolik razvoj<br />

turizma v Sloveniji.<br />

Hvala vam in vašim mentorjem ter seveda tudi vašim staršem.<br />

Predsednik TZS:<br />

Pavle Hevka, inž. grad.<br />

mag. ekon. in posl. ved


Turistične tržnice<br />

po Mercatorjevih centrih<br />

Trebnje, 5. marec<br />

OŠ ob Rinži Kočevje<br />

OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč<br />

OŠ Podbočje<br />

OŠ Mirana Jarca Črnomelj<br />

OŠ Stari trg ob Kolpi<br />

OŠ Žužemberk<br />

Maribor, 7. marec<br />

OŠ Ludvika Pliberška Maribor<br />

Dom Antona Skale Maribor<br />

OŠ Kungota<br />

OŠ Jakobski dol<br />

OŠ Sv. Ana<br />

OŠ Pohorskega odreda Slovenska<br />

Bistrica<br />

Igrivo po kočevskem s Friderikom in Veroniko<br />

Jabolko s Peči<br />

Se gremo igrat … s cegli …<br />

Darovi narave in mirnogorskega zmaja<br />

Povej mi zgodbo in povem ti od kod si!<br />

Spominki spomine oživijo …<br />

Gremo na lisičko<br />

Modra vrtnica<br />

Svečina - srce med vinogradi<br />

Spominek Jakoba<br />

Anovski pütnar<br />

Sladka legenda o Beli dami<br />

2. OŠ Slovenska Bistrica <strong>Turistični</strong> <strong>spominek</strong> <strong>mojega</strong> <strong>kraja</strong><br />

OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec<br />

OŠ Minke Namestnik - Sonje Slovenska<br />

Bistrica<br />

OŠ Fram<br />

OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica<br />

OŠ Gustava Šiliha Laporje<br />

Domžale, 19. marec<br />

OŠ Hinka Smrekarja Ljubljana<br />

OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana<br />

OŠ Mirana Jarca Ljubljana<br />

OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana<br />

OŠ Venclja Perka Domžale<br />

<strong>Turistični</strong> <strong>spominek</strong> Črešnjevca<br />

Gremo malo po Bisterci - paket za družine<br />

V Framu že po bučah diši<br />

Selfie time v Oplotnici<br />

Pozdrav iz Laporja<br />

gLeJ, tarok!<br />

Quini lapilli - pet v vrsto<br />

Ljubljana Plečnikovo mesto<br />

Plečnikov piškot<br />

Hrošček Simon


OŠ Trzin Žerjavček - spomin na moj kraj<br />

OŠ Jurija Vege Moravče<br />

OŠ Stražišče Kranj<br />

OŠ Matije Čopa Kranj<br />

OŠ Šenčur<br />

OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka<br />

OŠ Poljane<br />

OŠ Poljane, Podružnična šola Javorje<br />

OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas,<br />

Podružnična šola Sovodenj<br />

OŠ Žiri<br />

OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica<br />

Ptuj, 20. marec<br />

OŠ Ljudski vrt Ptuj<br />

OŠ Sveti Tomaž<br />

OŠ Hajdina<br />

OŠ Anice Černejeve Makole<br />

OŠ Kidričevo<br />

OŠ Cirkovce<br />

OŠ Cirkovce<br />

OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava,<br />

Podružnica Zgornja Polskava<br />

OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava,<br />

Podružnica Pragersko<br />

OŠ J. Hudalesa Jurovski dol<br />

Kamnik, 26. marec<br />

OŠ Šmartno v Tuhinju<br />

OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska<br />

Bistrica<br />

Košarica z Moravškega<br />

Dimežova kajla<br />

Namizna igra<br />

V Šenčurju po medu diši<br />

Srednjeveška lepotica pod Lubnikom<br />

Zgodba iz babičine skrinje<br />

Zdravilkova domača lekarna<br />

Osovnik za pas, spet bo košna na vas<br />

Žirovske sanje<br />

Foto impresije - vtisi iz radovljiškega konca<br />

Ptujčki<br />

Igra:)ča: spomin na Sveti Tomaž<br />

Zdravilno seme<br />

Zofijin medaljon<br />

# Aluminij<br />

Cirkovški Fašenk<br />

Tam kjer so nastali prvi koraki<br />

Zgornjepolskavska Marjetica<br />

Pragerska katica<br />

Roškarjeva košara spominov<br />

Kamnčkanje<br />

Minkina ruta


OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora<br />

OŠ Križe<br />

OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika<br />

OŠ Vodice<br />

OŠ Marije Vere Kamnik<br />

OŠ Sostro Ljubljana<br />

OŠ Ivana Kavčiča Izlake<br />

OŠ Tončke Čeč Trbovlje<br />

Nova Gorica, 2. april<br />

OŠ Frana Erjavca Nova Gorica<br />

OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica<br />

OŠ Bovec<br />

OŠ Čepovan<br />

OŠ Šempas<br />

OŠ Dobravlje<br />

OŠ Otlica<br />

OŠ Danila Lokarja Ajdovščina<br />

OŠ Col<br />

OŠ Spodnja Idrija<br />

OŠ Elvire Vatovec Prade Koper<br />

OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen<br />

OŠ Toneta Tomšiča Knežak<br />

OŠ Pivka<br />

OŠ Prestranek<br />

OŠ Sečovlje<br />

Velenje, 9. april<br />

OŠ Lava Celje<br />

OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice<br />

OŠ Loče<br />

OŠ Dramlje<br />

JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina<br />

OŠ Kozje<br />

Planica – snežena kraljica<br />

A bos ti tud mal pofibrc'u?<br />

<strong>Turistični</strong> <strong>spominek</strong> Vrhnike<br />

Kapljice Vodic<br />

Festival pitne vode v Kamniški Bistrici<br />

Čebelji izdelki – darovi narave<br />

Sprehod skozi čas<br />

Trbovlje v tvojem spominu<br />

Nastal je cvet<br />

Rosebag<br />

Okusi Kanin<br />

Lokovačec<br />

Doživetja in okusi Vipavske doline<br />

Hu-belj, Hu-belj, Hu-belj<br />

Otliško okno - okno s pogledom<br />

Hubelj<br />

Skoči v preteklost - brani imperij!<br />

Pr'farski EKO šajblčk<br />

Z osla na ramo – bisaga<br />

Fotoknjiga – foto šopek s Krasa<br />

Šapkov popotni nahrbtnik<br />

Pivške dobrote<br />

Rakiški Stržen in reka Pivka – zatočišče ptic<br />

Glinena solnica<br />

Doživimo Celje skozi knjižico spominkov<br />

I.E.T.: Junak ali Bedak?<br />

Ljubezen na prvi pogled<br />

Drameljska Izabela<br />

KolekcijAna<br />

Kozjanska jabka


OŠ Slivnica pri Celju<br />

OŠ Primoža Trubarja Laško<br />

OŠ Vuzenica<br />

Praznik Sliv-nice<br />

Neki 'z Laškega<br />

Vuzniške dobrote<br />

OŠ Radlje ob Dravi Hmeljarska zgodba<br />

OŠ Črna na Koroškem<br />

OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice<br />

OŠ Petrovče<br />

OŠ Vransko - Tabor<br />

OŠ Polzela<br />

OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj<br />

OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki<br />

OŠ Mozirje<br />

OŠ Ljubno ob Savinji<br />

OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad<br />

JZ OŠ Marjana Nemca Radeče<br />

OŠ Ivana Cankarja Trbovlje<br />

Murska Sobota, 16. april<br />

OŠ Puconci<br />

OŠ Gornji Petrovci<br />

OŠ Fokovci<br />

Dvojezična OŠ I Lendava<br />

OŠ Turnišče<br />

OŠ Miška Kranjca Velika Polana<br />

OŠ Beltinci<br />

OŠ Mala Nedelja<br />

OŠ Janeza Kuharja Razkrižje<br />

OŠ Cankova<br />

Spominek našega <strong>kraja</strong><br />

Začimbe za golaž & semenske bombe<br />

Po sledeh barona Miglia<br />

Schwentnerjeva skrivnost<br />

Lastovka plete Polzelske zgodbe<br />

Lepi kamen - usnjeni nakit in galanterija<br />

<strong>Turistični</strong> <strong>spominek</strong> Šmartnega ob Paki<br />

Mozirski tulipanček<br />

Flosarska cirnga<br />

Gornjegrajski Leonardo in »gornjegrajski<br />

medenjak«<br />

Od železnega do slastnega mostu<br />

Pozdrav s Kuma<br />

Gor pa doj po Püjcovon varaše<br />

»Korblin« goričkih dobrot<br />

štemPLAY GOričko<br />

V objemu Lendave<br />

Na zrnu koruze<br />

From Palček Polanski<br />

Vrnimo gozdu prihodnost – prekmurski najdenčki<br />

Lovilec spominov<br />

Razkriška zapestnica »Od mladih, za mlade«<br />

Canjko – turistični <strong>spominek</strong> občine Cankova


10 Darovi narave in<br />

mirnogorskega zmaja<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Ob pregledu turističnih točk v našem mestu in okolici smo ugotovili, da turistom ponujamo<br />

kar nekaj turističnih spominkov. Tudi mi, turistični podmladkarji, smo pred<br />

leti pri našem delu obudili črnomaljske preste, ki so postale zanimiv in zelo prepoznaven<br />

turistični <strong>spominek</strong>.<br />

Pred nami je bila kar težka naloga. Spraševali smo se, ali sploh lahko ustvarimo še<br />

kakšen zanimiv <strong>spominek</strong>, ki bo kvaliteten in turistom cenovno dostopen. Dogovorili<br />

smo se, da bomo izdelali turistični <strong>spominek</strong>, ki bo pripomogel k večji obiskanosti in<br />

ponudbi neke zanimive turistične destinacije. Med vsemi idejami, ki so se porodile v<br />

naših glavah, smo se odločili, da bomo naš <strong>spominek</strong> povezali z Mirno goro.<br />

Ob obisku planinskega doma smo namreč ugotovili, da v ponudbi nimajo spominkov.<br />

Ugotavljamo tudi, da jo v zadnjih letih obiskujejo pretežno odrasli pohodniki. Zato smo<br />

se odločili Mirno goro približati mladim družinami z otroki ali osnovnošolcem prve in<br />

druge triade.<br />

Na Mirno goro vodi zanimiva gozdna učna pot, ki pa je žal premalo obiskana. Ker živimo<br />

v dobi računalnikov in telefonov, smo kot popestritev uporabili aplikacijo CŠOD misija.<br />

To je mobilni vodič za doživljajsko učenje na prostem, ki ga je razvil Center šolskih in obšolskih<br />

dejavnosti (CŠOD). Naredili smo svojo misijo za zanimivejše spoznavanje in vodenje po<br />

učni poti. Aplikacija popestri učno pot z vprašanji na določenih točkah in tako postane pot do<br />

vrha zabavnejša. Ob koncu opravljene misije pohodnik dobi virtualno značko. Na vrhu Mirne<br />

Osnovna šola Mirana Jarca<br />

Črnomelj<br />

Župančičeva 8<br />

8340 Črnomelj<br />

(07) 30 61 770<br />

os-mjarc.crnomelj@guest.arnes.si<br />

www.osmjc.si<br />

Avtorji naloge: Klemen Rožič Šoštar, Lana Lozar, Bor Kunič, Alex Ferfolja, Eva Lamut,<br />

Luka Žafran, Živa Veselič, David Kočevar, Iva Pezdirc, Iva Horvat, Ema Kavčič, Tinkara Kmetič,<br />

Loti Čufer, Špela Škof, Anka Pezdirc<br />

Mentorice: Eva Starašinič, Nevenka Jankovič, Mojca Stojanov, Palmira Šašek


gore, v planinskem domu, pa še del turističnega spominka,<br />

ki je hkrati tudi naš turistični produkt.<br />

Ustvarili smo turistični <strong>spominek</strong> z zgodbo, saj se zavedamo,<br />

da bo ob njej bolj prepoznaven in ga bomo lažje tržili.<br />

Našli smo legendo o zmaju, ki je nekoč živel na Mirni<br />

gori in jo preoblikovali po svoje. Na osnovi naše novonastale<br />

pravljice smo oblikovali naš turistični <strong>spominek</strong>.<br />

Povezan je z našo pravljico, z Mirno goro in darovi, ki jih<br />

ponuja tamkajšnja neokrnjena narava. Oblikovan je tako,<br />

da je zanimiv tako za odrasle kot tudi za otroke. Sestavlja<br />

ga nahrbtnik, skodelica in čaj zmaj, zmajeva energijska<br />

ploščica, zmajeva žogica in zmajev napoj, ki je namenjen<br />

le odraslim. Spominek je vsestransko uporaben tudi po<br />

končanem pohodu. Pohodniki se okrepčajo z zdravilnim<br />

čajem v lično izdelani skodelici in zmajevo ploščico, se<br />

sprostijo z zmajevo žogico, odrasli pa si lahko privoščijo<br />

tudi zmajev napoj. Vse pa zložijo v nahrbtnik, ki jih bo<br />

spremljal tudi na naslednjih pohodih. Vsak pohodnik<br />

si lahko kupi naš <strong>spominek</strong> v planinskem domu in si ga<br />

sestavi po lastni želji.<br />

11<br />

Logotip našega turističnega spominka<br />

Planinski dom na Mirni gori<br />

Pravljica<br />

o izgubljenem<br />

ZMAJU<br />

Pred davnimi časi je bila Mirna gora vse prej<br />

kot mirna, saj je v votlini na gori domoval<br />

HUDOBEN ZMAJ. Namesto ognja je bruhal<br />

zlovešče oblake, iz katerih je padala debela<br />

toča in sedem let zapovrstjo uničevala<br />

pridelek belokranjskih kmetov.<br />

Ker je zavladala lakota, so se ljudje zatekli po<br />

pomoč k svetemu Frančišku, varuhu pred<br />

vremenskimi nevšečnostmi. Na gori, tik nad<br />

zmajevo votlino, so sezidali svetniku<br />

posvečeno cerkev.<br />

Zmaj je čudežno izginil, dolga leta o njem ni<br />

bilo ne duha ne sluha. Nekega dne se je<br />

Ferdinand, sin viteza Friderika, ki je prebival<br />

na črnomaljskem gradu, odločil, da bo poiskal<br />

skrivnostnega zmaja, ki je nekoč živel na<br />

Mirni gori. Tri dneve in tri noči je raziskoval<br />

bližnjo okolico, a zmaja ni našel. Ko je že<br />

skoraj obupal, je zagledal razgledni stolp in<br />

se odločil, da razišče še njegovo notranjost.<br />

Najprej se je odpravil na vrh stolpa, kjer je<br />

užival v čudovitem razgledu. Kar naenkrat pa<br />

je zaslišal čudne glasove. Slišati je bilo, kot da<br />

bi nekdo jokal.<br />

Hitro je stekel po stopnicah navzdol, saj se mu<br />

je zdelo, da jokajoči glas prihaja iz kleti. Ko je<br />

prišel v spodnje prostore, je pred seboj<br />

zagledal velika lesena vrata, ki so bila<br />

zaklenjena. Vzel je svoj čudežni meč in z njim<br />

odklenil vrata. Ko je vstopil v sobo, ni mogel<br />

verjetni svojim očem. Pred sabo je zagledal<br />

potrtega zmaja, ki je spuš čal OBLAKE<br />

ŽALOSTI.<br />

Prav nič ni bil podoben straš nemu in<br />

hudobnemu zmaju, o katerem je že toliko<br />

slišal.<br />

»Zmaj, kaj se dogaja s tabo? Zakaj si tako<br />

žalosten?« ga je vprašal.<br />

»Pusti me pri miru, pojdi stran, preden se<br />

razjezim!« mu je ta zabrusil.<br />

»Saj bi ti rad samo pomagal. Povej mi, kaj te<br />

teži,« mu je odvrnil mladi vitez Ferdinand in<br />

sedel poleg zmaja. Pogovorila sta se o vseh<br />

njegovih težavah. Zaupal mu je, da je zadnja<br />

leta zelo osamljen in da pogreša ljudi. Povedal<br />

mu je, da v preteklosti ni bil dober zmaj, saj je<br />

ljudem povzročil veliko škode.<br />

OBZ ALOVAL je vse, kar je storil in si zaželel,<br />

da bi svoje napake lahko popravil. Vitezu se je<br />

zmaj zasmilil, zato se je odločil, da mu<br />

pomaga. Zbral je vse ljudi, ki so živeli v<br />

okolici Mirne gore. Zmaj se jim je opravičil za<br />

svoja pretekla dejanja in jim obljubil, da jim<br />

ne bo nikoli več škodoval.<br />

Od takrat naprej zmaj bruha le še oblake<br />

veselja in dobrote, zelo rad ima otroke in jim<br />

vedno kaj lepega in dobrega PODARI, ko ga<br />

obiščejo na Mirni gori.


12 Sv. Ana v malem spominku<br />

– Anovski pütnar<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Našemu raziskovanju in turističnemu proizvodu smo nadeli ime »Sv. Ana v malem<br />

spominku – Anovski pütnar«<br />

Obiščem kraj, dogodek ali prireditev in si želim nekaj v trajen spomin.<br />

Kaj naj poiščem, vzamem ali kupim? Spominek!<br />

Kaj želim ponesti domov? Kaj želim nekomu podariti? Spominek!<br />

To so vprašanja, ki se nam zastavljajo ob obisku nekega <strong>kraja</strong>, pokrajine ali dogodivščine.<br />

Tudi pred nami je izziv – poiskati ali izdelati <strong>spominek</strong> našega domačega <strong>kraja</strong>.<br />

Člani raziskovalne skupine imamo srečo, da živimo v občini, ki ima bogato turistično<br />

in kulturno ponudbo. V idiličnem okolju Slovenskih goric se naša občina razteza po gričih<br />

in se preliva v doline. Tukaj so mir, neokrnjena narava in veliko zanimivosti.<br />

V naši ponudbi Sv. Ana v malem spominku – Anovski pütnar smo združili oboje, tako<br />

obstoječo ponudbo kakor nekaj novega, kar bomo sami izdelovali in tržili. Poiskali smo<br />

prostor za trženje spominkov, ga sami pripravili in oblikovali notranjost in ponudbo. Naše<br />

obiskovalce pa bi lahko naučili tudi izdelovati kak <strong>spominek</strong> v delavnicah pri naših domačinih,<br />

s katerimi sodelujemo. Nismo pa pozabili niti na druženje in zabavo ter kulinarično<br />

ponudbo, ki je nepogrešljiva in bogata v naših krajih.<br />

Pa na lov za nov <strong>spominek</strong>! Iščimo, raziskujmo, ustvarimo nekaj lokalnega, domačega, naravnega,<br />

uporabnega. Uživajmo in se zabavajmo! Pridite in se nam pridružite!<br />

OŠ OŠ Sveta Ana<br />

Sveta Ana 14<br />

2233 Sveta Ana<br />

(02) 72 95 870<br />

info@sveta-ana.org<br />

www.sveta-ana.org<br />

Avtorji naloge: Karin Gosak, Melisa Zadravec, Nina Simonič, Nika Simonič, Katja Golob, Sara<br />

Fras, Alekseja Kraner, Kristjan Ornik, Urban Ornik, Zarja Peček, Tamara Dvoršak, Jakob<br />

Šijanec, Vita Peček, Julija Zemljič, Maja Holer<br />

Mentorici: Ana Šnofl, Irena Rola - Bek; Somentor: Žan Rola


Naš logotip<br />

Logotip predstavlja naš osrednji <strong>spominek</strong>, ki združuje<br />

grozdov list, na katerem bomo ponujali suho sadje. V<br />

preteklosti so v naših krajih veliko sušili, med drugim<br />

tudi slive, jabolka, hruške in grozdje. Bistvo naše ponudbe<br />

je uporaben, estetski in doma narejen <strong>spominek</strong>, ki ga<br />

ponazarja tudi naš logotip.<br />

Avtorica logotipa je Vita Peček, z idejami pa smo ga dopolnjevali<br />

vsi člani skupine.<br />

13<br />

Naša maskota – Pütnar<br />

Maskota je mali pütnar, ki je značilen za čas trgatve v<br />

Slovenskih goricah. Izdelan je iz ovčje volne – filca, ki<br />

nastane z mokrim polstenjem. Naša skupina ga je izbrala<br />

za maskoto. V podobo pütnarja bo oblečen naš član, na<br />

hrbtu bo nosil püto, v njej pa spominke. Spremljala ga<br />

bo zeliščarka s povabilom na našo stojnico in majhnimi<br />

spominki, ki jih bo delila med obiskovalce.<br />

Avtor maskote je gospod Franček Ruhitel s Kmetije pri<br />

Fridi, ki je pütnarja izdelal za poslovna darila na pobudo<br />

občine.<br />

Avtor maskote je gospod Franček Ruhitel s Kmetije pri Fridi,<br />

ki je pütnarja izdelal za poslovna darila na pobudo občine.


14 Sladka legenda o Beli dami<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Prebivalci Slovenske Bistrice smo močno vpeti v kulturno dogajanje, katerega velik del<br />

se odvija v gradu Slovenska Bistrica, ki je najpomembnejša turistična atrakcija v tem<br />

okolju. Nekoč je v njem prebivala Bela dama, o kateri še danes kroži legenda, ki se<br />

prenaša po ustnem izročilu iz roda v rod. Ta mitološka zgodba nas je navdihnila do te<br />

mere, da smo naš turistični <strong>spominek</strong> razvili iz omenjene legende.<br />

S prepletanjem ustnega izročila, simbolike in dobrin, ki so značilne za naš domači<br />

kraj, smo razvili inovativni turistični produkt, in sicer piškote Bele dame.<br />

Zanimivosti piškotov Bele dame:<br />

• srce predstavlja ljubezen,<br />

• bela barva predstavlja vsakdanja oblačila Bele dame,<br />

• oreh je po slovenskem ljudskem izročilu sveto drevo, ki varuje pred nesrečo,<br />

• bučna semena simbolizirajo trpeče življenje dame, ki je bila zaprta v stolpu in so ji<br />

pomagala pri mukah ob nespečnosti,<br />

• moka in žito sta tesno povezana s kulturno dediščino našega <strong>kraja</strong>,<br />

• med in čebelarstvo imata na območju Slovenske Bistrice že dolgoletno tradicijo.<br />

Ker nam ekološko ozaveščanje veliko pomeni, smo poskrbeli, da smo pri embaliranju uporabili<br />

čim več recikliranih materialov.<br />

OŠ Pohorskega odreda<br />

Slovenska Bistrica<br />

Kopališka ulica 1<br />

2310 Slovenska Bistrica<br />

(02) 80 50 380<br />

info@ospo-slb.si<br />

www.ospo-slb.si<br />

Avtorji naloge: Gloria Capl, Alja Feltrin, Ana Iršič, Aneja Kunčič, Ana Ladinek,<br />

Matic Mohorko, Oskar Petak, Lana Pučnik, Ana Tomažič, Maša Vanček<br />

Mentorici: Jasna Jančič, Patricija Simrajh


Recept za pripravo piškotov<br />

Sestavine:<br />

• 150 g domačega masla,<br />

• 1 jajce domače reje,<br />

• 2 veliki žlici medu s šipkom,<br />

• 1 zavitek vinskega kamna,<br />

• 1 strok vanilje,,<br />

• 250 g eko pšenične moke,<br />

• skodelico eko bučnih semen,<br />

• skodelica domačih orehovih jedrc.<br />

Preliv za piškote:<br />

• 200 g sladkorja v prahu,<br />

• 1 beljak,<br />

• sok 1/2 bio limone.<br />

Postopek:<br />

Maslu sobne temperature dodamo med in strok vanilje.<br />

Z ročnim mešalnikom mešamo toliko časa, da se maslo<br />

speni in med raztopi. Nato dodamo jajce in ponovno<br />

mešamo. Na koncu dodamo moko, v katero predhodno<br />

vmešamo vinski kamen in ju dodam v masleno zmes.<br />

Testo razvaljamo na 1 cm debeline, izrez s srčkastim modelčkom<br />

ter položimo na pekač, ki ga predhodno pokrijemo<br />

s papirjem za peko. V ogreto pečico na 200 °C damo<br />

piškote ter jih pečemo toliko časa, da rahlo in enakomerno<br />

porjavijo. Pečemo jih približno 15 minut.<br />

Piškote ohladimo. Med tem časom naredimo preliv za<br />

piškote. Vse sestavine damo v posodo in zmešamo z<br />

ročnim mešalnikom do željene gostote. S prelivom premažemo<br />

piškote ter jih posujemo s sesekljanimi bučnimi<br />

semeni in jedrci orehov.<br />

15


16 Quini Lapilli – pet v vrsto<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Panem et circenses! Kruha in iger!<br />

Za turistični <strong>spominek</strong>, povezan z rimsko Emono, smo se odločili na podlagi dolgoletne<br />

tradicije poučevanja latinščine na naši šoli in zaradi neposredne bližine pomembnih<br />

arheoloških najdišč iz tega obdobja.<br />

Projekt smo začeli z raziskovanjem ponudbe turističnih spominkov po Ljubljani.<br />

Ugotovili smo, da na trgu primanjkuje predvsem uporabnih spominkov, kot so na<br />

primer družabne igre. Na stalni razstavi Mestnega muzeja in v pogovoru s kustosinjo<br />

smo zbrali informacije, ki so nam dale idejo in zagon, da smo izdelali interaktiven in<br />

inovativen emonski <strong>spominek</strong>.<br />

Pogled pritegne že sama embalaža, ki spominja na torbico loculus – prav takšna kot so<br />

jo nosili legionarji. Osrednji del predstavlja družabna igra Quini lapilli ali Pet v vrsto, ki<br />

smo jo oblikovali po vzoru antičnih iger. O prisotnosti iger na srečo v Emoni pričajo številne<br />

najdbe kock, žetonov in novcev. V torbici se poleg družabne igre skriva tudi zvitek<br />

z Apicijevimi recepti za tri jedi: zeliščni kruh, figov kruh in domačo sladico. Z njihovo<br />

pomočjo si lahko igralci pripravijo okusne antične prigrizke. Vsem elementom izdelka pa<br />

smo dodali še latinski izrek, povezan z njihovo vsebino.<br />

<strong>Turistični</strong> <strong>spominek</strong> je skrbno zasnovan in izdelan z naravnimi materiali, kot so lepenka,<br />

usnje in les. S takšnim izdelkom želimo uporabnikom približati življenje in običaje Emoncev<br />

na zanimiv in poučen način. Izdelali smo tudi poslovni načrt, po katerem bi <strong>spominek</strong> lahko<br />

ponudili TIC-u, muzejem, galerijam in trgovinam s slovenskimi oblikovalskimi izdelki.<br />

OŠ Prežihovega Voranca<br />

Prežihova ulica 8<br />

1000 Ljubljana<br />

(01) 244 32 50<br />

tajnistvo@o-pv.lj.edus.si<br />

http://voranc.si/<br />

Avtorji naloge: Ema Boisgard, Nikki Brišnik, Tal Drevenšek, Marcel Kolenko, Nina Koritnik,<br />

Laura Julija Marc, Eva Ema Pečarič, Jaša Prešeren, Manca Sešelj, Ema Lora Solina,<br />

Tristan Štrubelj, Luka Tončič<br />

Mentorice: Rosana Uršič, Julija Hoda, Alenka Ložar Borko


Navodila za igro quini lapilli – pet v vrsto<br />

Igra je sestavljena iz igralne podlage in desetih žetonov.<br />

Primerna je za dva igralca, ki si razdelita žetone glede na<br />

barvo. Igra se začne tako, da eden od igralcev postavi žeton<br />

na izbrano oglišče. Potem je na potezi drugi. Igralca<br />

lahko izmenično premikata žetone za eno oglišče, tudi po<br />

tem ko so vsi žetoni že na igralni podlagi. Zmaga tisti, ki<br />

mu uspe postaviti vseh pet žetonov v ravno vrsto (vodoravno,<br />

navpično ali po diagonali). V kolikor žetonov ni<br />

mogoče postaviti v vrsto, je igra izenačena.<br />

17<br />

Naš turistični <strong>spominek</strong>, sestavljen iz torbice (loculus), družabne<br />

igre (quini lapilli) in zvitka z Apicijevimi recepti


18 Pri nas v Šenčurju<br />

po medu diši<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

V Šenčurju živimo v sozvočju z naravo. Pri nas ne manjka cvetočih travnikov, kjer<br />

rastejo številne medovite travniške rastline, polj, na katerih uspeva skoraj vse, kar si<br />

človek zaželi in bujnih dišečih gozdov. Hvaležni smo drobni, a za človeka in naravo<br />

nadvse pomembni živalici – čebeli. Ponosni smo na prebivalke našega <strong>kraja</strong>, medonosne<br />

čebele, vrste kranjska sivka, ki velja za slovensko avtohtono vrsto.<br />

Čebelarstvo je tradicija našega <strong>kraja</strong>, ki se ponaša s pridelovanjem cvetličnega, gozdnega<br />

in kostanjevega medu, prav tako nam ne manjka zlatih priznanj za najboljši med.<br />

Med je darilo narave, ki očara prav vsakogar. Že v antičnih časih so mu pripisovali<br />

nadnaravne in zdravilne lastnosti. Danes vemo, da je odličen vir beljakovin, aminokislin,<br />

maščobnih kislin, prehranskih vlaknin in ima močne protivnetne in antimikrobne<br />

lastnosti. Uživamo ga lahko samega, kot sladilo ali začimbo v pijačah, jedeh ali sladicah.<br />

Pred vami je paket, ki bo zadovoljil brbončice vsakega pravega sladokusca. Vsebuje<br />

cvetlični med, ki smo ga pridelali sami, skupaj s čebelami našega čisto pravega šolskega<br />

čebelnjaka, zavojček domačih medenjakov, narejenih po receptu naših babic in knjižico<br />

gurmanskih receptov za pripravo jedi, ki vsebujejo med.<br />

Doživite nepozabno gurmansko izkušnjo, s katero boste še dolgo obujali spomine na naš<br />

čudoviti kraj!<br />

OŠ Šenčur<br />

Pipanova 43<br />

4208 Šenčur<br />

(04) 251 92 50<br />

group1.oskrsen@guest.arnes.si<br />

www-sencur.si/kontakt-nova<br />

Avtorji naloge: Eva Fabjan, Nika Fabjan, Ela Keber, Pika Waldner,<br />

Hana Nahtigal, Samo Debeljak<br />

Mentorice: Nada Kralj, Maja Okorn, Vanja Umnik


Zgodba o izgubljeni čebelici<br />

Jurij je jahal na belem konju. Misli so ga ponesle kdo<br />

ve kam, kar na enkrat pa se je znašel v temnem gozdu,<br />

kjer je stalo prastaro drevo, v katerem so si čebele uredile<br />

čebelnjak. Vsako jutro so se čebele iz njega odpravile nabirat<br />

cvetni prah. Najmlajša med njimi pa se je kar sama<br />

odpravila na gozdno jaso.<br />

Na razcvetenem grmičku šipka je zagledala žalostno čebelico.<br />

Ta je bila vsa objokana, saj ni opazila, da jo je cvetni<br />

prah zvabil v neznano.<br />

Žalostna čebelica je gozdni živalci povedala, da prihaja<br />

iz Šenčurja, kjer pridni ljudje gojijo krompir. Gozdna<br />

čebelica je prisluhnila šenčurski čebelici in ji pomagala<br />

najti pot domov.<br />

Tedaj srečata Jurija na konju. Najmlajša čebelica se ga<br />

je tako ustrašila, da je kar stresla cvetni prah iz koškov.<br />

Jurij ju je prijazno pozdravil in se nasmejal njuni stiski.<br />

Šenčursko čebelico je posadil na konjev hrbet in družno<br />

sta odkorakala proti domači vasi. Ko je šenčurska čebelica<br />

doma v svojem panju povedala, kdo ji je pomagal najti<br />

pot domov, so se čebelice odločile, da Jurija nagradijo.<br />

Čez teden dni so gozdne čebele Jurija obiskale na domu,<br />

pod cerkvenim zvonikom, v niši na sprednji strani cerkve,<br />

in ga bogato nagradile z medom. Od takrat naprej so<br />

čebele priljubljene živalce Šenčurjanov.<br />

Recept za najslajše medenjake<br />

Sestavine:<br />

• 50 dag moke,<br />

• kavno žličko sode bikarbone,<br />

• 15 dag masla ali margarine,<br />

• 15 dag sladkorja v prahu,<br />

• 2 jajci,<br />

• 15 dag segretega medu,<br />

• ščepec cimeta.<br />

Postopek:<br />

Iz naštetih sestavin zamesimo testo in ga damo v vrečko<br />

ali folijo. Počiva naj eno uro ali več v hladilniku. Nato iz<br />

testa oblikujemo kroglice poljubne velikosti in jih damo v<br />

pekač, obložen s peki papirjem. Pečemo pri 180 stopinjah<br />

12 do 15 minut. Pečene in ohlajene medenjake hranimo v<br />

dobro zaprti posodi.<br />

19


20 Zdravilkova<br />

domača lekarna<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Stari vrh in okoliški kraji v Poljanski dolini so zelo bogati z gozdovi, ki jih kmetje<br />

skrbno vzdržujejo, a tudi previdno izkoriščajo. Gozd predstavlja lesno surovino, iz katere<br />

se da marsikaj narediti. Tukaj še dandanes poteka izdelovanje oglja na starodaven<br />

način – s kuhanjem kope.<br />

Kuhanje kope je bilo nekoč poznano in razširjeno po celotni Sloveniji, danes pa je skoraj<br />

še samo izključno etnološko-turistične narave, pa še to le v redkih krajih.<br />

Oglarstvo je pridobivanje lesnega oglja z nepopolnim zgorevanjem lesa sečnih izdelkov.<br />

Kuhanje oglja se izvaja v oglarskih kopah in traja več dni. Včasih je bila to izredno<br />

pomembna gozdarska panoga na slovenskem podeželju, vendar pa je skoraj izginila iz<br />

našega vsakdana, zato se nam zdi še posebej pomembno, da jo ohranjamo, kjer je še vsaj<br />

malo prisotna.<br />

Vsako leto še vedno obudijo spomin na to dejavnost s tradicionalno kulturno-etnografsko<br />

prireditvijo »Dan oglarjev na Starem vrhu«.<br />

Iz tega izhodišča smo oblikovali <strong>spominek</strong>, ki bo predstavljal tradicijo naših krajev in bo<br />

hkrati tudi uporaben. Zamislili smo si ga skozi zgodbo o oglarju. Oglar na delo odnese<br />

nahrbtnik z malico. Naša ideja je bila, da je tudi naš <strong>spominek</strong> v obliki nahrbtnika, v katerega<br />

damo nekaj uporabnega, kar bo obiskovalec lahko enostavno odnesel domov in to tudi<br />

prav zares uporabil. Spominek tako ne bo postal le »lovilec prahu«, ampak bo imel enostavno<br />

uporabno vrednost.<br />

OŠ Poljane,<br />

Podružnična šola Javorje<br />

Javorje 6, 4223 Poljane<br />

(04) 50 70 501<br />

maja.kokalj@sola-poljane.si<br />

http://podruznica-javorje.splet.arnes.si/<br />

Avtorji naloge: Katjuša Bogataj, Amadej Demšar, Dominik Demšar, David Kokelj, Lovro Kokelj,<br />

Loti Kos, Blaž Krajnik, Jernej Oblak, Anja Peternel, Nina Potočnik, Nika Rupar, Lana Šikovec.<br />

Mentorici: Katja Zorko, Maja Kokalj


Ker je v naših krajih živih veliko zgodb, smo tudi mi<br />

napisali svojo, ki bo še bolje predstavila naš <strong>spominek</strong><br />

in tradicijo oglarjenja. V naši zgodbi nastopa škrat, ki<br />

smo ga poimenovali Zdravilko. Ta pomaga oglarju pri<br />

tegobah z izdelavo naravnih zdravil iz stvari, ki nam jih<br />

ponuja narava. Oglarju sta najlažje dosegljivi smola in<br />

oglje, zato mu škrat Zdravilko iz tega napravi uporabno<br />

zdravilo – vrečko z ogljem in mazilo iz smrekove smole.<br />

Vse skupaj smo dali v nahrbtnik in ga poimenovali Zdravilkova<br />

domača lekarna.<br />

Tako bo lahko vsak obiskovalec naših krajev dobil v spomin<br />

izdelek, ki je sad popolnoma naše ideje, dolgoletne<br />

tradicije naših krajev in hkrati tudi uporaben. Preberite<br />

si zgodbo našega spominka, ki vas bo popeljala v naše<br />

kraje in vam povedala, kako pomembno je prijateljstvo in<br />

medsebojna pomoč.<br />

izdelavi domačega mazila. Večkrat je opazoval oglarja pri<br />

njegovem delu in opazil, da je utrujen in težkih gibov.<br />

Videl je svojo polico z zdravili, ki je bila vedno polna<br />

in odločil se je, da mu pomaga. Oprtal si je nahrbtnik,<br />

vanj spravil lonček mazila iz smrekove smole ter vrečko<br />

svojega zdravilnega lipovega oglja. Škrat je s previdnostjo<br />

stopil k oglarju in ga plaho ogovoril. Povedal mu je, da je<br />

opazil, da z njegovim zdravjem ni vse tako, kot bi moralo<br />

biti. Oglar se ga je zelo razveselil, saj se je velikokrat pri<br />

kopi počutil osamljenega. Zdravilko je predse postavil<br />

nahrbtnik in iz njega povlekel lonček mazila. Povedal mu<br />

je, da mu bo mazilo pomagalo pri bolečinah v hrbtenici,<br />

sklepih in mišicah. Svetoval mu je, naj si mazilo vtira preden<br />

leže k počitku in kmalu bo začutil njegov zdravilni<br />

učinek. Dal mu je tudi vrečko lipovega oglja za pripravo<br />

čaja, ki mu bo pomagal pri prebavnih težavah ter ga ogrel<br />

v hladnih nočeh, ko bo sedel ob kopi. Oglarja je njegova<br />

dobrota popolnoma prevzela in postala sta nerazdružljiva<br />

prijatelja.<br />

21<br />

Dragi obiskovalec! Kot prijatelj naših krajev, ste sedaj tudi<br />

vi deležni sadov prijateljstva med oglarjem in škratom<br />

Zdravilkom. Naj vas <strong>spominek</strong> spominja na dobrosrčnost<br />

ljudi, ki ste jih spoznali v naših krajih pod Starim vrhom.<br />

Zgodba Zdravilkova domača lekarna<br />

Ali veste, da je imel Podblegaški oglar prijatelja škrata,<br />

po imenu Zdravilko? Gotovo ne, saj se je o škratih v<br />

naših krajih bolj malo govorilo. Tudi škrat je imel daleč<br />

za Starim vrhom, skrito pred očmi tamkajšnjih prebivalcev,<br />

postavljeno kopo. Vendar to ni bila navadna kopa.<br />

Navadno so kope postavljene iz bukovega lesa, ta kopa<br />

pa je bila iz lipovega lesa. Vsak dan je skrbno pazil nanjo<br />

in kuhal najboljše oglje. Ko so je kopa skuhala, se je<br />

takoj lotil dela. Pridobljeno oglje z zdravilnim učinkom<br />

je skrbno shranil v majhne platnene vrečke, ki so mu<br />

jih sešile pridne roke vile Rožmarinke. Rad se je sprehajal<br />

po dišečih smrekovih gozdovih Starega vrha, kjer je<br />

med potjo nabiral smolo, ki jo je s pridom uporabil pri


22 Žirovske sanje<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Na naši osnovni šoli že desetletja domuje Čipkarska<br />

šola. Že večkrat se je porajala ideja, da bi ustvarili<br />

unikaten izdelek/<strong>spominek</strong>, ki bi bil v celoti avtorski<br />

izdelek učencev naše šole in bi ga lahko ob posebnih<br />

priložnostih podarili za spomin. Torej je letošnja<br />

razpisana tema kot nalašč za nas.<br />

V naš turistični proizvod/<strong>spominek</strong> smo povezali<br />

tradicijo klekljanja, čevljarstva in krajevno legendo.<br />

Poimenovali smo ga »Žirovske sanje«.<br />

Med izdelavo novega turističnega spominka smo bili<br />

pozorni na:<br />

• uporabo ekoloških in lokalnih materialov,<br />

• privlačen dizajn,<br />

• povezavo z lokalnim okoljem,<br />

• zgodbo, ki jo bo <strong>spominek</strong> sporočal.<br />

OŠ Žiri<br />

Jobstova cesta 22<br />

4226 Žiri<br />

(04) 50 50 811<br />

osziri@osziri.si<br />

www.osziri.si<br />

Avtorji naloge: Martin Burnik, Anže Kopač, Ana Mali, Katarina Naglič,<br />

Ožbej Naglič, Luna Sovinc, Peter Šenk, Tomo Trček, Tinkara Kolenc Jereb<br />

Mentorice: Andreja Bogataj, Vlasta Pečelin, Vesna Krvina


23<br />

V nežno čipko smo ujeli zgodbo zmaja Lintverna, čipko<br />

pa pritrdili na lesen okvir, ki simbolizira venec hribov, ki<br />

obdajajo kotlino. Na okvir smo obesili lesena klekeljnčka,<br />

ki simbolizirata klekljanje, ponos našega <strong>kraja</strong>. Leseni<br />

čevljarski kopiti in cveki pa simbolizirajo čevljarstvo, ki je<br />

še vedno prisotno med nami. In tu je še žir, plod bukve,<br />

iz katerega naj bi naš kraj dobil ime.<br />

Vsak turistični <strong>spominek</strong> mora imeti neko sporočilo,<br />

zgodbo. V našo, ki je naše avtorsko delo, je ujeta zgodba<br />

zmaja Lintverna, prizadevnega čevljarja ter spretnost<br />

klekljarice, ki je iz tanke niti izdelala pravo mojstrovino,<br />

nežno čipko. Oba sta s svojim delom, na trdi žirovski<br />

zemlji, omogočila skromno preživetje družine.<br />

V davnih časih je Žirovsko kotlino, obdano s hribi,<br />

zalivalo jezero. V bližini jezera se je na vrhu hriba, po<br />

imenu Žirk, nahajala jama, v kateri je živel trdosrčen<br />

zmaj, po imenu Lintvern. Žirovci so v davnih časih sanjarili<br />

takole:« Kako lepo bi bilo živeti v tej lepi pokrajini,<br />

obdani s hribi, ki jih poraščajo bukovi gozdovi. Družine<br />

smo delovne in pridne. Očetje so večinoma čevljarji,<br />

mame pa klekljarice. Ročno izdelane čevlje prodajamo po<br />

svetu, nežne čipke, všite v zavese, prtičke … krasijo naše<br />

domove. Med nami živi družina, v kateri so trije otroci.<br />

Zelo revna je ta družina, a vendar je srečna. Ima samo<br />

staro bajto, v kateri živi in studenec za njo. Nekega dne je<br />

mama šla po vodo k studencu in iz votline zaslišala čudne<br />

glasove. Zelo se je prestrašila. Odhitela je domov po očeta<br />

čevljarja in skupaj sta odšla nazaj do jame. Vstopila sta<br />

vanjo in zagledala velikega zmaja, privezanega na verigo<br />

ter ljubko deklico. Povedala jima je, da ji je ime Rozalija<br />

in je hčerka zmaja Lintverna, ki je tedaj spal. Deklico sta<br />

peljala k sebi domov. Rozalija je odraščala v novi družini<br />

in postala odlična klekljarica. Ker pa živijo blizu jame,<br />

pogosto iz nje slišijo žalostno rjovenje, solze hudobnega<br />

zmaja pa v potočku tečejo izpod Žirka. Hudobni zmaj<br />

Lintvern zelo pogreša malo Rozalijo. Končno občuti<br />

žalost, kot jo občutijo vsi, ki izgubijo ljubljeno osebo.<br />

Postal je prijazen zmaj. Če srečate vljudnega moškega z<br />

živo zelenimi očmi, je to verjetno Lintvern. Ne bojte se<br />

ga! Tako sedaj v naši kotlini življenje teče mirno in lepo,<br />

tako kot smo si želeli in sanjali.«


24 Ptujčki<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Ptuj slovi kot najstarejše mesto v Sloveniji. Zaradi tega naš kraj obišče veliko turistov,<br />

ki si ogledajo znamenitosti, ki jim jih Ptuj ponuja. Tudi me kot turistke zelo rade<br />

potujemo in tako spoznavamo tuja mesta, njihove značilnosti, znamenitosti in njihovo<br />

kulturo, navade, običaje. Da bi vse to ohranile v spominu, si zmeraj kupimo nek izdelek,<br />

ki nas spominja na ta kraj. Zato smo se odločile, da bomo raziskale kakšna je ponudba<br />

turističnih spominkov na Ptuju. Obiskale smo nekatere ponudnike turističnih<br />

spominkov in ugotovile, kateri so tisti, ki so turistom najbolj zanimivi. Prav tako nas<br />

je zanimalo ali turisti povprašujejo po spominkih, ki jih še ni mogoče kupiti. Odločile<br />

smo se, da bomo skupaj z vsemi našimi podmladkarji ustvarile nov turistični <strong>spominek</strong>,<br />

imenovan Ptujček. Ta bo obogatil ponudbo spominkov na Ptuju. Ob nastanku<br />

in pripravi tega spominka smo pripravile vrsto<br />

spremljevalnih dogodkov, ki bodo še dodatno<br />

popestrili turistično ponudbo na Ptuju in v<br />

njegovi oklici.<br />

Vabimo vas torej, da se nam pridružite in z<br />

nami in našimi Ptujčki preživite nepozaben<br />

dan ali vikend na potepanju po Ptuju in njegovi<br />

okolici.<br />

OŠ Ljudski vrt Ptuj<br />

Župančičeva 10<br />

2250 Ptuj<br />

(02) 780 04 70<br />

o-ljvrtptuj.mb@guest.arnes.si<br />

www.os-ljudskivrtptuj.si<br />

Avtorji naloge: Nataša Žitnik, Ela Černila, Jona Vedernjak, Lora Ferš, Eva Žlahtič,<br />

Lana Galič, Ela Šemrl, Tia Maria Petek, Maja Vinkler, VitaMalek, Lara Kramar, Pia Klasinc.<br />

Mentorici: Martina Prejac, Elka Mlakar


Ptujčki<br />

Reka Drava, ki teče skozi Ptuj, na svoja obrežja nasuje veliko<br />

raznovrstnih prodnikov. Ker je življenje v mestu Ptuj<br />

skozi zgodovinska obdobja bilo odvisno od reke Drave,<br />

smo dobile idejo, da tudi turizem in turistični <strong>spominek</strong><br />

Ptuja povežemo z reko Dravo. Nastali so Ptujčki. Ptujčki<br />

so prodniki iz reke Drave, ki smo jih poslikali z motivi<br />

največjih znamenitosti Ptuja.<br />

Program<br />

Dobrodošli na naših turističnih delavnicah, imenovanih<br />

Ptujčki. Ptuj poznate kot najstarejše mesto Slovenije,<br />

ampak verjetno marsičesa še ne poznate. Pa pojdimo.<br />

Dobimo se v jedilnici OŠ Ljudski vrt.<br />

Kako dolgo? En ali dva dni.<br />

Kdo? Turisti (družine, mladi, upokojenci, šolarji) iz vseh<br />

krajev Slovenije in tujine, ki imajo željo, da svoj prosti čas<br />

preživijo na poseben način, se naučijo kaj novega, zabavnega<br />

in poučnega ter bolje spoznajo kulturno dediščino<br />

kurenta.<br />

Kje? V OŠ Ljudski vrt, na ptujskih ulicah, na gradu, v<br />

hostlu Kurent in Termah Ptuj.<br />

Program 2<br />

Program priporočamo otrokom, obenem pa tudi njihovim<br />

dedkom in babicam.<br />

8.00 Prihod v OŠ Ljudski vrt in dobrodošlica v jedilnici<br />

(krofi, medenjaki, čaj in kava)<br />

8.30 Branje različnih pravljic in zgodb o reki Dravi in Ptuju<br />

in seveda tudi kurentih ter igra vlog iz teh pravljic<br />

10.30 Odmor za malico<br />

11.00 Delavnice: izdelava Ptujčkov in prstanov ter njihova<br />

razstava<br />

13.00 Izbor najlepšega Ptujčka, kolo sreče in podelitev<br />

nagrade<br />

14.00 Zaključek delavnic, zahvala in odhod domov<br />

Vsak svojega Ptujčka odnese domov za spomin.<br />

Če je program organiziran v pustnem času, imajo otroki<br />

po zaključku programa možnost pustnega rajanja v jedilnici<br />

šole.<br />

Programe lahko po želji obiskovalcev spremenimo in<br />

prilagodimo.<br />

25<br />

Predstavitev dveh izmed treh programov<br />

Program 1<br />

Program je primeren za vse generacije.<br />

8.00 Prihod pred OŠ Ljudski vrt in dobrodošlica v jedilnici<br />

(čaj, kava, medenjaki)<br />

8.30 Pohod do Ptujskega jezera<br />

9.30 Kratek odmor, malica iz nahrbtnika<br />

9.45 Sprehod do jezu, ogled življenja ob jezeru in poslušanje<br />

zgodb o pomenu reke Drave za življenje Ptujčanov<br />

skozi zgodovinska obdobja, nabiranje dravskih<br />

prodnikov<br />

13.00 Čas za kosilo po izbiri v bližnji restavraciji<br />

14.30 Vrnitev v šolo<br />

14.45 Delavnice: izdelava Ptujčkov (slikanje in risanje z<br />

različnimi materiali), izdelava prstanov iz dravskih<br />

kamenčkov, peka medenjakov (vse, kar pripravijo,<br />

pozneje tudi poskusijo)<br />

17.30 Prost ali voden sprehod po mestu<br />

19. 15 Podelitev nagrade za najlepšega Ptujčka<br />

19.30 Zaključek ob kozarčku vina, zahvala in odhod<br />

domov<br />

Vsak udeleženec, ki je izdelal Ptujčka, si le-tega odnese<br />

domov za spomin.<br />

Zaključek<br />

Kot smo si zadale na začetku, smo skupaj s člani celotnega<br />

turističnega podmladka uspele ustvariti nov in zanimiv<br />

turistični <strong>spominek</strong>, ki ima vse možnosti, da poživi<br />

in obogati ponudbo spominkov na Ptuju. Pripravile smo<br />

različne turistične programe, na katerih smo predstavile<br />

Ptujčke, potek in izdelave le-teh. Z vsemi temi programi<br />

smo še bolj oživele predvsem kulturni turizem na Ptuju.<br />

Skupaj z gosti smo obiskale kar nekaj prireditev in skritih<br />

kotičkov mesta, ki so obiskovalcem bili do sedaj neznani.


26 Zofijin medaljon<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

V okviru letošnje teme smo iskali rdečo nit med naravno in kulturno dediščino lokalnega<br />

okolja. Največja kulturna znamenitost našega <strong>kraja</strong> je dvorec Štatenberg, ki se bohoti<br />

na razgledni vzpetini nad naseljem Makole. Razkošni baročni dvorec so konec 17.<br />

stoletja začeli zidati grofje Attems, nato pa se je v celotni zgodovini dvorca do danes<br />

zvrstilo lepo število njegovih lastnikov. Vsak od<br />

njih je v dvorcu zapisal svojo zgodbo. Ker o tem<br />

ni veliko znanega, smo zapisali svojo zgodbo.<br />

Sin prvega lastnika dvorca, grof Franc Dizma<br />

je stopil pred oltar z grofico Marijo Zofijo von<br />

Herberstein. Grof Dizma svoji prelepi dvorni<br />

dami Zofiji ni vračal ljubezni, zato se je naskrivaj<br />

zaljubila v skromnega vrtnarja in nastala je<br />

zgodba o Zofijinem medaljonu, baročnem nakitu<br />

iz premoga, kot spominku <strong>kraja</strong> Makole.<br />

OŠ Anice Černejeve Makole<br />

Makole 24<br />

2321 Makole<br />

(02) 80 33 100<br />

www.os-makole.si<br />

Avtorji naloge: Kaja Dolenc, Živa Mlakar, Charlie Križanc Stojnšek, Blažka Fišer,<br />

Špela Toplak, Iva Plavec<br />

Mentorici: Anja Črešnar, Klara Toplak


Zgodba<br />

Na dvorcu je v tistem času živela prelepa dvorna dama<br />

Zofija. Bila je nesrečno zaljubljena v dvornega vrtnarja.<br />

Tudi dvorni vrtnar ji je vračal ljubezen in na skrivaj sta se<br />

dobivala v dvorni kapeli. Zofija je hotela, da ji vrtnar podari<br />

nekaj, kar jo bo spominjalo nanj in bo lahko nosila<br />

pri srcu. Ker pa ji v svoji revščini vrtnar ni mogel podariti<br />

draguljev in biserov, kaj šele zlata, je bil zelo žalosten. V<br />

tej svoji žalosti se je vrtnar odpravil proti staremu gradu,<br />

da bi v ruševinah morda še našel ostanek nekdanjega<br />

bogastva. V gozdu se je izgubil, saj je bila pot do gradu že<br />

vsa zaraščena. Sedel se je na skalo in zajokal. Njegov jok<br />

je zaslišal zajček, ki je priskakljal iz bližnje luknje. Približal<br />

se je vrtnarju in ga pogledal. Revež se mu je zasmilil<br />

in zajček mu je nakazal naj mu sledi. Odpeljal ga je do<br />

luknje in ga povabil v notranjost. Vrtnar mu je strahoma<br />

sledil. V luknji se je vse svetlikalo, saj je skozi špranjo<br />

sijala mesečina. Mislil je, da je vse to zlato in ni opazil, da<br />

je črne barve. S seboj je odnesel en kamen in mislil, kako<br />

bo razveselil svojo damo. Ko je prišel na plano se je že<br />

danilo. Videl je, da je njegovo zlato črne barve. V jezi ga<br />

je zalučal na tla, da se je razletelo. Sesedel se je in glasno<br />

zajokal. Njegov jok so slišale bele žene, ki so svoj čas<br />

bivale v bližnji jami Belojači. To so bile dobre vile, ki so<br />

rade pomagale domačinom pri raznih opravilih. Vrtnar se<br />

jim je zasmilil in odločile so se, da mu bodo pomagale. Iz<br />

njegovih solz so naredile ogrlico, iz drobirja črnega kamna,<br />

ki je obstal na tleh, pa so naredile obesek. Vrtnarja so<br />

potolažile in mu pokazale pot do dvorca. Vrtnar je svoji<br />

izvoljenki na skrivnem srečanju v dvorni kapeli podaril<br />

ogrlico in ji obljubil večno zvestobo. Zofija je v strahu<br />

pred graščakom ogrlico skrila v dvorni kapeli. Veliko let<br />

kasneje, ko vrtnar in dvorna dama nista več živela je v<br />

dvorni kapeli izbruhnil požar. Pepel ter ruševine pa so<br />

skrile in odkrile marsikatero dvorno skrivnost.<br />

Bistvo in ideja spominka je preplet dveh različnih obdobij<br />

iz preteklosti <strong>kraja</strong> Makole. Obdobje baroka, ko je nastal<br />

baročni dvorec Štatenberg, smo povezali z obdobjem<br />

industrijskega razvoja v 20. stoletju, ko se je za potrebe<br />

industrije kopal premog. V času baroka je nastal baročni<br />

dvorec Štatenberg, ki velja za enega najlepših dvorcev<br />

tistega časa pri nas. Dvorne dame so takrat nosile le<br />

najlepši in najrazkošnejši nakit. Če pa so želele izstopati,<br />

pa so morale biti še nekoliko bolj drzne in nevsakdanje.<br />

Zato smo baroku dodali malce bližnje preteklosti. V 20.<br />

stoletju je na območju Makol deloval rudnik, kjer so<br />

kopali izredno cenjen in kvaliteten premog. Ob besedni<br />

zvezi »črno zlato«, ki označuje premog, smo povezali<br />

razkošni nakit iz obdobja baroka in življenja na dvorcu<br />

s premogom, kot avtohtonim materialom v Makolah, ki<br />

je čisto nasprotje razkošnemu dvorcu. Tako smo združili<br />

dve nasprotji, premožno in skromno plat takratnih prebivalcev<br />

ter oblikovali nakit, ki združi dva različna svetova<br />

v eno, novo zgodbo.<br />

Dvorec Štatenberg<br />

Dvorec Štatenberg nosi ime po prvotnem gradu Štatenberg,<br />

ki je stal v kraju Stari Grad, tri kilometre od<br />

Makol, na vrhu vzpetine med Varišo vasjo in Babno<br />

Loko. Razkošni baročni dvorec, ki danes stoji v kraju Štatenberg,<br />

v občini Makole, so pričeli zidati grofje Attemsi,<br />

najverjetneje že leta 1696, končali pa med leti 1720 in<br />

1740. Načrtoval ga je italijanski arhitekt Camesini. Zasnovan<br />

je tako, da ga tvorijo štirje dvonadstropni trakti, s<br />

poudarjenim osrednjim poslopjem z odprtim stopniščem,<br />

v katerem je stebrna dvorana v pritličju, viteška dvorana<br />

pa v nadstropju. V dvorcu je pet ohranjenih soban s čudovitimi<br />

freskami, ki predstavljajo muzejski del gradu in<br />

poročna dvorana, kjer se lahko izvede civilna poroka.<br />

Rudnik Šega<br />

Zgodovina rudnika Šega sega že v 19. stoletje, v Napoleonov<br />

čas. Med letoma 1912 in 1918 se je delalo v rovih v<br />

manjšem obsegu. Zaposlenih je bilo od 4 do 6 rudarjev<br />

z enim nadzornikom. Premogovnik, znanim pod takratnim<br />

imenom Slavica, so izkoriščali v stari Jugoslaviji, v<br />

letih med 1924 do 1934, nato pa so ga zaradi pomanjkanja<br />

denarja zaprli. Med drugo svetovno vojno so premog z<br />

visoko kalorično vrednostjo izkoriščali Nemci. Ti so tudi<br />

pričeli z gradnjo ceste od premogovnika proti Makolam.<br />

Največji razcvet je rudnik dosegel po letu 1953, ko je<br />

ponovno začel delovati pod imenom Rudnik črnega premoga.<br />

Rudnik je deloval do leta 1963, ko so ga zaradi pomanjkanja<br />

premoga najprej zaprli, nato pa zaradi varnosti<br />

še zasipali. Po 50. letih je rudnik Šega ponovno odkopan<br />

s strani Turističnega društva Makole in ponovno obuja<br />

spomine na rudarsko preteklost.<br />

27


28 Pragerska Katica<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Ljudje v sodobnem času vedno raje potujemo in raziskujemo tako bližnjo kot daljno<br />

okolico in svet. Svoja doživetja zabeležimo s fotografiranjem, pogosto pa tudi s predmeti,<br />

z izdelki, drobnimi pozornostmi in darili, ki jih prinesemo s potepanj in nas<br />

spominjajo na prijetna doživetja.<br />

Ker tudi Pragersko postaja vedno zanimivejši in turistično privlačen kraj, smo se<br />

vprašali, kaj lahko s seboj odnesejo obiskovalci našega <strong>kraja</strong>. Žal pred nastankom<br />

turistične naloge te možnosti niso imeli, saj tipični turistični <strong>spominek</strong> Pragerskega ni<br />

obstajal.<br />

Ustvarili smo nekaj predlogov za <strong>spominek</strong> Pragerskega. Pri oblikovanju smo izhajali<br />

iz značilnosti našega <strong>kraja</strong> ter pokrajine, ki ga obdaja. Prav tako smo spominke povezali<br />

v zgodbo, v kateri se prepletajo tako ustno izročilo kot naravna in kulturna dediščina<br />

Pragerskega in njegove bližnje okolice.<br />

Na razvoj Pragerskega je zagotovo najbolj vplivala železnica, saj se je kraj začel naglo razvijati<br />

po letu 1846, ko je skozenj zapeljal prvi vlak. Tudi danes je Pragersko pomembno<br />

železniško križišče severovzhodne Slovenije, zato tega dejstva nismo mogli spregledati. Katica,<br />

muzejska lokomotiva, ki stoji ob železniški postaji, je tako postala glavni motiv našega<br />

turističnega spominka. Ena od avtoric turistične naloge je oblikovala risbo Pragerske Katice<br />

ter izdelala vzorec iz gline. Kot kulinarični <strong>spominek</strong> smo spekli piškote, ki se lahko prodajajo<br />

ob posebnih priložnostih in dogodkih na Pragerskem. <strong>Turistični</strong> <strong>spominek</strong> Pragerskega<br />

smo dopolnili še z obeskom za ključe, ki prav tako nosi podobo Pragerske Katice. Kot posebno<br />

priložnost za razvoj Pragerskega smo oblikovali zamisel, da bi obudili kopanje gline, jo posušili<br />

OŠ Antona Ingoliča<br />

Spodnja Polskava<br />

Podružnična šola Pragersko<br />

Pionirska ulica 13, 2331 Pragersko<br />

(02) 80 33 160<br />

tajnistvo-pragersko@ingoliceva.si<br />

www.ingoliceva.si<br />

Avtorji naloge: Ana Čelan, Ema Doberšek, Špela Hojnik, Kristina Jurgec, Jaš Kovač,<br />

Katarina Mahmutović, Una Murko, Tinkara Soršak<br />

Mentorici: Bojana Marin, Majda Vaupotič


in prodajali v lepotilne in zdravilne namene. Lahko bi jo<br />

tudi prodajali kot material za ustvarjanje.<br />

Ob našem raziskovanju nas je zelo navdušila in pritegnila<br />

zgodba, ki nam jo je po ustnem izročilu predstavila gospa<br />

Milena Furek, zato smo jo izbrali kot rdečo nit naše<br />

naloge.<br />

29<br />

Zgodba o pragerski Katici<br />

Na Pragerskem je živela gospa Katica. Na delo se je vozila<br />

z vlakom. Nekega dne je vlak skoraj zamudila. To je strojevodja<br />

opazil in jo počakal. Zahvalila se mu je in obljubila,<br />

da bo naslednjič prišla pravočasno. Obljube, žal, ni<br />

držala. Zgodba se je vsako jutro ponovila. Ostali potniki<br />

so se začeli spraševati, zakaj vlak zamuja. Strojevodja je<br />

odgovoril, da vsak dan čakajo gospo Katico. Tako so<br />

potniki lokomotivo, ki je zmeraj zamujala zaradi gospe<br />

Katice, poimenovali po njej, čeprav so jo prej poznali pod<br />

imenom Maruška, ker je bila izdelana na Madžarskem.<br />

Danes lokomotiva Katica nič več ne zamuja, ampak stoji<br />

na pragerskem kolodvoru kot muzejska lokomotiva.<br />

Pragersko<br />

Pragersko je urbano naselje, ki leži na jugozahodnem obrobju<br />

Dravskega polja, pod obronki Pohorja, ob križišču<br />

železniških prog iz Ljubljane proti Mariboru in Avstriji<br />

ter Ptuju in Madžarski ter ob magistralni cesti Slovenska<br />

Bistrica–Ptuj. Kraj se imenuje po enem izmed lastnikov<br />

dvorca, ki stoji v neposredni bližini, na ravnini med<br />

Spodnjo Polskavo in Pragerskim, nekoliko odmaknjen od<br />

glavne ceste, obdan z bujnim drevjem in zaradi tega tudi<br />

prikrit našim pogledom. Kraj je dobil svojo pravo podobo<br />

šele, ko se je začela gradnja železniške proge Dunaj–Trst.<br />

Ko je leta 1846 skozi kraj zapeljal prvi vlak, se je kraj<br />

začel naglo razvijati. Od takrat je življenje v kraju neposredno<br />

povezano z železnico. Prav zaradi železnice so se na<br />

Pragersko začeli priseljevati ljudje iz različnih krajev po<br />

Sloveniji, ki so tukaj dobili zaposlitev.<br />

Življenje na Pragerskem je bilo 36 let odvisno samo od<br />

železnice, dokler ni leta 1900 prišel v kraj Franz Ivan<br />

Steinklauber in odkril bogato nahajališče gline. To ga je<br />

spodbudilo, da je leta 1904 na Pragerskem odprl opekarno.<br />

Glino so najprej kopali v neposredni bližini opekarne,<br />

ko pa je pošla, so začeli kopati na drugem mestu, a<br />

še vedno v bližini opekarne, predvsem zaradi lažjega in<br />

cenejšega prevoza. Ko so kopanje v glinokopu opustili,<br />

ga je zaradi bogate podtalnice kmalu zalila voda. Tako je<br />

nastalo 14 glinokopov, v katere so ribiči naselili ribe in so<br />

jih domačini poimenovali kar Pragerski ribniki.<br />

Značilno podobo Pragerskemu danes daje tudi muzejska<br />

lokomotiva Katica, ki je bila izdelana leta 1893 na<br />

Madžarskem. Vozila je po železniških progah Jugoslavije,<br />

zato ima registrsko oznako JŽ-125 037. Voziti je prenehala<br />

v 70-ih letih prejšnjega stoletja, po »upokojitvi«<br />

so jo pustili na Pragerskem. Pred nekaj leti pa so v lopi<br />

nekdanje razkuževalnice za sadje, ki stoji v sredini trikotnega<br />

železniškega križišča, našli 5 muzejskih vagonov.<br />

Tri tretjerazredne, enega, ki je pol prvorazredni in pol<br />

drugorazredni, ter enega, ki ima notranjost razdeljeno na<br />

celice in so ga uporabljali Italijani za prevoz taboriščnikov<br />

oz. zapornikov.<br />

Danes je Pragersko znano tudi po Strelskem centru Gaj,<br />

ki se nahaja kilometer jugovzhodno od centra <strong>kraja</strong>. Gre<br />

za najmodernejše športno strelišče v državi.


30 Kamnčkanje<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

V tem šolskem letu smo z učenci oblikovali inovativen turistični produkt, za katerega<br />

bi rekli, da nas resnično spomni na Kamnik. Pregledali smo obstoječo spominkarsko<br />

ponudbo naše Občine in ugotovili, da že obstajajo spominki povezani z naravo (npr.<br />

trnič z Velike planine), s pomembnimi osebnostmi (Maistrovi brki) ali mitologijo in<br />

zgodovino (Kamniška Veronika, mamut), ne obstajajo pa spominki, ki bi bolj poudarjali<br />

ime Kamnika in hkrati vključevali aktivno udeležbo obiskovalca, ki kupi<br />

<strong>spominek</strong>. In kaj točno je naš turistični produkt? Poimenovali smo ga Kamnčkanje.<br />

Morda se vprašate ˝zakaj pa ima tako ime?˝. No, naš letošnji produkt je igra, ki jo na<br />

mnogo načinov povežemo tako z imenom, kot tudi z mestom Kamnik. Prvič, našo<br />

igro igramo s kamenčki dveh različnih barv. Drugič, na seznamu je samo ime Kamnik,<br />

katerega staro, nemško ime je Stein oz. kamen. Zadnje na temu seznamu pa je povezava<br />

z obdobjem zgodovine, na katerega se v letošnjem projektu osredotočamo, kamena<br />

doba. V tem obdobju se je na območju Kamnika dogajalo veliko stvari. Dolina Kamniške<br />

Bistrice je bila v celoti pokrita z ledenikom, pod Neveljskim mostom je bilo najdeno<br />

edino celotno okostje mamuta na območju Slovenije. A menimo, da veliko ljudi vseeno ne<br />

pozna Kamnika. Zato bi radi vsem bodočim obiskovalcem dali <strong>spominek</strong>, ki ni le očesu<br />

prijazen, ampak tudi uporaben, s katerim se bodo spomnili vseh stvari, ki so jih morda<br />

doživeli v Kamniku. Ideja pa je prišla iz vprašanja ˝kaj bi lahko povezali s Kamnikom, da<br />

bi bilo uporabno, in bi hkrati res reklo ˝poglejte, tole pa prihaja iz Kamnika!˝?˝ In odgovor je<br />

Osnovna šola Šmartno<br />

v Tuhinju<br />

Šmartno v Tuhinju 27a<br />

1219 Laze v Tuhinju<br />

(01) 834 72 00<br />

tajnistvo@ossmartno-tuhinj.si<br />

www.ossmartno-tuhinj.si<br />

Avtorji naloge: Samo Bajde, Tinkara Bajde, Živa Baloh, Maj Berlec, Aljaž Drolc, Matic Drolc,<br />

Tjaša Kadunc, Aljaž Klemen, Eva Jeras, Maša Krmelj, Simon Lipovšek, Kaja Mali, Tomaž<br />

Pestotnik, Zala Perovšek, Ingrid Pirc, Nika Pirš, Eva Pungartnik, Iza Tomc, Blaž Šimenc, Nik<br />

Kancilija, Nika Štirn, Lana Urankar, Živa Zidar Urisk, Klara Žibert<br />

Mentorja: Petra Potočnik, Tomaž Smole


ila ˝prazgodovinska˝ družabna igra, v kateri uživa vsak,<br />

hkrati pa se jo lahko za kratkočasenje vzame kamorkoli se<br />

odpravljate.<br />

Igro smo poimenovali Kamnčkanje. Sestavlja jo mošnjiček<br />

iz umetnega usnja (velikost 15 x 15cm), zavezan z<br />

vrvjo, v katerem je 10 kamenčkov: 5 belih in 5 črnih. Na<br />

usnju je odtis črt, ki predstavljajo igralno polje. Cilj igre<br />

je, da morata soigralca s pomočjo kamenčkov različnih<br />

barv (beli in črni) sestaviti zaporedje treh, in sicer<br />

vodoravno, diagonalno ali navpično, pri tem pa ovirati<br />

soigralca, da mu to ne uspe. Zmaga tisti, ki mu uspe tri<br />

kamenčke postaviti v vrsto. Če to ne uspe nobenemu od<br />

tekmovalcev, je igra izenačena.<br />

31<br />

Pri oblikovanju turističnega produkta smo ponosni tudi<br />

na idejno zasnovo in izdelavo našega logotipa. Logotip<br />

je sestavljen iz več elementov, ki predstavljajo občino<br />

Kamnik in naš turistični produkt. V ozadju logotipa so<br />

Kamniške Alpe s prepoznavnim Kamniškim Sedlom.<br />

Pod Alpami se vije ena od dveh večjih rek v kamniški<br />

občini, Nevljica. Čez Nevljico je postavljen most, kjer so<br />

ob njegovi izgradnji našli okostje mamuta. Reka in most<br />

skupaj tvorita igralno površino našega spominka, igre<br />

Kamnčkanje.


32 Minkina ruta<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Planšarstvo je del bogate dediščine Bohinja. Pri iskanju in oblikovanju rute, nas je<br />

vodila izpoved Unčnekove Minke iz Srednje vasi, ki planšari na planini Uskovnica<br />

od svojega devetega leta in dobro pozna tegobe ter veselje planšarjev nekoč in danes.<br />

Izpoved smo poimenovali Minkina zgodba, <strong>spominek</strong> pa Minkina ruta.<br />

Ruta bohinjskih planšaric je tradicionalno rdeča z belimi pikami. Tradicija in sodobnost<br />

si v modnem dodatku Minkini ruti podajata roki in ustvarjata unikaten izdelek,<br />

ki je z vami v službi, na zabavi, v šoli, na potepu, romantičnem zmenku, poslovnem<br />

sestanku …<br />

Ruto krasi unikaten gumb s planšarskim motivom. Vsak gumb ima čarobno moč.<br />

Kadar človek resnično verjame v čarobnost, takrat se čarobnost zgodi.<br />

Minkino ruto nosimo kot ovratno, pas si zavežemo ali ga<br />

vpletemo v lase, manjšo ruto pa nosimo okoli roke ali<br />

si z njo zavežemo lase v kito ali figo.<br />

Z Minkino ruto pojdite pogumno novim izzivom<br />

naproti.<br />

OŠ dr. Janeza Mencingerja<br />

Bohinjska Bistrica<br />

Savska c. 10<br />

4264 Bohinjska Bistrica<br />

(04) 577 00 00<br />

osbohinj@osbohinj.si<br />

www.osbohinj.si<br />

Avtorji naloge: Uršula Dobravec, Ana Bremec, Iva Krkoč, Marko Kalita, Tinkara Komar,<br />

Matevž Korošec, Mila Gaja Kranjc, Iza Lavtar, Iza Medja, Mark Mencinger,<br />

Julija Odar, Ajda Rauter, Nik Prešeren<br />

Mentorice: Jana Krkoč, Martina Medja, Alenka Rozman, Monika Zupanc


Minkina zgodba<br />

Marija Cvetek ali po domače »Unčnekova« Minka se je<br />

rodila kot prvorojenka v kmečki družini. Ko je imela<br />

komaj štiri leta, je z očetom in mamo poletja preživljala<br />

na Uskovnici, kjer so poleti mesec dni kosili, sušili in spravljali<br />

seno na več planinskih pašnikih ali »rotih«. Vajena<br />

trdega kmečkega dela se je kmalu naučila tudi molsti in<br />

skrbeti za živino.<br />

Minka je obiskovala vaško šolo in bila odlična učenka.<br />

Rada je nastopala v gledaliških igrah in bila pri tem tako<br />

uspešna, da je učitelj predlagal njenim staršem, da dekle<br />

vpišejo v igralsko šolo. Minka si je močno želela oditi v<br />

svet in živeti sanje. Oče je na prošnjo učitelja, naj Minki<br />

omogočijo šolanje dejal: »K smo jo pa komej čakal, da<br />

bo šva u pvanino.« Tako kot so starši dejali, tako je bilo.<br />

Minka je z devetimi leti prvič med šolskimi počitnicami<br />

z molzno kravo Lepo odšla sama na Uskovnico in poletje<br />

preživela v skrbi za kravo in se v skupni agrarni sirarni<br />

učila sirariti.<br />

Spominja se, da jo je bilo sprva strah, bila je negotova,<br />

skozi čas pa postala trdna, pogumna in ponosna. Planine<br />

in pogled na okoliške gore ji je prinašal veselje in mir.<br />

Od dvanajstega leta dalje je Minka gnala na Uskovnico<br />

vsako leto, skupaj štiriinštirideset let. Vmes se je poročila,<br />

rodili so se trije otroci in družina je skupaj odhajala na<br />

planino. Včasih je bilo hudo, včasih lepo, »tako kot je<br />

húdo in lépo življenje«, pravi danes Minka.<br />

Rdečo ruto z belimi pikami Minka še vedno hrani,<br />

nosila jo je tudi v skupini Predic, ki so na domačih odrih<br />

predstavljale kulturno dediščino kmečkih žena. Ruta je<br />

bila nepogrešljiva skozi vsa obdobja njenega majarjenja.<br />

»Morala je biti rdeča,« pravi, »le velikost pik je bila različna«.<br />

Nosila je tudi rute drugih barv in vzorcev, vendar<br />

rdeča z belimi pikami, Minkina ruta, je njen spomin na<br />

planšarske dni.<br />

33


34 Planica – snežena kraljica<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Junaki Planice letijo kot ptice … je gotovo najbolj znana melodija v Ratečah. Naš kraj<br />

čakajo v prihodnjih letih veliki izzivi in velike priložnosti. Leta <strong>2019</strong> praznujemo 50<br />

let letalnice bratov Gorišek in 40 let od prve izvedbe Avsenikove Planica, Planica. Leta<br />

2020 bo Planica gostila svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, leta 2023 pa svetovno<br />

nordijsko prvenstvo. Vse to nas je prepričalo, da tudi mi prispevamo svoj delež k<br />

promociji našega domačega <strong>kraja</strong>.<br />

Ker obstajajo različne vrste spominkov, različne pa so tudi želje turistov in obiskovalcev<br />

športnih prireditev, smo pripravili celo kolekcijo spominkov, in sicer turistični<br />

vodnik, družabno igro in magnetek, vse skupaj pa povezujeta maskota Planica – snežena<br />

kraljica ter naš znak, pa tudi posebna stojnica, namenjena promociji in prodaji naših<br />

spominkov.<br />

<strong>Turistični</strong> vodnik obiskovalce športnih prireditev prepriča, da si ogledajo še kakšno<br />

naravno ali kulturno znamenitost v Ratečah in se še kdaj vrnejo k nam. V vodniku je<br />

predstavljenih 5 naj naravnih znamenitosti, 5 naj kulturnih znamenitosti, 5 naj legend, 5<br />

naj restavracij, pa tudi 10 naj stvari oziroma dogodkov<br />

v Ratečah. Tako lahko v vodniku preberete vse o naj<br />

rateški jedi, sladici, oblačilu, obuvalu, prireditvi, pesmi,<br />

sprostitvi, adrenalinski aktivnosti, čebelarju in foto<br />

lokaciji.<br />

Družabna igra vas bo popeljala v zgodovino Planice in<br />

smučarskih skokov.<br />

Na magnetek smo ročno vžgali naš znak – logotip, ki združuje<br />

znak nordijskega centra Planica (jata čapelj kot simbol<br />

poletov na smučeh) in gorenjski nagelj, ki je zaščitni znak TD<br />

Rateče – Planica. Tako bo magnetek naše obiskovalce večno<br />

spominjal na čudovito preživete dni v dolini pod Poncami in v<br />

Ratečah.<br />

OŠ Josipa Vandota<br />

Koroška ulica 12<br />

4280 Kranjska Gora<br />

(04) 58 84 850<br />

osjvkg.tajnistvo@siol.net<br />

www.osjv-kranjskagora.si<br />

Avtorji naloge: Alja Arih, Vid Bačnar, Ema Demec, Tabea Dolžan,<br />

Adrijana Gorjanc, Ožbej Grilc, Gal Grudnik, Lara Hojnik, Peter Jakelj, Tina Kavalar,<br />

Manca Lepoša, Marta Mlinar, Bor Petrovič, Marisa Žerjav<br />

Mentorici: Petra Berčič, Helena Smolej


Družabna igra<br />

Našo družabno igro Planica – snežena kraljica se igra po<br />

principu človek ne jezi se. Igra je poučna, saj z njeno pomočjo<br />

igralci spoznajo zgodovino Planice, vse pomembne<br />

mejnike v zgodovini smučarskih skokov, zaradi katerih<br />

bo Planica za vedno zapisana v zgodovino slovenskega in<br />

svetovnega športa.<br />

letom 1930 je Planica dobila prvo skakalnico in prav v<br />

tej dolini sta bila dosežena dva zgodovinska mejnika.<br />

Leta 1936 je Avstrijec Sepp Bradl kot prvi človek na svetu<br />

poletel prek 100 metrov, leta 1994 pa je Finec Toni Nieminen<br />

kot prvi človek preletel novo magično mejo 200<br />

metrov.<br />

Danes je v Planici zgrajen moderen nordijski center.<br />

Obisk Planice je lahko nadvse zabavno doživetje, ki vsakemu<br />

obiskovalcu ostane v nepozabnem spominu.<br />

Naj obuvalo iz Rateč: Žoki<br />

Žoki so posebni copati, značilni le za Rateče. Narejeni so<br />

povsem ročno. Postopek izdelave je precej zapleten. Za<br />

obvladovanje je potrebno precej vaje. Da pa lahko sploh<br />

začnemo delati žoke, je najprej treba znati tudi plesti,<br />

saj je notranji del copata spleten iz domače ovčje volne.<br />

Copat se mora prilegati tudi posebnemu kopitu. Na<br />

kopito nataknemo oz. pribijemo spleten copat in ga oblečemo<br />

s kosi usnja, ki jih izrežemo po določenem vzorcu.<br />

Izdelava zahteva precej moči, saj je s šivanko in šilom<br />

treba predreti precej debelo plast usnja. Končni izdelek<br />

odstranimo iz kopita in dobimo topel par copatov.<br />

35<br />

Planica<br />

Planica je idilična dolina, obdana z visokimi gorami,<br />

pozimi bogata s snegom in poleti obsijana s soncem. Pred<br />

14.000 leti je dolino izdolbel ledenik, na kar spominja<br />

tipična oblika črke U.<br />

Dolina pod Poncami privablja najboljše smučarske skakalce<br />

in tekače ter številne športne navdušence s celega<br />

sveta, saj poleg smučarskih poletov predstavlja prvovrstni<br />

slovenski in svetovni zimski športni praznik. Že pred<br />

Vir: https://shop.slo-list.com/izdelek/rateski-zoki/


36 Okusi Kanin<br />

Pri turističnem krožku OŠ Bovec smo za svojo projektno nalogo izbrali prehrambeni<br />

<strong>spominek</strong> in projektno nalogo poimenovali Okusi kanin.<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Sladica kaninski vrh<br />

V 80ih letih je veliko ljudi prišlo v Bovec na izlet, ko so si med drugim privoščili še<br />

sladico Kaninski vrh v hotelu Alp ali hotelu Kanin, tako kot mnogi danes gredo na<br />

Bled na »kremšnito« ali na Trojane na krofe. Z menjavo lastnikov prej omenjenih<br />

hotelov je bila izdelava in prodaja prej omenjene sladice ukinjena.<br />

Članice turističnega krožka smo povabile nekdanjega direktorja hotela Alp in kuharja<br />

po poklicu Gregorja Mavriča s katerim smo pripravili Kaninski vrh po originalnem<br />

receptu. Sladici smo želeli dati pridih lokalnega okolja, zato smo k sodelovanju povabili<br />

še vrhunskega kuharja Tomaža Sovdata, ki je v sladici zamenjal nekaj sestavin z lokalnimi<br />

sestavinami in spremenil obliko.<br />

V naši ideji pa smo si zamislili, da sladica vključuje še izlet s krožnokabinsko žičnico na<br />

najvišje slovensko smučišče Kanin, z najvišjo ležečo restavracijo v Sloveniji z razgledom na<br />

Jadransko morje in najvišji slovenski vrh Triglav.<br />

OŠ Bovec<br />

Trg Golobraskih žrtev 17<br />

5230 BOVEC<br />

(05) 3841 540<br />

os.bovec@guest.arnes.si<br />

www.solabovec.si<br />

Avtorji naloge: Vita Sofija Stakolič, Nina Komac, Alja Melinc, Taniša Močnik,<br />

Maša Komac, Eva Flajs<br />

Mentorica: Nataša Bartol


Paket Okusi kanin<br />

Kaninsko pogorje ponuja še obilo naravnih lepot, zgodbic<br />

in legend ter možnosti za posebna doživetja, zato smo si<br />

omislili še dva paketa Okusi Kanin. Poimenovali smo ju<br />

Sočni Kanin (Sweet Kanin) in Mogočni Kanin (Mighty<br />

Kanin). Sestavljena sta iz ličnega kozarčka, v kateren je<br />

skrita zgodbica, legenda ali informacija o naravnih in<br />

drugih znamenitostih Kaninskega pogorja s svojo okolico<br />

ter leseno žličko. V paketu »Sočni Kanin« sta dodana še<br />

med in domača marmelada pridelana v Bovški dolini, v<br />

paketu »Mogočni Kanin« pa kos bovškega sira in zeliščni<br />

čaj iz lokalnega okolja.<br />

A veste kako je nastalo Prestreljeniško<br />

okno?<br />

Odkrili smo več zgodbic, a ena zgodba pravi takole:<br />

Sveta Marija in hudič sta se stavila na Trbižu, kdo bo prej<br />

prišel na Staro goro (pri Čedadu – Castelmonte). Marija<br />

je šla s Trbiža po cesti z osličem proti Stari gori. Hudič<br />

pa je izbral krajšo pot čez hribe, misleč, da bo prej prišel.<br />

Tekel je, pa je z glavo treščil v Kanin in napravil v njem<br />

veliko luknjo. Pot je nadaljeval čez Stol, Mijo in Matajur.<br />

Sveta Marija je po cesti prej prišla do Stare gore, ker je bil<br />

osliček zelo uren. Ker je stavo dobila, je za kazen uklenila<br />

hudiča v verige in ga zaprla v klet.<br />

Tako je hudič napravil Prestreljeniško okno.<br />

Zapisala: Nadja Trebše (roj.1974) v Bovcu leta 1982 po<br />

pripovedovanju Marije Lišter (roj. 1915)<br />

37<br />

Pa še nekaj drobtinic<br />

Kanin ima še veliko drugih presežnikov in veliko zanimivosti:<br />

• ima najvišjo ležečo restavracijo v Sloveniji na 2202 m<br />

nmv,<br />

• ima najglobljo in najdaljšo kraško jamo v Sloveniji, to je<br />

jama Čehi 2,<br />

• na vzhodnem delu vznožja leži planina Krnica, kjer se<br />

pasejo ovce, pa ne katerekoli, pač pa pasme »bovška<br />

ovca«,<br />

• kanin v mnogih jezikih pomeni zajec, ki je tudi stalen<br />

obiskovalec Kanina,<br />

• iz kaninskega pogorja steka slap Boka, najbolj vodnat<br />

in največji slap v Sloveniji.


38 Otliško okno –<br />

okno s pogledom<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Živimo in obiskujemo šolo na planoti Gora. To je svet visokega Krasa nad zgornjo Vipavsko<br />

dolino, nad Deželo, kot ji pravimo mi, Gorjani. Voda je v milijonih let izdolbla<br />

škraplje, žlebiče, vrtače, jame in brezna. Za skalnim robom planote živijo naše rodne<br />

vasi: Predmeja, Otlica in Kovk. Po naši prelepi Gori so speljane številne planinske in<br />

pohodniške poti. Zato ne preseneča, da naše šolsko delo in razigrane odmore pogosto<br />

zmotijo turistični avtobusi s postankom tik ob šoli, ki pritegnejo našo radovednost.<br />

Goro in njene številne naravne ter kulturne znamenitosti namreč obiskuje čedalje<br />

več turistov, planincev, kolesarjev, motoristov, jadralnih padalcev, jamarjev, pa tudi<br />

umetnikov, ki razkrivajo drugačen pogled na Goro in z Gore. Ker področje Gore nima<br />

turističnega spominka, s katerim bi se predstavilo svetu, smo se odločili, da na poseben,<br />

svojstven način upodobimo našo največjo naravno znamenitost Otliško okno.<br />

Za izdelavo turističnega spominka smo izbrali materiale, ki tako ali drugače zaznamujejo<br />

področje Gore. To so les, čipka, kovina, kamen in strela. Bukov les, iz katerega je narejen<br />

podstavek, predstavlja življenjsko moč Trnovskega gozda, čipka je del kulturne dediščine<br />

našega področja. Pridne gospodinje so si ob dolgih zimskih večerih ob klekljanju krajšale<br />

čas in hkrati v svoj dom vnesle nekaj nežnosti in lepote. Kamen v petdesetih odtenkih sive je<br />

tisti material, ki ga je na Gori največ, več kot rodovitne zemlje. Obdaja nas v kamnitih suhih<br />

OŠ Otlica<br />

Otlica 48<br />

5270 Ajdovščina<br />

(05) 3649 531<br />

o-otlica.ng@guest.arnes.si<br />

www.os-otlica.si<br />

Avtorji naloge: Nina Benčina, Jaka Leban, Klavdija Likar, Tilen Likar,<br />

Zala Likar, David Vidmar<br />

Mentorici: Helena Kobal, Danijela Likar


zidovih, grobljah, škrapljah, stenah in skalah. Bil je dragocen<br />

gradbeni material in hkrati nadloga, ki je na njivah<br />

ovirala delo. V njem se skrivajo fosili, ostanki davne<br />

preteklosti, čipke, ki jih je izdelala sama narava. Kovina<br />

je tisti material, ki je človeku na Gori skozi zgodovino<br />

pomagal, da je iz trde narave iztrgal živež za lačna usta,<br />

pomagala je kmetu in gozdarju, kamnoseku in zidarju. In<br />

nenazadnje je tu še strela, kratki stik med nebom in zemljo.<br />

Tako veličastna, pa tako nevarna. Tako markantna<br />

in tako izmuzljiva. S svojo svetlobo zareže skozi svinčeno<br />

nevihtno nebo, s svojo močjo razbije skalo in povzroča<br />

požare na suhih pobočjih Gore. Naše Okno je votlo, kot<br />

je votla stena, v kateri se odpira naša največja naravna<br />

znamenitost. Skozenj piha burja, tista, ki nosi lepo vreme<br />

in oblikuje našo pokrajino.<br />

V majhnem spominku smo poskusili zajeti vse tisto, kar<br />

zaznamuje Goro, Gorjane in naše življenje. Našo preteklost,<br />

sedanjost in prihodnost.<br />

Otliško okno<br />

V strokovni literaturi preberemo, da je ogromna gmota<br />

Trnovskega gozda narinjena na flišne plasti Vipavske doline.<br />

Pri premikanju so se skalne gmote gnetle, prelamljale,<br />

drobile in narivale druga čez drugo. Tako so nastali krajši<br />

in daljši prelomi. Tudi naravno okno na Otlici (Otliško<br />

okno) naj bi nastalo zaradi tektonske razpoke v koralnem<br />

apnencu. Skoznjo si je našla pot voda in izdolbla ta<br />

prepoznavni simbol kamnite Gore. Otliško okno z razgledom<br />

na Dolino je torej kraški pojav v obliki velikanske<br />

kaplje, ki se je širila in širila.<br />

Okno v obliki kaplje je upodobljeno tudi v logotipu naše<br />

šole in predstavlja naš skromni prispevek k življenju na<br />

Gori. Vsi smo le majhne kapljice, šibke in neznatne, ko<br />

pa se združimo, smo močni ter lahko svetu pustimo<br />

svoj pečat. Oblika kapljice in okna nas torej spremlja v<br />

šoli in izven nje, nas bogati ter nam vliva pogum, da ne<br />

obupamo niti v najtežjih trenutkih. Gora sama s svojimi<br />

posebnostmi in trdim življenjem je namreč vedno kalila<br />

tukajšnje prebivalce, ki so tudi med prebivalci Vipavske<br />

doline vedno veljali za zelo močne ljudi.<br />

Vendar pa nam je najljubša razlaga o nastanku Okna tista,<br />

ki jo najdemo v legendi o hudiču v Černigojevi knjigi<br />

Javorov hudič. In prav to legendo si lahko preberete v naši<br />

zgibanki, ki spremlja naš turistični <strong>spominek</strong>.<br />

39


40 Hubelj<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Smo učenci četrtega in petega razreda Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina. Druži<br />

nas radovednost in zanimanje za raziskovanje sveta, še posebej skritih kotičkov našega<br />

domačega <strong>kraja</strong>.<br />

Ajdovščina ima veliko kulturnih in naravnih znamenitosti. Ugotovili smo, da tako<br />

nam kot tudi ostalim Ajdovcem veliko turistično vrednost predstavlja naša reka Hubelj,<br />

ki je s svojim izvirom še posebej znana naravna znamenitost in naravni spomenik.<br />

Zaradi tega smo se odločili, da pobližje spoznamo skrivnosti reke in jo poskušamo<br />

na čim bolj zanimiv način predstaviti v zgibanki z naslovom Hubelj – zgodba o<br />

reki za velike in male pohajače.<br />

Naš <strong>spominek</strong> je sestavljen iz zgibanke in kapljice hubeljske vode, ki je ujeta v mini<br />

stekleničko. Bralci lahko opazujejo prave fotografije, ki se prepletajo z ilustracijami. Z<br />

uporabo slednjih smo želeli zgibanko približati mlajšim otrokom. Tudi besedilo je prav<br />

iz tega razloga zapisano z velikimi tiskanimi črkami, njena vsebina pa je preprosta in ne<br />

vsebuje nerazumljivih podatkov.<br />

Zgodba govori o Ajdi in Hubertu, ki se odpravita na raziskovanje po učni poti, ki vodi k<br />

izviru Hublja. Kar naenkrat se stemni in otroka zaideta naravnost v glavno jamo rečnega<br />

izvira – Veliki Hubelj. Tam ju preseneti škrat, ki jima pove zanimivo zgodbo in ju popelje<br />

na poučno pot, na kateri izvesta veliko podatkov o reki. Otrokoma na enostaven način<br />

predstavi reko in njen pomen.<br />

Zgibanka ima poleg zgodbe še eno zanimivost – premikajočega škratka Jamka, s katerim smo<br />

še dodatno želeli popestriti doživetje ob branju. Glavni namen uporabe gibljivega škratka je<br />

spodbuditi uporabnike, da bi se z zgibanko odpravili na pot in poskušali posneti čim bolj izvirne<br />

fotografije ob poti do izvira Hublja in jih objavijo na Facebook strani: Hubelj – zgodba o reki za<br />

velike in male pohajače. Na tej strani se lahko pozabavajo tudi z računalniško igrico, ki je nastala<br />

ob našem projektu.<br />

OŠ Danila Lokarja<br />

Ajdovščina<br />

Cesta 5. maja 15<br />

5270 Ajdovščina<br />

(05) 367 11 00<br />

tajnistvo@os-ajdovscina.si<br />

www.os-ajdovscina.si<br />

Avtorji naloge: Jan Medvešček, Kaian Marc, Lenart Sever, Izak Pišot,<br />

Rubens Bizjak, Bor Marc, Neža Furlan, Ariana Vižintin.<br />

Mentorica: Sara Bolko


41<br />

Znani ljudski pripovedi o nastanku reke<br />

Da je res ljudska, se kaže tudi v tem, da lahko najdemo<br />

več različic.<br />

1.<br />

V dolini ni bilo vode, ljudje so trpeli veliko pomanjkanje.<br />

Velikanu, ki je ležal na skalah Gore, so se zasmilili, zato<br />

jim je hotel pomagati, a ni vedel, kako. Prikazale so se<br />

dobre vile in mu rekle: »Velikan, imaš dobro srce, ker<br />

hočeš pomagati ubogim ljudem. Pod skalami je zakopan<br />

izvir, le izkopati ga moraš. Pa vso srečo, velikan!« so še<br />

vzkliknile in izginile. Velikan je začel kopati in valiti<br />

skale. Od napora je ječal: »Hu, hu, hu …« Zaradi hrupa<br />

je privabil radovedne palčke, ki so ga začeli spodbujati:<br />

»Belj, belj, belj …« Vse skupaj pa se je slišalo kot HU­<br />

BELJ! Ko je velikan odvalil močno skalo, je iz stene<br />

bruhnila hladna voda in deroča reka Hubelj.<br />

2.<br />

Strašna vročina je bila. In suša. Na njivah so bile za prst<br />

debele poke. Zelenje je ovenelo, listje je padalo z dreves,<br />

četudi je bil komaj avgust … Ljudje v Dolini so molili<br />

in prosili Boga za vodo. Bog je naredil tako, da so njih<br />

prošnje slišale vile, ki so živele v Gori. In one so prosile<br />

prijatelja velikana. Velikan jih je poslušal in začel kopati<br />

v skalo. Bilo je vroče in težko je dihal. »Hu! Hu! Hu!« je<br />

stokal in tolkel po skali, a bat je kar odletal od nje. »Belj!<br />

Belj! Belj!« so mu dajale korajžo vile. Velikan je res bolj in<br />

bolj udarjal in naenkrat je skala počila. Iz votline v Gori<br />

je pridrla voda. Spodnesla je velikana, da je padel na rit.<br />

In ga pahala pred sabo. Upiral se je in grabil z rokami,<br />

tako da je za njim ostajala globoka struga do reke Vipave.<br />

Po njej še danes teče hudourna reka, ki so ji ljudje zrekli<br />

HU-BELJ.


42 Z osla na ramo – Bisaga<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Sveti Anton je vas v zaledju Kopra. Nič posebnega, vas kot vse druge. Tudi turistično<br />

še ni razvit, kljub temu da smo tekom naše raziskave ugotovili, da so prvi prebivalci<br />

<strong>kraja</strong> to območje naselili že v ilirski in zgodnjeslovanski dobi, kraj pa je prvič omenjen<br />

že leta 1525 na zemljevidu znamenitega kartografa Pietra Coppa. Zaradi potenciala,<br />

ki ga vidimo v našem kraju, smo hoteli narediti nekaj, da to spremenimo. Želeli smo<br />

pokazati starejšim, da je naš kraj poln zanimivosti (kolesarske poti, hiša kulture) poln<br />

zgodovine (cerkev, spomenik, šavrinke) in da je ne smemo pozabiti, ampak jo moramo<br />

prenesti naprej in v svet.<br />

Kako torej izdelati <strong>spominek</strong>, ki bi po eni strani predstavljal našo vas, našo zgodovino,<br />

pokazal na naše vrednote in naše želje za prihodnost?<br />

Ko smo po vasi spraševali, kaj bi izpostavili kot značilnost naše vasi, so <strong>kraja</strong>ni pripovedovali<br />

o šavrinkah, ženskah, ki so s svojim trdim delom reševale svoje domače in<br />

pripomogle k zaslužku. Na oslih so v velikih torbah, bisagah, tovorile svoje izdelke in jih<br />

dneve in dneve prevažale iz Istre v Trst in spet nazaj.<br />

In to je tudi ideja za naš <strong>spominek</strong> – bisaga. Že takoj, ko smo dobili idejo, smo se odločili,<br />

da bomo svojo bisago posodobili. Nekoč so bile bisage velike, saj so jih šavrinke položile<br />

čez oslov hrbet, danes bi bila takšna velikost neuporabna, zato smo se odločili, da v osnovi<br />

ohranimo tradicionalni kroj (kos blaga z dvema žepoma na vsaki strani), vendar da ga prilagodimo<br />

nošenju čez ramo. Naslednji korak je bil izbira materiala, za katerega smo želeli, da bi<br />

še zmeraj čim bolj spominjal na osnovne bisage, zato smo izbrali trši bombaž Sledilo je krojenje<br />

in šivanje, nato pa še potisk. Tradicionalne bisage niso bile potiskane, mi pa smo si želeli, da bi<br />

OŠ Elvire Vatovec Prade<br />

Pobeška cesta 52<br />

6000 Koper<br />

(05) 611 50 31<br />

o-prade.kp@guest.arnes.si<br />

www.os-ev-prade.si<br />

Avtorji naloge: Sebastjan Baša, Enej Rušt, Timoty Zonta, Deja Pečar, Jakob Turk<br />

Mentorici: Nina Verbič Pacek, Nives Marković


V Svetem Antonu v vasi je tudi velik reklamni pano, ki<br />

prikazuje možnosti kolesarjenja in pohodov v okolici.<br />

43<br />

naše bisage še dodatno predstavljale vez s preteklostjo in<br />

našo vasjo. Po opravljeni raziskavi mnenja učencev naše<br />

pole, kateri motivi bi bili najbolj primerni za potisk naših<br />

izdelkov, smo se odločili, da potiskamo vsako stran bisage<br />

s svojim motivom. Na eno stran smo natisnili grafiko<br />

šavrinke, ki predstavlja samo osnovo naše ideje, na drugo<br />

pa cerkve Svetega Antona, ki že več kot 500 let kraljuje<br />

na sredi naše vasi in je eden od temeljev naše skupnosti.<br />

Tako je končno nastal izdelek, s katerim smo dosegli vse<br />

to, kar smo si v začetku zadali. Bisage so uporabljale že<br />

šavrinke in s tem smo vzeli nekaj iz preteklosti ter jo spremenili<br />

v neko danes bolj uporabno in moderno obliko.<br />

Naša bisaga ni <strong>spominek</strong>, ki bi ga postavili na polico in<br />

na katerem bi se nabiral prah, ampak je nekaj, kar lahko<br />

uporabljamo vsak dan. Poleg tega z njim pomagamo tudi<br />

z ekološkega vidika, saj lahko ljudje odidejo po nakupih<br />

namesto s plastičnimi vrečkami z našo bisago. Zaradi<br />

potiska lahko tudi drugi ljudje vidijo, da je bisaga spomin<br />

na šavrinke in Sveti Anton in s tem tudi sama bisaga dela<br />

reklamo sebi in našemu kraju.<br />

Gre torej za <strong>spominek</strong> s pridihom zgodovine, v sodobni<br />

obliki, z dodatki potiska in tematiko naše vasi. Uporabna<br />

v vsakdanjem življenju, živa promocija našega <strong>kraja</strong> in<br />

zgodovine, z naravnih materialov in okolju prijazna. V<br />

spomin vsem ženskam, ki so naš kraj izoblikovale, vsem<br />

ženskam, ki so z neverjetno voljo pokazale, da lahko s<br />

trdim delom dosežemo več. Preplet preteklosti z uporabnostjo<br />

v prihodnosti.<br />

Stara šola<br />

Kot zanimivost, ki je v turistični organizaciji ni mogoče<br />

zaslediti, smo želeli izpostaviti tudi staro šolo, iz leta<br />

1899. Pred tem so imeli učenci pouk v prostorih župnišča<br />

(prvi šolski prostori v vasi so stari celo preko 150 let). Stara<br />

šola, ki bo letos praznovala 120 obletnico je bila tudi<br />

ena prvih šol na območju koprske občine.<br />

Danes se pouk izvaja v novejši šoli, ki se nahaja nasproti<br />

stare, ta pa je danes spremenjena oziroma prenovljena<br />

v hišo kulture in namenjena umetnosti. V njej izvajajo<br />

lutkovne delavnice kamišibaja, gledališke delavnice in<br />

likovne delavnice.<br />

Kolesarska pot K1 – Po deželi refoška<br />

Pot se vije iz Kopra po kolesarski stezi mimo podjetja<br />

Vina Koper do Prad, od tam pa se začne vzpenjati mimo<br />

Boninov in Gregoričev vse do Svetega Antona (pod od<br />

Prad do Svetega Antona spada tudi v naš šolski okoliš).<br />

Pot se vije naprej mimo Kavaličev, Loparja, Popeter, Trseka<br />

in Kozlovičev, ter mimo Boršta čez Marezige, ter nato<br />

spet navzdol mimo Montinjana v Vanganel in Koper.


44 Foto šopek s Krasa<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

V letošnjem šolskem letu je naša šola pod naslov <strong>Turistični</strong> <strong>spominek</strong> <strong>mojega</strong> <strong>kraja</strong><br />

strnila nalogo Foto šopek s Krasa.<br />

Raziskovali smo turistično ponudbo ter spominke v naših vaseh in rezultat naše naloge<br />

je fotoknjiga kot <strong>spominek</strong>.<br />

Zakaj fotoknjiga?<br />

Ker živimo v obdobju »selfijev«, snemajo jih tako mladi kot tudi mlajši po duši in telefoni<br />

so vedno pri roki. Kljub temu pa ostajajo fotografije le na spominskih karticah,<br />

računalnikih. Lepi spomini bledijo, tonejo v pozabo, se nehote izbrišejo tako iz naprav,<br />

kot tudi spomina.<br />

Raziskovalne aktivnosti smo osredotočili na:<br />

• vinsko trto – šli v trgatev, oblikovali vrtnice iz listov vinske trte,<br />

• kamen – v okviru športnega dne obiskali kamnolom, izdelali kamnite rože, si ogledali<br />

suhe zidove, pastirske hišice ter le-te iz kamenčkov tudi oblikovali,<br />

• kraški šetraj – ga nabirali, sešili čajne vrečke in na nje odtiskovali šetraj, pripravili<br />

zeliščno sol ter oblikovali knjižne kazalke s posušeno rastlino na ročno izdelanem<br />

papirju.<br />

Naša fotoknjiga nastaja ob obisku Krasa in je za vsakega obiskovalca unikatna, saj nastaja<br />

po presoji posameznika in trenutkov ujetih v fotografije, ki si jih sam želi, ki so mu najdražji,<br />

najlepši.<br />

OŠ Antona Šibelja Stjenka<br />

Komen<br />

Komen 61 a<br />

6223 Komen<br />

(05) 731 89 20<br />

os.komen@guest.arnes.si<br />

http://os-komen.weebly.com<br />

Avtorji naloge: Lana Rebula, Veronika Cej, Maks Jazbec, Gaja Jerič Černic, Katarina Grmek,<br />

Klara Kovač, Polona Cotič, Jan Ukmar, Amadej Kobal, Nika Antonič, Tia Colja, Polona Jug,<br />

Naj Turk, Nika Pahor, Neža Fakin, Ajda Fon, Anais Žvab, Nik Gec, Zala Fakin, Tija Bizjak,<br />

Urh Melan Mozetič, Matic Peric, Natan Krt, Tomaž Fabjan, Maximiljan Žvokelj, Leia Grmek,<br />

Andrej Zega, Pia Colja, Naja Metljak, Tia Lisjak, Žana Grgič, Ana Trampuž, Mathis Žvab,<br />

Eva Gomizelj, Lucija Tavčar, Tian Ravbar<br />

Mentorice: Tanja Spačal, Alenka Kajtna, Andreja Vidrih, Dunja Peric


Obisk Krasa daje obiskovalcu možnost začutiti utrip<br />

življenja na vasi nekoč in danes. V preteklost ga popeljejo<br />

arhitekturne značilnosti kraške vasi, mogoče ogled<br />

zasebnega muzeja in stare kovačije, delavnica izdelave<br />

šopka oz. venčka iz kraškega šetraja oz. listov vinske trte<br />

in sodelovanje v zidavi suhega zidu. V sedanjost in prihodnost<br />

pa razmislek o pomenu samooskrbnega kmetijstva<br />

ter izjemni okusi kulinarike.<br />

45<br />

Iz listov vinske trte se lahko oblikuje …<br />

vrtnice<br />

Postopek izdelave: vrtnico oblikujemo iz različno velikih<br />

listov vinske trte (ali javorja). Listi morajo biti sveži, taki,<br />

ki so pravkar odpadli, da so upogljivi. Srednji krak manjšega<br />

lista zapognemo proti peclju. Zapognjen list zvijemo<br />

v rolo, da dobimo sredino cveta.<br />

Okoli sredinskega lista zapognemo naslednji list, ki ga<br />

prav tako zapognemo s sredinskim krakom navzdol. Z<br />

delom nadaljujemo in nizamo čedalje večje liste.<br />

Dobro držimo oblikovan cvet, da se nam oblika ne pokvari.<br />

Ko smo oblikovali dovolj velik cvet, spodnji del cveta in<br />

peclje ovijemo s tanko žico.<br />

Videz svežine bo zadržala nekaj dni, nato se bo posušila<br />

in za malenkost spremenila barvo. Več vrtnic lahko oblikujemo<br />

tudi v venček.<br />

Za eno vrtnico potrebujemo:<br />

• 5 barvitih listov vinske trte,<br />

• nitko sukanca ali drobno žico.<br />

Knjiga vsebuje tudi QR kode, ki turistu omogočajo<br />

dostop do informacij in razlago kraških značilnosti v<br />

določenem trenutku.<br />

Zgodba o nastanku Krasa<br />

Bog je ustvarjal svet. Ko je končal, mu je ostalo nekaj<br />

kamenja.<br />

Da ne bi bilo nikomur napoti, se je odločil, da ga bo vrgel<br />

v morje.<br />

Vzel je veliko vrečo in ga zbasal vanjo.<br />

Temu dogajanju pa je sledil hudič. Bil je nevoščljiv Bogu<br />

in ljudem, zato si je mislil: »Čakaj, čakaj, gospod Bog, ti<br />

bom pa vrečo pretrgal!«<br />

Bog je vrečo vrgel proti morju. Ko je letela visoko pod<br />

nebom, se je zlodej pognal kvišku in vanjo naredil veliko<br />

luknjo.<br />

Kamenje se je razsulo prav nad našimi kraji.<br />

Tako je nastala kamnita dežela Kras.


46 Glinena solnica<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Ščepec soli v naših solnicah še bolje diši<br />

Za nas, učence OŠ Sečovlje in hkrati člane turističnega krožka, je bila ta tržnica nekaj<br />

posebnega, saj je bila deseta, ki smo jo na šoli izpeljali do konca.<br />

Naša izvirna predstavitev, s prikazanim kupom soli, jadrnico, glinenimi solnicami<br />

in učenci 5. razreda, oblečenimi v solne kristalčke, je med mimoidočimi vzbudila še<br />

posebno zanimanje. Ugotovili smo, da velja pregovor: »Manj je več.«<br />

»Zažgale« so tudi naše tablice, kjer smo imeli predstavitev našega <strong>kraja</strong> z aplikacijami.<br />

Preko njih smo pokazali naš kraj, unikatne soline ter naravno in kulturno dediščino<br />

našega <strong>kraja</strong>. Mimoidoči so z zanimanjem opazovali unikatna dela, ki so nastala izpod<br />

naših rok.<br />

Naš turistični <strong>spominek</strong> je bila glinena solnica, ki naj bi visela na steni − tako kot nekoč.<br />

Ker je solni cvet najdragocenejša sol, ki jo pridelujejo v naših solinah in nastane le<br />

ob delovanju narave in pridnih solinarjevih rok, je zagotovo glina kot naravni material in<br />

produkt narave pravšnja, da oplemeniti to dragocenost.<br />

Prav ob izdelovanju solnic, smo se ob druženju s članicami TD Taperin Sečovlje pogovarjali<br />

o preteklosti. Naša mentorica nam je pripovedovala zgodbe, ki so se nanašale na<br />

solnice, ki so visele ob ognjiščih ali zidanih štedilnikih. Zato smo ob »rojstvu« vsake solnice,<br />

ki je nastala izpod naših rok, razmišljali, kaj vse bi morda videla in doživela, če bi v tistih<br />

časih bila v neki kmečki hiši.<br />

Zato smo začeli o njih pisati pesmi, kajti zgodb (naših štorij) je že nekaj za nami. Nekaj smo<br />

jih na sami tržnici tudi delili.<br />

Naša vizija je poleg izdelovanja in prodaje solnic po naročilu, izdati tudi pesniško zbirko, kjer<br />

pesmi pripovedujejo o življenju Istranov, solinarjev, Šavrink in nenazadnje, v njih lahko prisluhnemo<br />

tudi šepetanju solnic.<br />

OŠ Sečovlje<br />

Sečovlje 78<br />

6333 Sečovlje<br />

(05) 671 26 00<br />

tajnistvo©ossecovlje.si<br />

www.ossecovlje.si<br />

Avtorji naloge: Mateja Bažec, Julija Kuzmin Delgiusto, Gaja Čendak, Živa Bastjančič,<br />

Belma Ćehić, Martina Ščulaz, Julija Romanello Rebol, Peter Jagodar, Izak Gajič<br />

Mentorice: Neli Romanello, Jerneja Plahuta, Simona Kolarič


Pridelava soli<br />

Danes poteka pridelava soli na Leri. kjer sol pridelujejo v<br />

skladu s srednjeveško tradicijo. Postopek pridelave soli so<br />

nekoliko posodobili Avstrijci leta 1904 tako, da so vetrnice,<br />

ki so črpale vodo v kavedine, nadomestili izparilni<br />

bazeni, ki so narejeni tako, da se njihova višina niža (za<br />

oko je neopazno) in jo z zapornicami spuščajo iz enega<br />

bazena v drugega. Pobiranje soli poteka na petoli, plasti<br />

biosedimenta, ki preprečuje prehajanje morskega blata v<br />

sol in vgrajevanje nezaželenih ionov kristalne soli.<br />

Solinarji pripravljajo vodo v izparilnih bazenih, kjer se<br />

postopoma z izhlapevanjem vodi zvišuje nasičenost soli.<br />

S pomočjo prostega pada jo z iz enega bazena z dvigovanjem<br />

zapornic spuščajo v drugega. Ko voda doseže<br />

določeno nasičenost, jo najbolj nasičeno speljejo v kavedin<br />

(kristalizacijski bazen), kjer kristalizira. Solinarji jo<br />

obuti v taperine (solinarska obutev, ki ne poškoduje solne<br />

podlage – petole) s pomočjo gaverov (solinarske grablje)<br />

pograbijo na kupčke in počakajo, da se voda odcedi.<br />

Nato jo naložijo v karele (vozičke) ali karjole (samokolnice)<br />

ter jo odložijo na poseben prostor.<br />

Kristal soli si lahko v živo ogledamo na Fontaniggah v<br />

muzeju solinarstva pod mikroskopom. Spominja nas na<br />

diamant in za nas je tudi tako dragocen. Kristali soli so<br />

geometrijsko popolni in sijoči, zato obogatijo našo mizo.<br />

Solni cvet, najbolj dragocena sol (kot smetana na mleku),<br />

uporabljamo kot dodatek že pripravljenim jedem in za<br />

solate, saj poudari okuse sleherni jedi.<br />

Sicer pa solinarstvo propada predvsem zaradi cenene<br />

soli iz Turčije. Za delovanje solin si pomagamo tudi s<br />

turizmom. Ponosni smo, ko slišimo, da solni cvet prodira<br />

na mize najbolj prestižnih hotelov in restavracij po<br />

celem svetu (Francija, Kitajska …) in plemeniti brbončice<br />

največjih gurmanov, ki se zavedajo naravne pridelave brez<br />

kemičnih dodatkov.<br />

SOLINE − SOLNICE<br />

SOLine so LINE,<br />

ki se ob soncu bleščijo,<br />

v SOLnicah, tudi v NICI,<br />

naš solni cvet delijo.<br />

SOL<br />

So jo za konzerviranje imeli,<br />

v klobase in pršute deli.<br />

Oblekam so solinarke odznotraj žepe zašile,<br />

da so jih s soljo napolnile.<br />

Le tako so lahko carinike preslepile<br />

in za svojo družino sol dobile.<br />

ŠEPETANJE SOLNIC<br />

Sem na steni ob ognjišču visela,<br />

v naši družini otroke štela.<br />

Skoraj vsako leto je še en prišel,<br />

kljub številčnosti, ga je bil vsak vesel.<br />

So se ob mizi godile prav smešene reči,<br />

ko iz krožnika so drug drugemu jemali jedi.<br />

Najbolj veseli so bili,<br />

ko so v eni skledi kruh točali<br />

in se z mastnimi ocvirki basali.<br />

47<br />

Naše solnice za nadragocenejšo sol – solni cvet<br />

QR koda –<br />

naša predstavitev<br />

Smeh in iskrice v otroških očeh, na zaključni prireditvi,<br />

so rezultat prijetnega skupnega druženja in deljenja nepozabnih<br />

doživetij.


48 KolekcijAna<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

<strong>Turistični</strong> spominki so stalni spremljevalci turizma in pripomorejo k prepoznavnosti<br />

<strong>kraja</strong>. Tako ni nenavadno, da je večina spominkov v Rogaški Slatini povezana s Pegazom,<br />

kristalom, z mineralno vodo ali s panoramo parka – pojmi, ki so povezani z<br />

razvojem zdraviliške dejavnosti našega mesta.<br />

Mi smo z našo idejo stopili na novo pot in naredili načrte za več različnih turističnih<br />

spominkov (kolekcija spominkov), ki v ospredje postavljajo sveto Ano, zavetnico zdravilišča<br />

Rogaška Slatina. Celotno kolekcijo turističnih spominkov smo poimenovali<br />

KolekcijAna.<br />

KolekcijAna bi po naših načrtih obogatila in vnesla svežino med že tradicionalne turistične<br />

spominke Rogaške Slatine.<br />

Sveta Ana v Rogaški Slatini<br />

Sveta Ana je zavetnica Zdravilišča Rogaška Slatina in kot taka se pojavlja v poimenovanju<br />

številnih dogodkov in zgradb v našem mestu: Anin ples, Anin festival, praznik<br />

Občine Rogaška Slatina, Anin pohod, kapela Svete Ane, Anin dvor, Anina galerija in hrib<br />

Janina.<br />

JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina<br />

Kidričeva ulica 24<br />

3250 Rogaška Slatina<br />

os1-rog.slatina@guest.arnes.si<br />

www.1osrogaska.si<br />

Avtorji naloge: Brina Boroš Prevolšek, Lana Cvek, Eva Herček, Stella Koražija,<br />

Žiga Maček, Živa Stojnšek, Tara Škrablin<br />

Mentorici: Metka Bek, Daria Gorupić Juranić


Kolekcija KolekcijAna<br />

Rdeča nit naše kolekcije je Sveta Ana; da pa bi jo še bolj<br />

povezali z mestom vode, smo v vsak izdelek kanili kapljico<br />

Donata Mg. Spominki, ki imajo okrasno embalažo<br />

izdelano iz odpadnega materiala in bodo zadovoljili še<br />

tako zahtevnega obiskovalca našega mesta:<br />

49<br />

Anina žajfa<br />

Milo, ki je primerno za vse tipe kože, saj je narejeno iz<br />

naravnih sestavin.<br />

<strong>Turistični</strong> <strong>spominek</strong> je namenjen starejši skupini turistov.<br />

Žajfa je domač izraz za milo.<br />

Anin plamen<br />

Anin plamen je dišeča svečka dostopna v različnih barvah<br />

in z različnimi aromami.<br />

<strong>Turistični</strong> <strong>spominek</strong> je namenjen vsem obiskovalcem.<br />

Anina zmes<br />

Anina zmes je slime oziroma sluz, trenutno zelo popularna<br />

igračka.<br />

<strong>Turistični</strong> <strong>spominek</strong> je namenjen mlajši populaciji. Izdelek<br />

je poseben zato, ker med navadne sestavine dodamo<br />

tudi Donat Mg.<br />

Anino srce<br />

Anino srce so magnetki iz gline z obrisi podobe svete<br />

Ane. Vsi magnetki so v obliki srca.<br />

Anin ples<br />

Anin ples je s svojo skoraj 200-letno tradicijo vodilna<br />

tovrstna prireditev v Sloveniji in ena najbolj unikatnih<br />

kulturno-zabavnih prireditev z dobrodelnim poslanstvom<br />

v srednji Evropi.<br />

Leta 1804 so lastniki nastajajočega Zdravilišča Rogaška<br />

Slatina zgradili novo kapelico in jo posvetili sv. Ani, med<br />

ljudmi najbolj priljubljeni svetnici, zaščitnici žena in deklet.<br />

Le-ta je bolj ustrezala novi naravi <strong>kraja</strong> in je zamenjala<br />

dotedanjega zavetnika svetega Janeza Nepomuka. V<br />

njeno čast so, po vzoru Evrope, pričeli prirejati Anin ples,<br />

ki se še danes vsako leto odvija v Kristalni dvorani Grand<br />

hotela Rogaška. Aninega plesa se udeležujejo ljudje iz<br />

več držav, oblečejo se v svečana oblačila in se družijo ob<br />

prelepi glasbi.<br />

Logotip KolekcijAne. Vir Brina Boroš Prevolšek.


50 Neki 'z Laškiga<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Naš cilj je bil, da s pomočjo anket ugotovimo, katere spominke in izdelke najraje kupujejo<br />

Laščani, ko obiščejo druge kraje kot turisti, in katere kupujejo turisti v Laškem.<br />

Iz anket smo ugotovili, da turisti največ kupujejo uporabne izdelke, zato so vsi naši<br />

spominki izdelani iz lokalnih materialov, uporabni in povezani z Laškim in njegovimi<br />

znamenitostmi.<br />

Izdelali smo namizno družabno igro, s katero želimo na drugačen način igralcem<br />

predstaviti Laško ter njegovo zgodovino.<br />

Iz lokalnega medu smo izdelali bonbone, ki smo jih poimenovali medolinke.<br />

Iz posušenih zdravilnih zelišč, nabranih v bližnji okolici, smo pripravili domače čaje.<br />

Izdelali smo lesene čajne žličke, magnete, predpasnike in zapestnice z motivi, povezanimi<br />

z Laškim.<br />

Vse skupaj pa smo opremili z zgodbo, ki povezuje naše turistične spominke.<br />

Povezali smo se z domačimi pridelovalci, obrtniki in prodajalci, da bi naše izdelke<br />

uvrstili v svojo ponudbo.<br />

Oblikovali smo logotip<br />

in enotno embalažo, kar<br />

predstavlja našo blagovno<br />

znamko.<br />

OŠ Primoža Trubarja<br />

Laško<br />

Trubarjeva ulica 20<br />

3270 Laško<br />

(03) 734 35 50<br />

os.pt-lasko@guest.arnes.si<br />

www.o-ptlasko.ce.edus.si<br />

Avtorji naloge: Alina Brižić, Jure Golob, Tjaša Gorišek, Mihaela Herman, Nadja Janež, Anja<br />

Jančič, Dejan Kolšek, Maruša Maček, Dominik Medved, Blaž Novak, Lara Pavčnik, Julija<br />

Teršek.<br />

Mentorice: Slavica Šmerc, Mojca Povše, Anita Drnovšek


Zgodba o Laškem<br />

Pod Humom leži prikupno mestece Laško, ki ga reka Savinja<br />

deli na levi in desni breg. Že v 13. stoletju je postalo<br />

trg, mnogo let kasneje, v letu 1927, pa je postalo pravo<br />

pravcato mesto, dobilo je mestne pravice.<br />

Tu so meščani in meščanke že od nekdaj živeli v sožitju z<br />

naravo in drug z drugim.<br />

V bližini Laškega pod Šmohorjem je nekoč stala skromna<br />

hiška s čebelnjakom. Tam je bilo zelo razigrano, za kar<br />

je poskrbela deklica Rozalinda, ki je vedno prepevala.<br />

Odraščala je brez očeta. A je bilo njeno življenje še vedno<br />

zelo lepo, saj sta se imeli z mamo zelo radi.<br />

Imeli sta prav poseben hobi — igranje družabne igre o<br />

Laškem — Laško v malem.<br />

Ko je Rozalinda dopolnila sedemnajst let, je izvedela<br />

grozno novico, da je njena mati bolna. Ker jo je imela<br />

neizmerno rada, je zanjo vsak dan hodila po zdravilna<br />

zelišča za krepčilni čaj. Največkrat jih je nabirala pri šmohorskih<br />

lipah, ki rastejo ob poti na najvišji vrh Laškega<br />

— Malič.<br />

Čaj ji je zasladila z medolinkami — slastnimi bonbončki,<br />

narejenimi iz domačega medu.<br />

Za bolno mater so bili zdravilni tudi sprehodi do zdravilišča.<br />

Nekega dne je Rozalinda na sprehodu spoznala prelepega<br />

in postavnega sina laškega plemenitaša. Ime mu je bilo<br />

Henrik. Ljubezen je bila obojestranska. Uživala sta na<br />

51<br />

skupnih sprehodih po zdraviliškem parku, se pogovarjala<br />

o knjigah, še posebej jima je bil pri srcu Hamlet, morda<br />

tudi zato, ker ga je v slovenščino prvi prevedel sorojak<br />

Dragotin Schauperl.<br />

Po treh mesecih druženja se je Henrik opogumil in mlado<br />

Rozalindo na enem izmed sprehodov po zdraviliškem<br />

parku zaprosil za roko.<br />

Henrik je svoji srčni izvoljenki v znak svoje ljubezni<br />

podaril zapestnico, ki je imela posebno vrednost. Bila je<br />

namreč družinska last, njegova mati jo je prejela kot darilo<br />

od svoje matere … Njej jo je podarila babica …<br />

Rozalinda je želela, da jo pred oltar popelje njen oče, zato<br />

je mamo prosila, naj ji končno pove očetovo ime. Izvedela<br />

je, da je bil njen oče preprost rudar, ki je kopal rjavi<br />

premog v Rečici.<br />

Ker so se začela tla v rudniku ugrezati, je rudnik zasulo.<br />

Njen oče je umrl nekaj dni pred njenim rojstvom.<br />

Sledila je romantična poroka na črnem mostu pod farno<br />

cerkvijo sv. Martina.<br />

Nazdravljali so s pivom in se mastili s slastno potico iz<br />

pregrete smetane, ki je v laškem še danes zelo priljubljena.<br />

Mladoporočenca sta se skupaj preselila na prelep laški<br />

grad, ki so ga v starih listinah prvič omenjali že v 11.<br />

stoletju.<br />

Kmalu po tem je mladi par razglasil veselo novico. Dobila<br />

sta dvojčka Lenarta in Ruperta. Odslej je bilo njihovo<br />

življenje še bolj idilično.<br />

Fanta sta odraščala in napočil je čas, ko sta si tudi onadva<br />

poiskala življenjski sopotnici. Poročila s preprostima<br />

kmečkima dekletoma, eden si je nevesto poiskal pri<br />

Vesenjaku, drugi pri Pircu. Žal nobeden od njiju ni imel<br />

potomcev in Henrikov priimek je tako v Laškem izginil.<br />

Sta se pa do današnjih dni v Laškem ohranili imeni<br />

Vesenjak in Pirc, ki sta daleč naokrog znani turistični<br />

kmetiji. Lačni in utrujeni popotniki lahko danes najdejo<br />

tu prenočišče in napolnijo lačne želodce.<br />

Po smrti Henrika in Rozalinde je laški grad sameval. Si<br />

pa v spomin srečnih zaljubljencev danes v grajski poročni<br />

dvorani obljubijo zakonsko zvestobo mnogi mladi pari,<br />

del laškega gradu pa so spremenili v restavracijo.<br />

Od takrat, ko sta si Henrik in Rozalinda obljubila zvestobo,<br />

je minilo že mnogo let in v Laškem se je marsikaj<br />

spremenilo. V mesto je pripeljal vlak, takrat so našli tudi<br />

zdravilne termalne vrelce in večno zvestobo si mladi<br />

zaljubljenci lahko tako kot Henrik in Rozalinda zdaj<br />

obljubijo tudi v zdraviliškem parku. Od leta 2008, ko so<br />

zgradili novi del zdravilišča, ki sedaj zaposluje največ ljudi<br />

v laškem, pa lahko tu preživijo tudi medene tedne.


52 Začimbe za golaž<br />

& semenske bombe<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Rimske Toplice (213 m) ležijo v manjši kotlini ob reki Savinji, ob poti, ki povezuje<br />

Celje in Zidani Most z Ljubljano. Dolino Rimskih Toplic obdajajo gozdnata pobočja<br />

okoliških hribov, ki nudijo zaščito pred vetrom in preveliko vročino, v sebi pa hrani<br />

bujno vegetacijo eksotičnih rastlin iz vseh kontinentov sveta. Tu domujejo svetovno<br />

znane orjaške sekvoje ali mamutova drevesa, ki jih je pred 140 leti posadila angleška<br />

princesa in pruska prestolonaslednica Viktorija. Iz razpok v triadnih dolomitnih<br />

skalah, izvirajo vrelci s termalno vodo. Obnovljene Rimske Terme so turistični biser<br />

Rimskih Toplic.<br />

Prireditev RIMSKE so FEjSTse odvija v tednu krajevnega praznika Rimskih Toplic,<br />

to je obletnice smrti našega pesnika Antona Aškerca. To je dvodnevna prireditev, ki se<br />

začne s slavnostno sejo in kulturnim programom. Sledi druženje in pogostitev v velikem<br />

prireditvenem prostoru.<br />

Drugi dan prireditve (v soboto) je kuhanje naj-golaža. Med kuhanjem se predstavijo pridelovalci<br />

domačih dobrot in drugih izdelkov. Obiskovalci lahko med prireditvijo okušajo<br />

lanski zmagovalni golaž in na koncu tudi vse golaže letošnje kuhe. Na prireditev je vstop<br />

prost.<br />

Letos junija smo s stojnico sodelovali tudi mi. Predstavili smo svoje tri turistične spominke:<br />

začimbe za golaž & semenske bombe, majice z logom. Naši spominki so praktični in uporabni,<br />

OŠ Antona Aškerca<br />

Rimske Toplice<br />

Aškerčeva c. 1<br />

3272 Rimske Toplice<br />

(03) 733 82 32<br />

os-rimsketoplice@guest.arnes.si<br />

www.os-rimsketoplice.si<br />

Avtorji naloge: Knez Jaka, Pavšek Julija, Mia Koritnik, Ines Blatnik, Neža Cvetković,<br />

Andraž Gorišek, Ina Majda Knez, Klemen Kandolf, Živa Kandolf, Tjaša Ulčnik, Nika Jerman,<br />

Miha Ocvirk, Miha Škorja<br />

Mentorici: Jasmina Oblak, Nuša Ocvirk


izdelan iz 100% naravnih materialov. Želimo si, da bi<br />

bile tudi vse surovine pridelane in dobavljene po sistemu<br />

Fair Trade oz. pravična trgovina.<br />

Unikatna je mešanica suhih začimb za golaž. Je v 20<br />

ml steklenih epruvetkah s plutovinastim pokrovom in<br />

zadošča za pripravo golaža iz 1 kg govedine. Glede na to,<br />

da so v preteklosti Rimske Toplice obiskale številne zgodovinske<br />

osebnosti, sedaj pa tudi pomembni državniki z<br />

različnih delov sveta je naša mešanica bogata oz. »svetovna«;<br />

to pomeni, da vsebuje začimbe iz različnih delov sveta.<br />

Izbrali smo 7 začimb: mleto dimljeno rdečo papriko,<br />

kajenski poper, kurkumo, piment, cele klinčke, muškatni<br />

oreh in sol. Cimet, klinčki in muškatni orešček v mešanico<br />

vnesejo sladek priokus, skupaj z ostalimi začimbami pa<br />

mešanica jed obogati z močnim in toplim okusom.<br />

Semenske bombe so star način pogozdovanja, setve<br />

poljščin ali avtohtonih rastlin v gosti vegetaciji, na sušnih<br />

področjih ali na težko dostopnih zemljiščih. Danes so<br />

postale orodje gverilskih vrtnarjev po vsem svetu. Z<br />

njimi obnavljamo zapuščena urbana območja, ustvarjamo<br />

cvetoč travnik ali jih uporabimo v vrtnarstvu. Seme z<br />

zemljo skrijemo v kroglico iz naravne gline. Naše bombe<br />

so opremljene z logom naše šole. Vsebujejo seme sončnic,<br />

saj je sonce simbol naše šole.<br />

Bombažne majice so opremljene z logom naloge. Ima<br />

obliko rimskega kovanca, saj so Rimski vojaki kraj prvi<br />

poselili. V stari rimski pisavi – font SPQR, smo zapisali<br />

slogan Rimske so fejst. V sredino smo postavili orjaško<br />

sekvojo, ki je prepoznavna naravna dediščina v Rimskih<br />

Toplicah. Naša, Rimska je tudi v naslovnici turistične<br />

naloge. Izbrali smo srebrn logo na črnem ozadju.<br />

53<br />

Letos mineva natančno 140 let, ko je angleška princesa in<br />

pruska prestolonaslednica Viktorija posadila orjaške sekvoje<br />

v Riskih Toplicah.


54 Usnjeni nakit in galanterija<br />

– Lepi kamen<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Spominek Usnjeni nakit in galanterija – Lepi kamen, je set izdelkov iz dveh naravnih<br />

in zgodovinsko pomembnih surovin oziroma materialov našega <strong>kraja</strong> – lignita in<br />

usnja. Oba sta namreč zaznamovala zgodovino in razvoj našega <strong>kraja</strong> tako v okoljskem<br />

kot gospodarskem smislu. Usnjena galanterija in nakit Lepi kamen – je ideja<br />

za nov, moderen in uporaben izdelek, <strong>spominek</strong> našega <strong>kraja</strong>. Vsebinsko zajema več<br />

plati našega mesta – tematsko se navezuje na zgodovinsko ozadje razvoja mesta Šoštanj<br />

in usnjarske obrti v njem, na usodo vasi Družmirje, ki se je zaradi pogrezanja tal nad<br />

rudnikom v 70. letih prejšnjega stoletja pogreznila in potopila, tako, da je danes na<br />

tem mestu Družmirsko jezero, ki nudi številne možnosti za razvoj turizma. Oblikovno<br />

se prav tako navezuje na obliko omenjenega jezera, ki smo jo mi poimenovali solza ali<br />

školjka in nudi izvirne možnosti oblikovanja ter na pomembne stavbe v kraju, kot so razvaline<br />

Pustega gradu, ki je ostanek preteklosti ter dimnike in hladilnike Termoelektrarne<br />

Šoštanj, ki daje pečat v sodobnosti našega <strong>kraja</strong>. Nazadnje pa so naši spominki naravni,<br />

okolju prijazni, trpežni in skoraj večni, kar nam – mladim prebivalcem Šoštanja zelo veliko<br />

pomeni, saj si za naše mesto želimo samo najboljše.<br />

V okviru letošnje teme Spominek iz našega <strong>kraja</strong> smo tako izdelali šest različnih usnjeno­<br />

-lignitnih izdelkov z naslednjo idejo: z naravnimi materiali povezati preteklost s sedanjostjo<br />

našega mesta ter vse skupaj povezati z zgodbo. Nastali so spominki s posebno vrednostjo, saj<br />

v sebi nosijo trde skrivnosti iz pradavnine (lignit kot fosilni ostanek lesa) in mehkobo bližnje<br />

preteklosti (usnja), ki sta zaznamovali naš kraj in vse njegove prebivalce.<br />

Osnovna šola Karla<br />

Destovnika-Kajuha Šoštanj<br />

Koroška cesta 7<br />

3325 Šoštanj<br />

os-sostanj@guest.arnes.si<br />

www.os-sostanj.si<br />

Avtorji naloge: Katja Bernjak, Jure Bernjak, Ditka Volk, Vasja Volk,<br />

Urška Grudnik, Vida Volk, Art Špegel<br />

Mentorica: Maja Volk


Legenda o lepem kamnu<br />

Pred davnimi časi, ko tukaj, kjer sedaj stoji termoelektrarna<br />

in mesto imenovano Šoštanj, ni bilo ljudi, skozi<br />

gozdove pa so se sprehajali volkovi in jeleni, je na jasi<br />

sredi gozda ležala majhna vasica, imenovana Družmirje.<br />

Zemlja je bila nerodovitna in le malo hrane so lahko<br />

pridelali na polju, oblačili so se pretežno v usnje, ki so<br />

se ga naučili ustrojiti iz kož krav, konjev in prašičev in je<br />

bilo zelo trpežno ter udobno. Po dolini je po gozdu vodila<br />

ena sama pot – pot do rudnika kjer so si moški prebivalci<br />

kopali temno rudo, imenovano Lepi kamen. Moški so<br />

dneve in noči iz sten klesali to žlahtno, črno, a zelo krhko<br />

kamnino, ženske in otroci pa so jo doma obdelovali in iz<br />

nje izdelovali prekrasen nakit in izdelke, ki so jih vsako<br />

sredo po temačnem zaraščenem gozdu nosili do gradu, ki<br />

je bil tedaj edina, a prestižna stavba, ki so jo lahko uzrli iz<br />

vasice. Menda so po ta nakit prihajali iz Egipta, Španije<br />

in drugih območij po svetu, ki takratnim prebivalcem še<br />

niso bili znani. V zameno so jim prinašali najrazličnejše<br />

dobrine – sadje, koruzo in krompir, pa tudi bombaž<br />

in svilo. Nekega dne je en izmed rudarjev nesel nakit v<br />

grad, a se nazaj ni vrnil in tako se je zgodilo še mnogim<br />

drugim. Vaščani so tako počasi izgubljali moške prebivalce<br />

in delavce, družine pa može in očete, hkrati pa z gradu<br />

niso dobili več surovin in hrane za življenje in osnovne<br />

potrebe. V obupu so sklicali posvet in se družno odločili,<br />

da se odpravijo iskat krivca za izginotje in morebitno<br />

smrt vaščanov. Tako se je 12 mož, z orožjem, ki so ga pač<br />

premogli, podalo na nevarno in temačno pot. Utaborili<br />

so se pred Pustim gradom ter čakali dneve in noči, da<br />

bi se pojavil kdo od izginulih. Ker se to ni zgodilo, je<br />

vodja odprave oznanil, da gredo domov in pozabijo na<br />

dogodke prejšnjih mescev. Niti na pol poti še niso bili, ko<br />

je naenkrat v krošnjah zašelestelo in od strani je priletela<br />

ženka pojava. Ko se je približala morebitni tarči, je z<br />

veličastno hitrostjo švignila proti njemu in v hipu ni bilo<br />

ne nje, ne mladeniča. Tako ga je zaslepila z svojim krasnim<br />

telesom, da je obstal kot okamenel in se ni uspel niti<br />

braniti. Vodja skupine jih je takoj prepoznal: »Coprnice!<br />

Pazite se! Možje, nikar jih ne glejte! Četudi so njihova<br />

telesa lepa, je njihova duša kot njihov obraz. Grda, zlobna<br />

in smrti željna. Našega nakita in usnjenih oblek želijo, da<br />

55<br />

lahko sploh hodijo po soncu. Če na sebi nimajo usnjene<br />

obleke in talismana Lepi kamen, se v trenutku vžgejo.«<br />

Tako je rekel in iz gozda je že pridrvela nova coprnica<br />

in takoj za njo še druge… Možake so stisnile v majhen<br />

krog. Poskušali so se braniti, a brez uspeha. Nato se je ena<br />

izmed coprnic zagnala nad vodjo, ki je iztegnil talisman<br />

iz Lepega kamna in ga usmeril proti njej ter zaprl oči.<br />

Prizor je bil neomajen. Lepi kamen na talismanu je kot<br />

magnet k sebi vlekel zlobno veščo in v trenutku, ko se je<br />

coprnica z enim samim prstom dotaknila črne kamnine,<br />

se je vnela ter v hipu v zraku zgorela, da je od nje na tleh<br />

ostal le še pepel. Vsi možje so v roke vzeli svoj nakit in ga<br />

usmerili proti bližajočim se coprnicam, ki so se ob stiku z<br />

Lepim kamnom scvrli in izginile v oblaku pepela. Možje<br />

so bili rešeni. Vrnili domov in živeli svoje življenje naprej,<br />

brez strahu pred izginotji in zlobnimi čarovnicami. Družmirje<br />

se je na jugozahodni strani razvilo v mesto, ki so<br />

ga kasneje poimenovali Schönstein ali Lepi kamen, saj je<br />

vsak prebivalec vedno s sabo nosil talisman iz črne rude,<br />

ki ga je varoval kamorkoli je odšel. Mesto se je razvijalo<br />

in cvetelo, človeštvo je napredovalo in kmalu so Lepi<br />

kamen preimenovali v lignit ter ugotovili, da je to ruda,<br />

ki predstavlja vir energije, zato ga v dolini kopljemo ter<br />

pretvarjamo v električno energijo in toploto še danes. Na<br />

mestu, kjer so nekoč strašile coprnice sedaj stoji Šoštanj<br />

in na hribčku Pusti grad. Šoštanj je postalo mesto svetlobe,<br />

Družmirje pa… Pravijo da, se je zaradi prekomernega<br />

kopanja lignita zemlja vdrla v tla in območje je zalila<br />

reka, a po nam znani skrivni legendi, je za katastrofo<br />

male vasice krivo zadnje prekletstvo, ki so ga izrekle coprnice.<br />

Družmirja ni več, njegovi prebivalci so se preselili in<br />

njihovi potomci so danes Šoštanjčani. Rudnik lignita še<br />

vedno obratuje. Pa čarovnice? Nikoli ne veš… mogoče so<br />

se razteple okoli po svetu in čakajo na izgubljene duše, da<br />

jih zaslepijo s svojo lepoto, nato pa ugrabijo in ugonobijo…<br />

ter izkoreninijo človeško vrsto. Da se to ne zgodi,<br />

imej vselej pri sebi talisman Lepi kamen, odet v usnjeno<br />

ogrinjalo, ki te bo varoval in čuval pred zlo-veščami…<br />

ker nikoli ne veš… mogoče si prav ti naslednji….


56 Flosarska cirnga<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Zgodovina splavarjenja oz. flosarstva na Ljubnem je tako dolga, da je nismo mogli<br />

spregledati. Naš turistični <strong>spominek</strong> si zato zasluži, da spominja na naše prednike,<br />

ljubenske flosarje.<br />

Odločili smo se, da bomo obiskovalcem ponudili flosarsko cirngo. To je hrana za na<br />

pot oz. hrana za določen čas. Sestavljena je iz tipičnih ljubenskih jedi, ki so jih flosarji<br />

vzeli s sabo na flos, ko s odhajali na rajžo.<br />

Vse skupaj smo nadgradili z resnično ljubezensko zgodbo, ki smo jo napisali na malce<br />

humoren način.<br />

Prva cirnga za Uršo Bogataj<br />

OŠ Ljubno ob Savinji<br />

Cesta v Rastke 10<br />

3333 Ljubno ob Savinji<br />

(03) 839 15 70<br />

samo.kramer@guest.arnes.si<br />

www.osljubno.si<br />

Avtorji naloge: Nelli Bolko, Rok Zamernik, Ema Fužir, Vid Podlesnik, Sergej Brgles<br />

Pomoč na tržnici: Ksenija Ermenc, Mihela Brunet, Zala Krebs, Niko Tostovršnik<br />

Mentorici: Marija Ermenc, Ksenija Poličnik


izmaknila želodec, za povrhu pa k dobrotam nasula še platičke in<br />

domače orehe, ki jih je prvič do takrat oblila s sladkim karamelom.<br />

Mljask! Vas zanima, kako se je zgodba končala? Hmmm … Ja,<br />

poročila sta se, menda … in Micka je bila Romanina priča.<br />

Zgodba<br />

Konec nekega vročega poletja, leta 1936 sta se zala učiteljica<br />

Romana, ki je prišla v našo vas iz samega Celja in<br />

flosar Jože hotela poročiti. Župnik Matija ju je že oklical,<br />

a vmes je posegla usoda. Začeli so se nalivi in ker mora<br />

dober flosar pač loviti ugoden val, se je nesojeni ženin z<br />

ostalimi sotrpini namesto poroke odpravil s flosom na<br />

jug. Romanca, vsa zaskrbljena, se je morala domisliti zvijače,<br />

da ne bi dragega Jožeta na poti doletelo poželenje ali<br />

Moči smo združili<br />

učenci in mentorici<br />

premamila oštarija. Spekla mu je največji ajdnek, sosedovi<br />

Micki izmaknila želodec, za povrhu pa k dobrotam nasula<br />

še platičke in domače orehe, ki jih je prvič do takrat<br />

oblila s sladkim<br />

nemščino, nizozemščino<br />

karamelom.<br />

in italijanščino.<br />

Mljask! Vas zanima kako se<br />

je zgodba PROJEKTNA končala? NALOGA: Hmmm … Ja poročila sta se, menda<br />

… in Micka je Nelli bila Bolko, Romanina 9. a priča.<br />

Rok Zamernik, 8. a<br />

Kot v zgodbi, smo Sergej tudi Brglez, mi 8. a dali v flosarsko cirngo platičke,<br />

to so posušeni<br />

Vid Podlesnik,<br />

jabolčni<br />

7. a<br />

krhlji, karamelizirane orehe,<br />

Ema Fužir, 7. a<br />

savinjski želodec in ajdnek. Slednja dva sta tudi na svetovnem<br />

kulinaričnem POMOČ PRI TRŽNICI: atlasu, na kar smo lahko Ljubenci<br />

zelo ponosni.<br />

<br />

Da<br />

Ines<br />

pa<br />

Bolko,<br />

ima<br />

7. b<br />

naša ekološka embalaža trdno<br />

Timotej Moličnik, 8. a<br />

dno, smo na dno Ksenija dali Ermenc, leseno 7. b deščico, ki služi kot lesena<br />

Niko Tostovršnik, 5. a<br />

deska za rezanje ali pa kot podstavek. Da pa celoten <strong>spominek</strong><br />

bolj MENTORICI: privabi pozornost obiskovalca, smo na pokrov<br />

z magnetom pritrdili Marija Ermenc mini flos, ki služi kot magnetni<br />

Ksenija Poličnik<br />

<strong>spominek</strong>, saj ima tudi flos na dnu pritrjen magnet. V<br />

škatli je dovolj PREVODI: prostora, da se za na pot mini flos pospravi<br />

DE: Saša Baloh<br />

vanjo, da ga<br />

<br />

med<br />

EN:<br />

potjo<br />

Katja Zagožen<br />

ne poškodujemo.<br />

Flosarska cirnga NL: pa Simone ima B. še Michielen dodano vrednost, saj smo ji<br />

IT: Zorka Presečnik<br />

dodali zloženko z našo zgodbo in recepturo za pripravo<br />

OŠ Ljubno ob Savinji<br />

ajdneka, da lahko obiskovalec, ki kupi cirngo, kasneje po<br />

2018/19<br />

recepturi ajdnek pripravi tudi doma. Receptura ni namenjena<br />

le obiskovalcem naše dežele, ampak smo jo prevedli<br />

v angleški in nemški jezik, pa tudi v italijanski in nizozemski,<br />

saj je teh turistov v našem kraju iz leta v leto več.<br />

Nastal je prikupen in uporaben <strong>spominek</strong>, pravzaprav kar<br />

dva spominka. Eden za vegetarijance in drugi s savinjskim<br />

želodcem za ljubitelje mesa. Da bi <strong>spominek</strong> zaščitili,<br />

smo ustvarili še logotip. Ta bo predstavljal tudi vse<br />

spominke, ki bi jih v prihodnje na naši šoli še ustvarili.<br />

Pripravili smo vam izvirni recept naših babic za bogato ajdovo potico –<br />

ajdnek in ga prevedli v štiri, pri nas najpogosteje prisotne jezike: angleščino,<br />

Verwarm de oven voor op 180 graden hetelucht of 200 graden normale warmte. Giet kokend Olio p<br />

water over het boekweitmeel met het zout en meng goed met een lepel. Laat afkoelen. Bereid Preparazione:<br />

ondertussen het zuurdeeg (lauwe melk, gist, suiker en een beetje bloem mengen en even laten<br />

57<br />

Versare l'acqua bo<br />

staan tot er belletjes ontstaan). Doe de witte bloem, het zuurdeeg, de warme melk en het con un mestolo e<br />

gedeeltelijk afgekoelde boekweitmeel mengsel in een grote schaal en kneed het deeg. Het moet il lievito, lo zucche<br />

vrij zacht zijn. Laat het deeg minstens 15 - 30 minuten rijzen in een warme omgeving. Vet de lievito appena p<br />

ovenschaal in met boter. Meng de gemalen noten met het beetje kaneel. Verwarm de honing<br />

licht. Beginnen met het "gieten" van het deeg. Eerst met olieachtige handen een derde van het<br />

deeg vullen, bestrooien met de gemalen walnoten en besprenkelen met honing (voeg eventueel<br />

wat suiker toe). Breng opnieuw een laag deeg en vulling aan. Als laatste dek je het af met een<br />

laag deeg die je met een kwast insmeert met lauwe melk. AJDNEK laat je dan in de vorm nog<br />

minstens 15 - 30 minuten rijzen. Voordat het in de oven wordt geplaatst, prikt u het een paar<br />

keer lichtjes in met geoliede houten prikker. Bak ongeveer een uur. Wanneer de AJDNEK<br />

gebakken is, stort je het voorzichtig uit de ovenschaal. Dek af met een doek zodat het een beetje<br />

afkoelt. Bestrooi de AJDNEK met poedersuiker voordat je het aansnijdt.<br />

tiepido. Amalgam<br />

Lasciare lievitare l<br />

aggiungiamo un p<br />

Farcire con la me<br />

piacimento). Nuo<br />

l’ultimo terzo del<br />

per almeno 15-30<br />

Infornare e cuoce<br />

panno e lasciarlo r<br />

Našega turističnega spominka pa nismo predstavili le<br />

na turističnih tržnicah, ampak tudi številnim gostom,<br />

direktorjem podjetij, županu in na VIP pogostitvi ob<br />

smučarskih skokih na Ljubnem. Tam smo našo prvo<br />

flosarsko cirngo podarili najboljši slovenski smučarki,<br />

tretje uvrščeni Urši Bogataj.<br />

Sestavine:<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

Priprava:<br />

0,5 kg ajdove moke<br />

0,5 kg bele pšenične moke<br />

6-7 dl vrele vode<br />

male žličke sladkorja<br />

2 mali žlički soli<br />

6 dag kvasa<br />

dl mlačnega mleka<br />

0,5 kg mletih orehov<br />

2,5 - 3 dl medu<br />

malo cimeta<br />

maslo za pekač<br />

olje za roke<br />

RECEPT ZA AJDNEK (SI)<br />

Ajdovo moko s soljo poparimo s kropom in dobro premešamo s kuhalnico ter pustimo, da se<br />

ohladi. Medtem pripravimo kvasec (mlačno mleko, kvas, sladkor in malo moke). V večjo posodo<br />

damo belo moko, kvasec, toplo mleko in delno ohlajeno poparjeno ajdovo moko, nato zamesimo<br />

testo, ki naj bo precej mehko. Testo vzhajamo vsaj 15 – 30 minut. Medtem pekač namažemo z<br />

maslom. Pripravimo orehe, ki jim dodamo malo cimeta. Rahlo segrejemo med. Začnemo "vlivati"<br />

testo. Najprej z naoljenimi rokami nadevamo eno tretjino testa, posujemo z orehi in pokapamo z<br />

medom (lahko tudi malo sladkamo).<br />

Ponovno nanesemo plast testa in nadev ter na vrhu<br />

zaključimo s plastjo testa, ki ga premažemo z mlačnim mlekom. Ajdnek pustimo vzhajati vsaj 15<br />

-30 minut. Preden ga damo v pečico, ga nekajkrat rahlo prebodemo z naoljeno tanko leseno<br />

palčko. Pečemo približno uro na 180 do 200 stopinj. Pečenega previdno obrnemo iz pekača,<br />

pokrijemo s krpo, da se malo ohladi. Preden ga narežemo, ga posujemo s sladkorjem v prahu.<br />

Zutaten:<br />

0,5<br />

0,5<br />

6 –<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

TL Z<br />

2 TL<br />

6 da<br />

dl la<br />

0,5<br />

2,5<br />

<br />

<br />

<br />

Zubereitung:<br />

1 Pr<br />

Butt<br />

Öl fü<br />

Buchweizenmehl<br />

einrühren und küh<br />

Zucker und etwas<br />

und die Hefe, lau<br />

glatten, weichen<br />

Backblech mit But<br />

Den Teig »hingieß<br />

und mit Honig bet<br />

»hingießen« und d<br />

wird, beenden. Aj<br />

den Teig mit dü<br />

(180°C bis 200°C).<br />

dem Schneiden m<br />

Naš turistični <strong>spominek</strong> je možno naročiti na šoli, ga<br />

kupiti v nekaterih gostilnah v našem kraju in na TIC<br />

Ljubno ob Savinji. Prav tako bo v ponudbi ob večjih<br />

prireditvah v kraju, kot so: smučarski skoki za ženske<br />

(januar/februar), ob cvetni nedelji – Ljubenske potice<br />

(marec/april), flosarski bal (prvi konec tedna v avgustu/in<br />

že dva tedna prej).<br />

Cirnga na deski


58 Gornjegrajski medenjak<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Zgodba turističnega spominka<br />

Pisalo se je leto 1452, ko se je v Italiji rodil izumitelj Leonardo da Vinci, katerega<br />

500-letnica smrti se letos obeležuje. Natančno 410 let za njim, leta 1862, se je v Gornjem<br />

Gradu rodil še en genialen um: Anton Jamnik. Pogosto ga namesto po imenu<br />

imenujemo kar »gornjegrajski Leonardo«. Bil je genij, ki je s svojimi izumi pripomogel<br />

k lažjemu opravljanju marsikaterega kmečkega opravila. Njegovi najbolj znani izumi<br />

so: lupilec jabolk, točilo za med, strojček za rezance, luščilec koruze, razni pripomočki<br />

za urarstvo in fotografijo itd.<br />

Pri raziskovanju izumov Antona Jamnika smo premišljevali, kako bi njegove izume<br />

»uporabili« za kakšen turistični <strong>spominek</strong> našega <strong>kraja</strong>. Ugotovili smo, da so Jamnikovi<br />

izumi »prezahtevni«, da bi jih posnemali. Ker imamo v našem kraju bogato kulinarično<br />

tradicijo, smo se tako odločili za <strong>spominek</strong> s tega področja. Dobro se zavedamo, da ljudje<br />

danes zelo radi pojedo kaj dobrega in narejenega iz lokalnih pridelkov. Na šoli deluje<br />

tudi fotografska dejavnost, v okviru katere se učenci ukvarjajo s posebnimi tehnikami fotografiranja.<br />

Tudi čebelarstvo ter pridelava in uporaba medu nas zanimajo. Ko smo vse to<br />

zmetali v mlin in temeljito premleli skupaj s <strong>kraja</strong>ni in društvi, smo dobili rešitev. Najprej<br />

smo jo zapisali v obliki pesmice, ki pravi tudi takole:<br />

Ker Gornjegrajci sladkosnedi smo zelo,<br />

smo se odločili,<br />

da naš turistični <strong>spominek</strong> bo<br />

piškotek iz medu,<br />

ki spominja na našo prelepo pokrajino.<br />

OŠ Frana Kocbeka<br />

Gornji Grad<br />

Kocbekova cesta 21<br />

3342 Gornji Grad<br />

(03) 839 12 40<br />

sola.gornji-grad@guest.arnes.si<br />

www.osgornjigrad.si<br />

Avtorji naloge: Vita Purnat, Daša Urlep, Živa Benda, Miha Vodušek, Matic Presečnik,<br />

Ana Zavolovšek, Jasna Purnat, Aja Urlep, Urh Rezoničnik<br />

Mentorice: Blanka Nerad, Alojzija Suhovršnik, Marija Pilko


Nastal je turistični <strong>spominek</strong> »gornjegrajski medenjak«.<br />

Ta je narejen iz našega medu, okrašen pa je s fotografijami,<br />

ki predstavljajo značilnosti našega <strong>kraja</strong>.<br />

Medenjak združuje čebelarstvo, fotografijo in kulinariko<br />

ter tako dobro povzema dejavnosti, s katerimi se lahko<br />

naš kraj promovira tudi navzven.<br />

Naš turistični <strong>spominek</strong> »gornjegrajski medenjak« je<br />

opremljen z različnimi fotografijami, ki so natisnjene na<br />

užitno hostijo. Na fotografijah sta upodobljena Anton<br />

Jamnik in gornjegrajska katedrala sv. Mohorja in Fortunata,<br />

ki je znana širom po Sloveniji.<br />

Pripravili bomo čajanke, na katerih se bodo udeleženci<br />

učili o zdravilnih zeliščih na našem območju ter kuhali<br />

razne čaje, obenem pa se bodo sladkali z »gornjegrajskim<br />

medenjakom«.<br />

Program<br />

Čajanka v galeriji Štekl – pomladni zeliščni čaj<br />

• Spoznavanje zdravilnih zelišč, ki jih uporabimo za<br />

pomladni zeliščni čaj.<br />

• Spoznavanje zdravilnih učinkov pomladnega zeliščnega<br />

čaja.<br />

• Kuhanje čaja.<br />

• Pitje čaja z »gornjegrajskim medenjakom«.<br />

Čajanka v galeriji Štekl – otroški zeliščni čaj<br />

• Spoznavanje zdravilnih zelišč, ki jih uporabimo za<br />

otroški zeliščni čaj.<br />

• Spoznavanje zdravilnih učinkov otroškega zeliščnega<br />

čaja.<br />

• Kuhanje čaja.<br />

• Zgodba o »gornjegrajskem medenjaku«.<br />

Čajanka v galeriji Štekl – medeni čaj<br />

• Spoznavanje zdravilnih zelišč, ki jih uporabimo za<br />

medeni čaj.<br />

• Spoznavanje zdravilnih učinkov medenega čaja.<br />

• Kuhanje čaja.<br />

• Pitje čaja z »gornjegrajskim medenjakom«.<br />

Mnogo ljudi, še posebej mladih, vidi velik potencial za<br />

turizem v Gornjem Gradu. Ponosni smo na največjo<br />

katedralo v Sloveniji, izjemne naravne lepote, kulinariko<br />

in našo gostoljubnost.<br />

Pri zbiranju idej za turistični <strong>spominek</strong> nam je bilo v veliko<br />

pomoč tudi sodelovanje s krajem, društvi, zavodi in<br />

posamezniki. Povezali smo se z odgovornimi osebami in<br />

veseli smo, da so bili vsi pripravljeni sodelovati z nami.<br />

Pripravili smo turistični <strong>spominek</strong>, programe in turistične<br />

produkte, ki jih bomo tržili na različne načine.<br />

Katedrala sv. Mohorja in Fortunata<br />

Katedrala sv. Mohorja in Fortunata, po kateri je Gornji<br />

Grad najbolj prepoznaven in ki daje Gornejmu Gradu<br />

mogočen pridih, je bila zgrajena po naročilu ljubljanskega<br />

knezoškofa Ernesta Attemsa v letih od 1752 do 1761.<br />

Zgrajena je v baročnem slogu z motivi prve renesanse,<br />

nadomestila pa je starejšo benediktinsko cerkev, ki je bila<br />

zgrajena v romanskem slogu.<br />

Na območju današnje cerkve so sicer benediktinski menihi<br />

leta 1140 zgradili benediktinski samostan, že pred<br />

letom 1209 pa na novo pozidali troladijsko cerkev in nov<br />

kamnit križni hodnik. S prehodom Gornjega Grada v last<br />

ljubljanske škofije leta 1461 se je začelo novo obdobje arhitekturnega<br />

razvoja, ki se kaže s pozidavo nove cerkve in<br />

spremembo samostana v graščino, ki pa je bila med drugo<br />

svetovno vojno porušena.<br />

Na zunanjosti cerkve izstopa prednja razgibana fasada, ki<br />

jo krasijo kamniti kipi sv. Miklavža, Krščanske Ljubezni,<br />

Vere in Upanja, ki so delo Jožefa Strauba iz leta 1755. V<br />

notranjosti katedrale so dragocene slike iz let 1773–1775:<br />

Rojstvo, Zadnja večerja, Vstajenje in Vnebohod, ki so delo<br />

Martina Johanna Kremser-Schmidta. V notranjosti so<br />

pomembni še renesančni nagrobniki ljubljanskih škofov.<br />

V katedrali najdemo številne spomenike, kot so:<br />

• nagrobnik Krištofa Ravbarja,<br />

• oltar sv. Andreja,<br />

• epitaf vojskovodje Janeza Kacijanarja,<br />

• spominski plošči škofov Sigismunda Lamberga in Urbana<br />

Tekstorja.<br />

59


60 Od železnega do slastnega<br />

mostu – radeški njaMMost<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Mnogo let nazaj so po zelenih valovih reke Save splavarji opravljali težaško delo<br />

spravila lesa, zato so potrebovali krepčilno malico, ki so jo s seboj prinašali v lesenih<br />

košaricah in je vsebovala zajeten kos kruha, suho salamo in kos sira. Še zlasti v mrzlih<br />

zimskih dneh, ko je reka Sava ob bregovih že počasi ledenela, so se radi ustavili v gostilni<br />

Savus na nabrežju Radeč pod železnim mostom in se pogreli z zeliščnim čajem<br />

ter posladkali z najboljšimi medenimi piškoti, ki jih je po receptu svoje praprababice<br />

pekla gospodinja.<br />

Tradicija se je ohranila in še dandanes so medenjaki zelo priljubljeno pecivo slehernega<br />

Radečana.<br />

Ker je most v današnjih časih namenjen sprehajališču, ogledni točki, prostoru za postanek<br />

in razmislek, piknik, čajanko in tudi kot foto točka za posebne priložnosti (poroka),<br />

smo oblikovali <strong>spominek</strong> radeški njaMMost kot lesen zabojček dobrot z radeške tržnice<br />

v obliki mostu, ki pa se da razstaviti in ponovno sestaviti v nov izdelek:<br />

• Iz večje različice dobimo lesen podstavek za vroče lonce, desko za rezanje salame in mladega<br />

sirčka, veslo uporabimo kot kuhalnico za splavarski golaž.<br />

• Iz manjše različice (ki v osnovi služi nosilcu papirnatih servietkov) sestavimo lesen<br />

podstavek za skodelico čaja in servirno desko za piškote, veslo (žličko) uporabimo za mešanje<br />

medu v čaju.<br />

Javni zavod OŠ Marjana<br />

Nemca Radeče<br />

Šolska pot 5<br />

1433 Radeče<br />

(03) 568 01 00<br />

os.radece@guest.arnes.si<br />

http://jzosmn.radece.si/<br />

Avtorice naloge: Lea Čeč, Iza Kalin, Zoja Kalin, Nea Zagorc,<br />

Eva Mlakar, Blažka Medved<br />

Mentorici: Alenka Gros, Bojana Kovačič


Sladek njaMMost<br />

V ponudbi je vrečka z medenjaki ali mešanimi piškoti z<br />

odtisom radeškega mostu, steklen kozarec s suhimi zelišči<br />

iz vertikalne zeliščne stene z radeške tržnice, kozarček<br />

cvetličnega medu in Ghee masla.<br />

Slani njaMMost<br />

V ponudbi je vrečka širokih špinačnih rezancev, ki simbolizirajo<br />

valove reke Save, suha goveja salama in mladi<br />

sir, ki so ju imeli splavarji za malico v flosarski gostilni<br />

Savus in Pr'Molkat v Starograjski ulici, danes pa so rezanci<br />

in salama lahko sestavini za splavarski golaž.<br />

Železni most<br />

V soteski reke Save od Zidanega Mosta proti Radečam<br />

je komaj dovolj prostora za cesti na obeh bregovih in<br />

še železnico, ki že od leta 1862 povezuje Zidani Most z<br />

Zagrebom. Tik preden se pri Radečah soteska razpre in<br />

Sava umiri svoj tok, se ponudi pogled na zeleno obarvan<br />

železni most iz leta 1894. Ob gradnji je bil to tretji največji<br />

most v enem loku speljan čez reko Savo na območju<br />

tedanje Avstro-Ogrske.<br />

Danes je most tehnični spomenik lokalnega pomena,<br />

namenjen pešcem in kolesarjem. V preteklosti je bil<br />

izjemno pomemben za Radeče in tudi za njihovo okolico,<br />

zdaj pa se na njem pogosto ustavi radovedno oko gostov<br />

na splavu. Stari most je kot tehnični in kulturni spomenik<br />

pomemben del integralnega turističnega proizvoda<br />

Splavarjenje na reki Savi. S svojo mogočnostjo gostom na<br />

splavu ponudi prav posebno doživetje in spoznavanje tukajšnje<br />

kulturne dediščine iz popolnoma novega zornega<br />

kota – z rečne gladine.<br />

Most pritegne oko v vseh letnih časih: pozimi je osvetljen<br />

z lučkami in razsvetljuje Savo, zato so večerni sprehodi<br />

lahko prav romantični. V pomladnih in poletnih mesecih<br />

je okrašen s cvetličnimi koriti, v jeseni pa se na lesene deske<br />

ujamejo pisani jesenski listi, ki obarvajo sivino mostu.<br />

61<br />

Simbolika spominka<br />

• Medenjaki: trdi – kot je trd(en) most.<br />

• Zeliščni čaj: tekoč in zelen – kot je tekoča zelena reka<br />

Sava.<br />

• Široki špinačni rezanci: kot valovi reke Save.<br />

• Domača goveja salama: sestavina splavarskega golaža.<br />

Oblikovali smo tudi svoj logotip, ki povezuje tehnično<br />

dediščino in lokalno kulinariko: most z valovi reke Save<br />

in njegova zrcalna podoba skodelica, iz katere se omamno<br />

kadi.<br />

Korelacija spominka z lokalno<br />

znamenitostjo<br />

Naš turistični <strong>spominek</strong> je v celoti izdelan iz lesa, tako<br />

kot bi naj bil sprva tudi most. Ker je most brez podpornih<br />

nosilcev, je tudi naš <strong>spominek</strong> narejen brez lepljenja ali<br />

zbijanja z žeblji. Deli so izrezani tako, da se sestavijo en v<br />

drugega po principu klip-klap in držijo skupaj.<br />

Ker je celotna konstrukcija mostu iz valjanih železnih<br />

profilov, vsi spoji pa so med seboj kovičeni, smo izdelali<br />

tudi žig v obliki kovice, ki ga uporabljamo za odtis motiva<br />

mostu v medenjake in v milo.


62 »Korblin« goričkih dobrot<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Že v naslovu naše naloge je prepoznati, da smo z nalogo raziskovali in odkrivali kulinarične<br />

zaklade domače Goričke pokrajine. Oblikovali smo kulinarični <strong>spominek</strong> v<br />

obliki darilnih košaric oz. »korblinov« kot jih poimenujemo na Goričkem. Kulinarični<br />

<strong>spominek</strong> je tako odsev bogate, zanimive in edinstvene kulinarike Goričkega.<br />

V nalogi so predstavljeni trije kulinarični paketi in vsak izmed njih ima eno sestavino<br />

kot rdečo nit. »Korblin« bučnih dobrot je sestavljen na temo bučnih semen. Za bučna<br />

semena smo se odločili zato, ker vsebujejo številne zdravju koristne snovi, so odličnega<br />

okusa in vonja. Bučno olje, ki ga tradicionalno že vrsto let stiskajo iz bučnih semen, ni<br />

cenjeno samo na Goričkem ter v Sloveniji, ampak tudi v tujini. »Korblinu« smo priložili<br />

še knjižico receptov, v kateri smo zbrali znane in tudi manj znane jedi, ki jih lahko<br />

pripravimo iz bučnih semen in bučnega olja.<br />

Rdeča nit drugega kulinaričnega paketa je ajda. Ajdo v naših krajih imenujemo »kraljica«<br />

polj, je glavna sestavina številnih goričkih jedi, katere so kuhale že naše babice. Zato<br />

smo drugi paket poimenovali »Skrinjica babičinih dobrot« in smo mu poleg ajdove kaše,<br />

ajdove moke, dodali še leseno kuhalnico in preproste recepte kot spodbudo turistom, da se<br />

tudi sami doma preizkusijo v pripravi jedi.<br />

Tretji paket smo poimenovali »Košarica sladkih sanj«. Sestavljen je iz medu, medenjakov,<br />

posušenega sadja ter zelišč za pripravo čajev. Torej vsebuje produkte za sladkosnede, s katerimi<br />

se razvajajo brbončice.<br />

OŠ Gornji Petrovci<br />

Gornji Petrovci 2<br />

9203 Petrovci<br />

(02) 556 90 20<br />

o-gpetovci@guest.arnes.si<br />

www.os-gpetrovci.si<br />

Avtorji naloge: Nina Brandl, Kristina Bohar, Lana Kerčmar,<br />

Tija Vrban, Oliver Andrejčák, Pia Lepoša<br />

Mentorici: Urška Marčič, Bojana Keršič Ružič


63<br />

Naši »korblini« so tako sestavljeni z različnih produktov<br />

in lahko vsak turist nekaj najde zase kot <strong>spominek</strong> ali pa<br />

z izbranim spominkom razveselil še koga.<br />

V »korblinih« smo prepoznali dobro promocijo domačega<br />

<strong>kraja</strong> in njenih zakladov. Namenili smo jih kot uporaben<br />

<strong>spominek</strong> iz potepanja po Goričkem z željo, da turist delček<br />

obiskane pokrajine odnese s seboj in z njim razveseli<br />

tudi svojce in prijatelje.<br />

»Korblini« niso le kulinarični <strong>spominek</strong>, ki odsevajo<br />

kulturno dediščino naše pokrajine, ampak so tudi uporabni<br />

in na izgled privlačni. Izdelki so v unikatnih, ročno<br />

izdelanih košaricah in skrinjicah rokodelcev Krajinskega<br />

parka Goričko, ki ohranjajo tradicionalne, a že nekoliko<br />

pozabljene, domače obrti.<br />

Tako smo kulinarični <strong>spominek</strong> »korblin« spletli iz sestavin<br />

domače kulinarike, tradicije domačih rokodelcev,<br />

ekoloških pridelkov lokalnih proizvajalcev in naravnih<br />

materialov.<br />

Kulinarični paket 1 :<br />

»Korblin« bučnih dobrot<br />

Kulinarični paket 2 :<br />

»Skrinjica babičinih dobrot«<br />

Kulinarični paket 3 :<br />

»Košarica sladkih sanj«<br />

RDEČA NIT: bučno olje in bučna semena<br />

SESTAVINE:<br />

RDEČA NIT: ajda in les<br />

SESTAVINE:<br />

RDEČA NIT: razvajanje in sladkanje<br />

SESTAVINE:<br />

<br />

Pletena košara<br />

<br />

Lesena skrinjica<br />

<br />

Pletena košara<br />

<br />

Bučno olje - 0,25 l<br />

<br />

Ajdova kaša - 500 g<br />

<br />

Cvetlični med - 150 g<br />

<br />

Bučno seme v mlečni čokoladi - 100g<br />

<br />

Ajdova moka - 500 g<br />

<br />

Sadni čaj - 150 g<br />

<br />

Bučno seme v beli čokoladi z okusom<br />

maline - 100 g<br />

<br />

Lesena kuhalnica<br />

<br />

<br />

Medenjaki - 220 g<br />

Suho sadje - jabolko čips


64 ŠtemPLAY GOričko<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Iskali smo drznost in drugačnost in tako prišli do ideje, da bi izdelali <strong>spominek</strong>, ki bo<br />

ne le predstavljal kraj, ampak bo izhajal iz <strong>kraja</strong> in bo ponujal podoživljanje goričke<br />

pokrajine na poseben način: bo omogočal deljenje doživetij, druženje, zabavo in bo<br />

imel tudi neko uporabno vrednost. Goričko gradi na sožitju z naravo, s svojim kulturnim<br />

bogastvom, z značilno kulinariko in življenjskim slogom prebivalcev ter značilnim<br />

narečjem pa lahko ljudi popelje nekam drugam.<br />

Spominek štemPLAY GOričko je <strong>spominek</strong> na zabavno in avanturistično doživetje<br />

naše pokrajine: na vonj gline pri lončarju, na sladke medenjake pri lectarju, na kulturne<br />

(rotunda, mlin, dvorec) in naravne (jezero in energijske točke) znamenitosti.<br />

V(od)tise, ki ste jih zbrali na izletu, lahko preko našega spominka podoživite znova<br />

doma – jih znova odtisnete ali, kot pravimo Prekmurci, štemplate, zato smo <strong>spominek</strong><br />

poimenovali štemPLAY GOričko:<br />

• štemplati – natisniti, vtisniti doživetja;<br />

• PLAY – igra/igrati se, podoživeti destinacijo doma;<br />

• GO – iti, potovati, začeti z igro;<br />

• Goričko – ime destinacije.<br />

Osnovna šola Fokovci<br />

Fokovci 32<br />

9208 Fokovci<br />

(02) 544 90 22<br />

osmsfo1s@guest.arnes.si<br />

www.os-fokovci.si<br />

Avtorji naloge: Lara Kuhar, Amadeja Ilić, Sabrina Mojzer, Raja Novak, Katarina Ilić,<br />

Živa Horvat, Nina Malačič, Nika Smej, Zara Dobrijevič, Rea Felicijan, Lana Milosavljevič<br />

Mentorici: Silvija Sambt, Sonja Tot


Naš <strong>spominek</strong> je interaktivna družabna igra (z video in<br />

audio vsebinami vezanimi na Goričko – sliko, glasbo,<br />

zven narečja), ki je zanimiva, drugačna in zabavna, saj<br />

se igramo pantomimo, uganjujemo in rišemo, preko<br />

QR kod odkrivamo lepote in zanimivosti krajev. Kode<br />

skrivajo tudi zabave igre, ki se jih igramo, da lahko napredujemo<br />

po polju naprej. Zelo zanimive so naše figure,<br />

ki so štempli, s katerimi po končani igri lahko spečete<br />

odlične kekse. Vse skupaj pa smo zapakirali v unikaten<br />

nahrbtnik, narejen iz stare vreče za moko. Nastala je igra,<br />

v kateri smo združili tradicijo s sodobnostjo tako, da smo<br />

oboje povezali v novo celoto.<br />

Naš <strong>spominek</strong> vas bo spominjal na zabavno in avanturistično<br />

doživetje na Goričkem.<br />

Spominek<br />

Naš <strong>spominek</strong> vas bo spominjal na zabavno in avanturistično<br />

doživetje na Goričkem. Naši kraji turistom<br />

zaenkrat ne ponujajo veličastnih stavb, velikih izumov<br />

ali nepozabnih gala prireditev, niti ne ponujajo veličastnih<br />

zgodovinskih dogodkov ali legend. Je pa v tem<br />

delu Goričkega narava še neokrnjena, kolesarske poti pa<br />

vodijo skozi gozdove, mimo manjših vasi in polj, skozi<br />

svet, ki počasi izginja. Tu so kraji z nepozabnim razgledom<br />

z vrha vinogradov, kjer so razmetani posamezni<br />

vinotoči in kjer poleg zvena klopotcev jesensko pokrajino<br />

obarvajo tudi rdeča jabolka v sadovnjakih. Tukaj je tudi<br />

nekaj kulturnih biserčkov v obliki arhitekture (romanska<br />

rotunda v Selu iz 13. stol., ruševine dvorca Matzenau v<br />

Prosenjakovcih, Časarovega mlina v Berkovcih), običajev<br />

(proščenja oz. žegnanja ob kapelicah, obiranje grozdja<br />

oz. jabolk), obrti (lectarstvo, medičarstvo, čebelarstvo,<br />

sirarstvo), narečnih izrazov in kulinarike, ki se je ohranila<br />

v ponudbi vinotočev in okoliških gostiln. To je enostavno<br />

zgodba gričevnate pokrajine, ki je s svojimi prebivalci in<br />

njihovo dediščino vsaj tako posebna kot zven narečja, ki<br />

ga govorimo Prekmurci. To je zgodba, ki vas bo sladko<br />

zacumprala (začarala) in katero smo želeli sporočiti skozi<br />

naš <strong>spominek</strong>, zato smo igro oblikovali interaktivno,<br />

vanjo smo vključili video vsebine, preko katerih spoznate<br />

zanimivosti, zven narečja, glasbo in se igrate kot so se<br />

nekoč vaški otroci. Skratka naš <strong>spominek</strong> vas vabi, da<br />

(po)doživite Goričko.<br />

65


66 From Palček Polanski<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Palček Polanski – to je energija, ki skrbi za zdravje ljudi in narave. Poimenovali smo jo<br />

turistični podmladkarji OŠ Miška Kranjca Velika Polana. Pravimo, da palček skrbi<br />

tudi za naš jezik, da ne bi izumrl. Ker si ljudje lažje predstavljamo fizičen svet, smo to<br />

energijo oblekli v barve črne ješe, telo pa smo oblikovali iz koruznega ličja.<br />

Palček Polanski domuje v gozdičku imenovanem Polanski lošček. Rad ima namreč<br />

kraje, kjer ljudje ljubimo naravo ter skrbimo za telesno in duševno zdravje.<br />

Turizem, ki ga gradimo podmladkarji mu je še posebej všeč, saj gre za izključno zeleni<br />

turizem. To pomeni, da s svojimi dejavnostmi ne poškodujemo narave, temveč jo<br />

negujemo in ji po možnosti še kaj podarimo.<br />

Motivacijska kartica #samopravin<br />

Vsak, ki bo kupil <strong>spominek</strong> pod blagovno znamko From Palček Polanski, bo zraven<br />

prejel motivacijsko kartico #samopravin. Naša zlata kartica vas bo spominjala na doživetje<br />

v naravi pri Copekovem mlinu, hkrati pa bo imela zdravilno moč, če jo boste seveda<br />

»aktivirali«. Ko boste izgovarjali afirmacijo, zapisano na njej, se boste povezali z energijo<br />

Palčka Polanskoga. Na ta način boste blagodejno vplivali na svoje zdravje in počutje.<br />

* Življenje, ki ga živimo je odsev naših misli. To kar nenehno premlevamo, dan za dnem, uro<br />

za uro, vsako minuto, to nas zaznamuje, oblikuje naše prepričanje, način obnašanja, nas naredi<br />

zdrave ali bolne, uspešne ali neuspešne. Prva misel, ko se zjutraj zbudite naj bo lepa in prijazna.<br />

Do vas in okolja. Na nočni omarici imejte pripravljeno našo motivacijsko kartico in naj vas misel:<br />

»Moja duša, moja zavest, moje telo, vse je v popolnem ravnovesju z naravo«, spremlja skozi dan.<br />

OŠ Miška Kranjca<br />

Velika Polana<br />

Velika Polana 215 b<br />

9225 Velika Polana<br />

(02) 573 58 40<br />

o-mkvpolana.ms@guest.arnes.si<br />

www.os-velikapolana.si<br />

Avtorji naloge: Tia Tonkovič, Samo Jaklin, Ajda Iza Ritlop,<br />

Lana Marija Kapun Hozjan, Eva Kavaš<br />

Mentorici: Andreja Kavaš, Natalija Šimon


Hešteg #samopravin bomo uporabili na vseh naših<br />

produktih. Uporabite ga tudi vi in povejte zgodbo From<br />

palček Polanski še drugim.<br />

Spominki From Palček Polanski<br />

Filozofija naših spominkov From Palček Polanski ponuja<br />

veliko več, kot samo predmete na katerih se bo nabiral<br />

prah. Svoje korenine ima v naravi. Tako kot jelša, ki se iz<br />

močvirnatih tal dviga visoko v nebo.<br />

Ko se boste odločil za bivanje ali le za obisk v našem<br />

ambientu narave, boste lahko občudoval te vitke dame<br />

in zibanje njihovih krošenj v naravnem ambientu ob<br />

Copekovem mlinu. Lahko se boste sprehajali med njimi<br />

in jih celo objeli.<br />

Joušof želod<br />

Čokoladni pralineje, ki<br />

spominjajo na jelševe<br />

storžke, smo zavili v zlat<br />

papir. Tako smo poudarili<br />

njihov svojstven okus<br />

in pripadnost blagovni<br />

znamki From Palček<br />

Polanski. Res, da boste<br />

<strong>spominek</strong> pojedli in bo<br />

užitek kratkotrajen, vam<br />

bo pa ostala motivacijska kartica #samopravin, ki vas bo<br />

lahko spremljala celo življenje (morda v denarnici).<br />

Amulet Polan<br />

Košček fino obdelanega<br />

jelševega lesa nima tipične<br />

oblike, zato je vsak obesek<br />

unikaten. Struktura in<br />

videz izdelkov sta popolnoma<br />

naravna. Spominjal<br />

vas bo na dogodke, pustolovščino,<br />

lepe trenutke<br />

preživete v naravi. Vanj<br />

je zapisana zgodba jelše,<br />

ki odpira vrata v vilinski svet. Ko ga boste nosili, boste<br />

imeli na sebi simbol ognja in preporoda. Obesek vas bo<br />

spominjal tudi na motivacijsko misel, ki bo prav tako<br />

prispevala k boljšemu počutju. Zaradi te magične moči<br />

ima naš <strong>spominek</strong> lastnosti amuleta. Spominek je zelo<br />

uporaben in praktičen, saj ga boste lahko imeli zmeraj pri<br />

sebi. Kombinacija amuleta in majice From Palček Polanski<br />

bo zadetek v polno.<br />

Majica<br />

Vilinci prebivajo v deblu jelše, kadar pa zapustijo njen<br />

objem in se odpravijo v svet ljudi, prevzamejo podobo<br />

krokarja. Črna barva majice predstavlja krokarja. Logotip<br />

v zlati barvi na črni podlagi toliko bolj izžareva svoj<br />

namen in je na sprednji<br />

strani majice. Napis<br />

#samopravin na zadnji<br />

strani, bo lastnika majice<br />

opominjal na motivacijsko<br />

misel #samopravin. Ste<br />

že preverili kaj skriva naš<br />

hešteg?<br />

Prav tako je na hrbtni<br />

strani majice oblaček v<br />

katerem je »prekmurska fora«. Majice se razlikujejo med<br />

seboj po vsebini oblačka. Izberite tisto, ki vam najbolj<br />

ustreza.<br />

Vrni naravi<br />

Velika potovanja so iz<br />

majhnih korakov. Odločili<br />

smo se, da 1% prometa od<br />

spominkov From Palček<br />

Polanski vrnemo naravi.<br />

Ko boste kupili katerikoli<br />

<strong>spominek</strong> From Palček<br />

Polanski, boste 1 % od<br />

plačila darovali za zavetišče<br />

štorkelj Štrk SLO SOS<br />

pri Copekovem mlinu in s tem omogočili boljše življenjem<br />

štorkljam, ki v naravi ne bi zmogle preživeti.<br />

Copekov mlin<br />

Pri Copekovem mlinu se nam obeta zanimiva turistična<br />

zgodba, ki je izhodišče za naše produkte. Spominki From<br />

Palček Polanski pokrivajo vsebinske sklope: Polanski log,<br />

River'scool, Štrkova pot, Štrk SLO SOS in Dediščina<br />

Velike Polane.<br />

Spominke From Palček Polanski boste lahko kupili v<br />

turistični trgovinici, ki bo urejena v sklopu turističnega<br />

kompleksa.<br />

Naša temeljna spoznanja: izhajati iz lokalnega, upoštevati<br />

želje turistov, slediti trendom in uporabiti energijo From<br />

Palček Polanski.<br />

67


Turistična tržnica sejem<br />

NATOUR Alpe-Adria <strong>2019</strong><br />

Srednja upravno administrativna šola<br />

Ljubljana<br />

Šolski center za pošto, ekonomijo in<br />

telekomunikacije<br />

Srednja šola za gostinstvo in turizem v<br />

Ljubljani<br />

A s'upaš po Ljubljanici?<br />

Svarica<br />

Ljubljanski kruhek goljufiv'ga peka<br />

Strokovno izobraževalni center Ljubljana<br />

Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra<br />

Kamnik<br />

VIZ Višnja Gora<br />

Medvoški pravljični junaki<br />

Sprehod po spominih<br />

Paradoks Suhe krajine - košara spominkov<br />

Srednja šola Josipa Jurčiča Sveča iz čebeljega voska<br />

Srednja šola Zagorje<br />

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor<br />

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor<br />

Šolski center Ptuj, Ekonomska šola Ptuj<br />

Srednja šola Slovenska Bistrica<br />

Šolski center Slovenj Gradec, Srednja šola<br />

Slovenj Gradec in Muta<br />

Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje<br />

Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje<br />

Šolski center Velenje, Šola za storitvene<br />

dejavnosti<br />

Šolski center Velenje, Višja strokovna šola<br />

Šolski center Kranj, Srednja ekonomska,<br />

storitvena in gradbena šola<br />

Gimnazija Franceta Prešerna Kranj<br />

Biotehniški center Naklo, srednja šola<br />

Srednja ekonomsko poslovna šola Koper<br />

Srednja ekonomsko poslovna šola Koper<br />

»Kuolm«<br />

Iz vinograda v steklenico, steklenica v pečico<br />

V lisičkinem brlogu<br />

1950 let Ptuja<br />

Darilo rojenice<br />

Mirovniški festival - povezuje<br />

Zgodba zelenega zlata<br />

Šentjur skozi oči Ipavcev<br />

Sladka usnjarska dogodivščina v Šoštanju<br />

Nežin rukzak z Gore Oljke<br />

Stenski koledar: Kranjske turistične<br />

znamenitosti <strong>2019</strong><br />

Prešerni spominki<br />

Potep po Naklem<br />

Fotko »Izberi potko in naredi fotko«<br />

SLOcube


TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Šolski center Srečka Kosovela Sežana,<br />

Gimnazija in ekonomska šola<br />

Šolski center Srečka Kosovela Sežana<br />

Šolski center Srečka Kosovela Sežana,<br />

Gimnazija in ekonomska šola<br />

Srednja šola Izola<br />

Grm Novo mesto - center biotehnike in<br />

turizma, Srednja šola za gostinstvo in turizem<br />

Grm Novo mesto - Kmetijska šola in<br />

biotehniška gimnazija Novo mesto<br />

Grm Novo mesto - Kmetijska šola in<br />

biotehniška gimnazija Novo mesto<br />

Ekonomska šola Novo mesto<br />

Ekonomska šola Murska Sobota<br />

Tehniška šola za turizem s slovenskim učnim<br />

jezikom Žiga Zois Gorica, Italija<br />

Javna ustanova Srednješkolski centar Petar<br />

Kočić Zvornik, BIH<br />

Javna ustanova Srednješkolski centar Petar<br />

Kočić Zvornik, BIH<br />

Ugostiteljsko - turistička škola sa domom<br />

učenika Vrnjačka Banja, Srbija<br />

Srednja stručna škola dr. Radivoj Uvalić<br />

Bačka Palanka, Srbija<br />

Ugostiteljsko turistička škola Osijek, Hrvaška<br />

Ugostiteljska škola Opatija, Hrvaška<br />

Hotelijersko - turistička škola Opatija,<br />

Hrvaška<br />

Agrupamento de Escolar de Barcelos,<br />

Portugalska<br />

Kraška pot stoletnih trt<br />

Kraški skriti zaklad<br />

eKONStrukcija<br />

Casanova isolana<br />

Z Jurijem po belokranjsko krepčilo<br />

Zibelka kulture - Velike Lašče<br />

Vsak pTiček gre v svoj GRMiček<br />

Keltus<br />

Dogodivščine male Tikvice<br />

Po poteh Vinka Spominka<br />

Suvenirima o Zvorniku<br />

Turistička razglednica regije Birač<br />

Nezaboravan trag Vrnjačkih parkova<br />

Kofer sećanja<br />

Suvenir našeg <strong>kraja</strong><br />

Opatijski bookmark<br />

Djevojka s galebom<br />

Il Galo de Barcelos


70 Ljubljanski kruhek<br />

goljufiv'ga peka<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Naloga predstavlja inovativni gastronomski <strong>spominek</strong> iz Ljubljane, »Ljubljanski kruhek<br />

goljufiv'ga peka«. Obudili smo zgodbo iz Ljubljane, ki združuje tako zgodovinsko<br />

izročilo kakor tudi gastronomsko vrednoto in se navezuje na resnične dogodke v<br />

Ljubljani pred davnimi časi, ko so goljufive peke namakali v Ljubljanico.<br />

Kruh ima za Slovence poleg živilske vrednosti tudi globlji pomen. Ob praznikih je<br />

imel kruh obredno vlogo. Kruh pa so vedno ponudili tudi gostu, ki je prišel v hišo;<br />

ker je to bil izraz gostoljubnosti, ga ni smel odkloniti.<br />

K odločitvi za raziskovanje zgodbe je pripomoglo dejstvo, da je kruh kot <strong>spominek</strong><br />

nevtralen, bodisi glede nacionalne pripadnosti, kulturnih razlik ali prehrambnih navad.<br />

Idealen je tudi kot gastronomski <strong>spominek</strong>. Pregled obstoječe ponudbe spominkov je<br />

naše prepričanje še utrdil. Kruhek bi se lahko prodajal v specializiranih prodajalnah<br />

ali pa le na mestu, kjer so to počeli nekoč. Turistom bi lahko ob posebnih dnevih tudi s<br />

predstavitvijo v živo pokazali, kako so nekoč pripravljali in pekli kruh. Ponovno bi oživili<br />

dogodek namakanja peka v Ljubljanico in s tem podkrepili zgodbo o kruhku. Menimo, da<br />

ima Ljubljanski kruhek goljufiv'ga peka potencial povečati prepoznavnost Slovenije in njene<br />

gastronomije.<br />

Srednja šola za gostinstvo<br />

in turizem v Ljubljani<br />

Preglov trg 9<br />

1000 Ljubljana<br />

(01) 5400 92 40<br />

info@ssgtlj.si<br />

www.ssgtlj.si<br />

Avtorji naloge: Lea Dolenc, Den Radilovič, Luka Skubic, Sašo Marolt, Urban Mohar<br />

Mentorici: Darinka Hüll, Inka Nose


Pirin polnozrnati kruh s suhim sadjem<br />

Sestavine:<br />

• 300 g polnozrnate pirine moke,<br />

• 500 g bele moke,<br />

• 460 g vode,<br />

• 320 g droži,<br />

• 12 g soli,<br />

• 150 g suhega sadja (hruške, jabolka, slive).<br />

Postopek:<br />

Sol pomešamo v moko, nato dodamo suho sadje, vodo in<br />

droži. Vse sestavine povežemo v grobo homogeno zmes in<br />

pustimo počivati 30 minut. Po 30 minutah testo raztegnemo<br />

in prepognemo. Ta postopek ponovimo štirikrat<br />

in ponovno pustimo počivati. To ponovimo približno<br />

tri- do štirikrat ali dokler ne dobimo želenega učinka<br />

okna (učinek okna pomeni, da ko vzamemo del testa in<br />

le-tega razvlečemo, skozenj vidimo prodor svetlobe; testo<br />

se pri tem ne sme pretrgati). Ko je testo primerno pregneteno,<br />

ga razdelimo na 320-gramske hlebčke, ki jih damo<br />

vzhajati v košarice, da ohranijo svojo obliko. Testo naj<br />

v košaricah stoji štiri ure, in sicer na sobni temperaturi<br />

(košarice moramo pomokati, da se nam testo ne prilepi<br />

nanje). Za peko kruha pečico segrejemo na 230 ˚C. V<br />

pečico postavimo globok pekač, da se prav tako segreje,<br />

in vanj zlijemo nekaj vrele vode, da v pečici ustvarimo<br />

paro. Vzhajane hlebčke obrnemo na pomokan pekač,<br />

jih z britvico pekovsko označimo (zarežemo) in tudi<br />

takoj postavimo v segreto pečico. Kruhke potem pečemo<br />

25–30 minut ali dokler nimajo lepe skorje. Če prav<br />

pečene potrkamo po dnu kruha, dobimo votel zvok. Ko<br />

je kruhek pečen, ga ohlajamo na sobni temperaturi. Še<br />

rahlo toplega postrežemo z maslom.<br />

Kruh z drožmi in zelišči<br />

Sestavine:<br />

• 800 g bele moke,<br />

• 460 g vode,<br />

• 320 g droži,<br />

• 12 g soli,<br />

• sveža zelišča (majaron, timijan, šetraj, meta, drobnjak,<br />

melisa).<br />

Postopek:<br />

Sol pomešamo v moko, nato dodamo še sveža zelišča,<br />

vodo in droži. Nadaljnji postopek priprave je enak kot pri<br />

pirinem kruhu.<br />

71<br />

Zgodba o ljubljanskih goljufivih pekih<br />

V srednjem veku je bil kruh zelo pomembno živilo. Ljubljanska<br />

mestna kruharna se je nahajala pod Trančo<br />

ob Šuštarskem mostu. Cena kruha se v tistem času<br />

ni spreminjala. Kolikor se je podražilo žito, toliko<br />

manj je tehtal hlebec. Težo so preverjali tržni<br />

nadzorniki vsak teden na semanji dan.<br />

Vsak pek je svoje hlebce označil s svojim znamenjem.<br />

Če je goljufal pri teži kruha, je bil kaznovan<br />

najprej z denarno kaznijo, nato s sedenjem<br />

na sramotilni klopi pred kruharno. Najhujša<br />

kazen pa je bila namakanje peka v pleteni košari,<br />

imenovani potapljalka. Kazen se je izvrševala<br />

na Šuštarskem mostu, od koder so goljufive peke<br />

potopili v Ljubljanico.


72 Iz vinograda v steklenico,<br />

steklenica v pečico<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Naša zgodba se prične tam, kjer steklenica dobi svoj smisel; pri vinogradniku. Pa<br />

ne pri katerem koli. Naš turistični <strong>spominek</strong> butične sorte predstavljata steklenica<br />

odličnega vina, pridelanega po biodinamični metodi in stekleni servirni pladenj, ki<br />

je nastal s pretapljanjem uporabljenih vinskih steklenic s pomočjo kalupov v posebni<br />

peči. Vendar pa je naš <strong>spominek</strong> mnogo več od tega. Je zgodba o soodvisnosti človeka<br />

in narave, njuna harmonija na čarobnem Ritoznoju. Naj vam zaupamo, kako je <strong>spominek</strong><br />

nastal. Jeseni smo se odpravili na kmetijo Zorjan, kjer se med drugim ukvarjajo<br />

tudi s pridelavo grozdja in njegovih proizvodov na biodinamični način. Skrivnosti biodinamike<br />

smo vsaj malo spoznali tudi na trgatvi, kjer smo sodelovali. Grozdje je dalo<br />

sok in vino, odlična proizvoda pa sta svojo pot do uporabnika našla v steklenici. Kaj pa<br />

potem? Steklenica, prazna, za v smeti … Ali se res njeno poslanstvo tukaj zaključi? Nekatere<br />

izmed njih najdejo nadaljevanje zgodbe v delu gospoda Aleša Wenzla z Ritoznoja,<br />

ki uporabljene steklenice v posebni peči pretaplja v servirne pladnje. Steklenica dobi novo<br />

uporabno vrednost; z nje se lahko jé.<br />

Biodinamika, reciklaža, novi, ekološko osveščeni estetski užitki. Vse to smo vpletli v naš turistični<br />

<strong>spominek</strong>. Pripravili smo brošuro, ki bo izdelek v besedi in sliki na prodajnih mestih<br />

predstavljala morebitnim kupcem.<br />

Srednja šola za gostinstvo<br />

in turizem Maribor<br />

Mladinska 14a<br />

2000 Maribor<br />

(02) 23 50 010<br />

ss.gtmb@guest.arnes.si<br />

www.ssgt-mb.si<br />

Avtorji naloge: Nuša Prejac, Teja Wenzel, Patrik Kolar, Leon Dregarič,<br />

Martina Kovačič, Gaja Mitrovič<br />

Mentorja: Sonja Porekar Petelin, Dušan Erjavec


Prepričani smo, da nam je uspelo združiti dve izjemno<br />

zanimivi samostojni zgodbi z namenom, da bi turistom,<br />

ki jih pot zanese na prelepe obronke Pohorja, ponudili<br />

turistični <strong>spominek</strong> višjega kakovostnega razreda ter na ta<br />

način oplemenitili njihove vtise o naših krajih.<br />

Za začetek je izdelek kupcem na voljo v tajništvu SŠGT<br />

Maribor, možno pa ga je kupiti tudi na kmetiji Zorjan in<br />

pri Wenzlovih.<br />

Biodinamična kmetija Zorjan<br />

Gospod Božidar Zorjan je biodinamik, ki je nas, mlade<br />

raziskovalce podrobneje vpeljal v svet biodinamike. Že<br />

njegovi predniki so kmetovali tradicionalno, brez uporabe<br />

sodobnih metod, in na ta način ohranili neizmerno živost<br />

zemlje. Kmetijo, veliko 7 ha je družina podedovala po<br />

starših. V začetku so nadaljevali s tradicionalnim kmetovanjem,<br />

vendar to ni zadostilo njihovim načrtom. Kmalu<br />

so se v želji po napredku preusmerili na ekološko pridelavo,<br />

kasneje pa je padla odločitev o pridelovanju vina v<br />

dolijih oziroma amforah. Takrat se je začela pot njihove<br />

resnične povezanosti z naravo. Po številnih poskusih in<br />

letih raziskovanja jih je pot pripeljala do biodinamičnega<br />

kmetovanja, ki je od takrat naprej njihov način življenja,<br />

saj jih bogata tradicija vinogradništva veže k nadaljevanju<br />

pridelave vin z dušo, duhom in s telesom. Njihova lokacija<br />

je edinstvena, ker je tam zemlja mineralno bogata.<br />

Sestavljena je iz magmatskih kamnin, ki zadržujejo vlago.<br />

V prsti najdemo tudi zlato v sledeh ter druge elemente, ki<br />

vplivajo na kakovost Zorjanovih vin. Že tako rodovitno<br />

prst vsako leto oživljajo in skrbijo, da energije kozmosa<br />

zadržijo v preparatih, ki so ponovno uporabljeni za izdelavo<br />

komposta in škropljenje. Stremijo namreč k stalni<br />

razgradnji in ponovnem življenju. Krogotok se zaključi<br />

z mini ovcami, katere vse leto živijo v vinogradih in jim<br />

zraven uporabne vrednosti; paše trave in gnojenja, dajejo<br />

izjemnost tudi v duhovnem smislu.<br />

Skrbno pridelano grozdje zmeraj macerirajo, da se življenje<br />

v njem nadaljuje. Polovico pridelka grozdja dajo v<br />

dolije1, kateri so zakopani v zemljo pod milim nebom.<br />

Grozdje sile kozmosa preko zime predelajo v vino in tako<br />

dobimo edinstveno živo vino, kjer je človek le v vlogi<br />

opazovalca. Druga polovica vina pa se hrani v hrastovih<br />

sodih z minimalno uporabo žvepla. Vina so tako polna,<br />

trdna in žlahtno odražajo svojo kvasovko.<br />

Kako je Ritoznoj dobil ime?<br />

Med ljudmi kroži več bolj ali manj navihanih zgodb o<br />

nastanku imena Ritoznoj. Ena od zgodb pravi, da se kraj<br />

tako imenuje zato, ker cerkev sv. Marjete, ki je nekakšno<br />

središče Ritoznoja in tudi razgledna točka, stoji ravno na<br />

sredi med dvema hribčkoma, ki od daleč pač izgledata<br />

kot zadnjica. Ime morda izhaja iz zgodbice, ki pravi takole.<br />

Grof von Rittersberg je nekega dne svoje tlačane nagovoril<br />

in jim obljubil, da lahko vse, kar bodo v vinogradu<br />

pobrali v enem dnevu, obdržijo. In seveda so vsi ves dan<br />

z veliko vnemo delali v vinogradih. Ko je grof videl, kako<br />

hitro so tlačani zmožni delati in koliko grozdja lahko<br />

poberejo, jim je rekel, da bodo od zdaj naprej morali tako<br />

hitro in učinkovito delati tudi za njega. Priimek grofa,<br />

torej Rittersberg, v dobesednem pomenu pomeni 'viteški<br />

hrib'. Ker pa je začetnica tega priimka Rit, so tlačani, jezni,<br />

da so sami pripomogli k višjemu normativu in si tako<br />

pridelali marsikatero potno kapljico več pri vsakdanjem<br />

delu, dodali k riti še znoj. Tako je nastalo ime Ritoznoj.<br />

Tlačani so grofa začeli klicati Ritoznojčan in se na ta<br />

način z velikim veseljem delali norca iz njega.<br />

Naj sta ti dve zgodbi še tako simpatični, pa je verjetno<br />

še najbližje resnici ta, da naj bi imel nekoč v teh krajih<br />

svoje vinograde grof Ritter von Snoj. Vaščani so skozi<br />

leta poenostavili izgovorjavo njegovega imena in nastal je<br />

Ritoznoj.<br />

73


74 V lisičkinem brlogu<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Oblika spominka ima podobo stoječe lisice, kjer izstopa njen značilen košati rep. Z raziskovanjem<br />

smo našli podobo lisice iz spominka, izdelanega v spomin na tekmovanje<br />

leta 1989. Obliko smo delno priredili po tem vzorcu, pomagala pa nam je gospa Tina<br />

Krajnc iz podjetja Moi Style. Lisička upodablja <strong>spominek</strong>, ki je tesno povezan z našo<br />

zgodbo ter s tekmovanjem Zlata lisica, ki poteka vsakoletno že od leta 1964. Prav<br />

tako je <strong>spominek</strong> v obliki lisičke primeren za vse vrste turistov, ki bodo obiskali mesto<br />

Maribor, ne glede na prevozno sredstvo. Ker vemo, da narašča število turistov, ki za<br />

potovanja uporabljajo letala, je <strong>spominek</strong> še posebej primeren tudi za njih, saj ga lahko<br />

brez skrbi spravijo v ročno prtljago in zaradi tega ne bodo imeli težav pri vračanju v<br />

svojo izvorno destinacijo.<br />

Sam <strong>spominek</strong> pa je povezan tudi z avtorsko zgodbico V lisičkinem<br />

brlogu, ki jo najdete na QR kodi.<br />

Spominek je trajnosten. Je unikat, ročno delo in je visokokvalitetni<br />

reprezentativni promocijski izdelek Maribora.<br />

Naš <strong>spominek</strong> se v mestu Maribor prodaja kot magnet in obesek<br />

v TIC-u in trgovini Moi Style.<br />

Srednja šola za gostinstvo<br />

in turizem Maribor<br />

Mladinska ulica 14 a<br />

2000 Maribor<br />

ss.gtmb@guest.arnes.si<br />

www.ssgt-mb.si<br />

Avtorici naloge: Nena Kovačič, Laura Skledar<br />

Mentorja: Andrej Purgaj, Nela Zorko


Zgodba v lisičkinem brlogu<br />

Nekega lepega jesenskega dne je živela lisica Repka.<br />

Živela je v svojem brlogu na obronku hribovja Pohorje.<br />

Lisička je bila v svojem brlogu in na tem območju Pohorja<br />

sama, zato se je počutila zelo osamljeno in žalostno.<br />

Želela si je družbe, vendar živali tukaj ni bilo, ljudem pa<br />

se je preveč bala približati.<br />

Med tem, ko je na sončen dan samevala pred svojim brlogom<br />

na zeleni trati s pogledom na veliko mesto, je jokala<br />

v samoti in v želji, da bi imela družbo, se je zgodilo nekaj<br />

nepričakovanega in neverjetnega. Zazdelo se ji je, da je<br />

videla nekaj bleščečega, vedno bolj se ji je približevalo,<br />

vendar zaradi sija sončnih žarkov in svetlikanja ni mogla<br />

ugotoviti, kaj bi to bilo. Vendar se je bitje, ki se je približalo,<br />

naše lisičke zelo prestrašilo in se oddaljilo.<br />

Ko se je oddaljevalo, je lisička Repka videla, da je bila to<br />

druga lisica. Vsa vzhičena, da je končno dobila družbo, je<br />

Bleščeči lisici sledila v dolino.<br />

Po zasledovanju Bleščeče lisice po Studenški brvi preko<br />

reke Drave je prišla na Lent, kjer ji je sledila do Stare trte.<br />

Tam se je Bleščeča lisica ustavila, si odpočila ob promenadi,<br />

vendar, ko je ugotovila, da ji lisička Repka sledi, hitro<br />

pobegnila v smeri proti Staremu mostu, v židovski predel.<br />

Lisička Repka ji je sledila, vendar ni bila dovolj hitra in<br />

ko je prišla na Židovski trg, Bleščeče lisice ni več videla.<br />

Takrat je postala žalostna in obupana, da morda družbe<br />

le ne bo imela. Žalostno je gledala na Pohorje, ugotavljala,<br />

kako dolga je njena pot do doma in obupana opazovala,<br />

kako dolgo pot bo sama morala prehoditi nazaj.<br />

Ko se je že vračala proti svojemu brlogu, je opazila, da<br />

se za hišami na Glavnem trgu nekaj blešči. Pohitela je<br />

tja, kjer je videla Bleščečo lisico. Skrivaj jo je opazovala<br />

izza Kužnega znamenja, nato pa ji sledila po Gosposki<br />

ulici do Grajskega trga. Ker ji je po tako naporni poti že<br />

pošteno zakrulilo v trebuhu, se je okrepila v Gostilni pri<br />

Florijanu, nato pa pot nadaljevala proti Prvi gimnaziji,<br />

kamor se je odpravila tudi Bleščeča lisica. Na primerni<br />

razdalji, da je lisica ne bi opazila, ji je sledila do Mestnega<br />

parka, mimo Spomenika borcem za severno mejo in<br />

po parku mimo paviljona. Tukaj si je malce odpočila, si<br />

nabrala moči, nato pa nadaljevala pot na za njo neznan<br />

hrib na desni. Na poti, kjer so jo obdajale vinske trte in<br />

prelep razgled na mesto Maribor, jo je izgubila, ampak je<br />

vseeno svojo pot nadaljevala do vrha. Tam jo je pričakal<br />

prelep razgled na mesto in tudi na Pohorje. Ni mogla verjeti,<br />

da še kje, razen pri njenem brlogu, obstaja takšen lep<br />

razgled. Ob tem je za trenutek pozabila tudi na Bleščečo<br />

lisico, vendar, ko se je spomnila nanjo, Bleščeče lisice več<br />

ni bilo. Pri kapelici je našla le pest zlatih jagod. Jagode so<br />

omamno dišale, pa tudi zlata barva je bila prekrasna. Seveda<br />

jih je pojedla. Nato je tudi ona postala zlata, polna<br />

življenja in energije. Hitro je švignila po skritih predelih<br />

Maribora do svojega domovanja na Pohorju. Ko se je vračala<br />

po smučarski progi do brloga, so jo, zaradi njenega<br />

sijaja, opazili tudi ljudje, ki se kar niso nehali čuditi temu<br />

neverjetnemu pojavu. Svetleča zlatobarvna lisica jih je<br />

povsem prevzela. Lisice po tem dogodku sicer niso videli<br />

nikoli več, so pa zato v njen spomin poimenovali smučarsko<br />

tekmovanje Zlata lisica.<br />

Na poti do brloga je srečala tudi lisjaka, ki se je bohotil v<br />

vsej svoji lepoti. V trenutku, ko je zagledal prelepo lisičko,<br />

se je zaljubil vanjo. Bila je ljubezen na prvi pogled. Sledil<br />

ji je do njenega brloga in jo nagovoril. Lisička je bila zelo<br />

presenečena, da je srečala tako prijaznega lisjaka. Med<br />

njima se je spletla neskončna vez, imenovana ljubezen.<br />

Lisička Repka v družbi svojih otrok in vnučkov še danes<br />

z veseljem opazuje vsakoletno smučarsko tekmovanje, ki<br />

se imenuje po njej. Sedaj je vesela, kajti od tistega nenavadnega<br />

dne ni več osamljena, ljudi se več ne boji, saj jo<br />

imajo radi. Vsako leto komaj čaka, da nastopijo mrzli<br />

dnevi, ko na Pohorje pride veliko število ljudi. Z veseljem<br />

jih opazuje, kako se vračajo na njen hrib, kako se veselijo<br />

in se je spominjajo. Svojim vnučkom pa z veseljem<br />

pripoveduje o tistem prekrasnem dnevu, ki ji je spremenil<br />

življenje pred 55 leti.<br />

Pohodniki in smučarji, ki pridete na naše Pohorje, previdno<br />

opazujte! Morda našo lisičko v svojem brlogu zagledate<br />

tudi vi! Pozorno opazujte obronke Pohorja, mogoče<br />

najdete njen brlog ali pa se kje izpod listja zasvetijo zlate<br />

jagode.<br />

75


76 Sladka usnjarska<br />

dogodivščina v Šoštanju<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Sladki »Woschnaggovi usnjarski« spominki<br />

Sladki spominki vsebujejo zgodbo prvih lastnikov tovarne usnja Šoštanj in so zato<br />

poimenovani po članih družine Woschnagg. Čokolada v obliki usnjarskega znaka je<br />

naš glavni turistični <strong>spominek</strong>, zato smo veliko čokolado poimenovali »Sweet Franz«<br />

po nekdanjem lastniku šoštanjske usnjarne, malo čokolado pa »Sweet Marianne«<br />

po njegovi soprogi. Interaktivno zasnovano usnjarsko dogodivščino bomo izvajali<br />

na Dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju ob posebnih dogodkih, zato smo za<br />

pogostitev obiskovalcev izdelali tudi »usnjarske« kekse, poimenovane po članih družine:<br />

»Walter cookie«, »Herbert cookie«, »Malvina cookie« in »Dorli cookie«. Spominki so<br />

unikatni, saj so čokolada in keksi izdelani ročno. Model za kakavove in krhke maslene<br />

kekse v obliki usnjarskega znaka z znakom družine Woschnagg je s pomočjo 3D tiskalnika<br />

izdelal Marko Hrovat. Kekse smo že ponudili obiskovalcem uspešne Velikonočne<br />

razstave na Dvorcu Gutenbuchel, med njimi potomcem družine Woschnagg, ki so sladke<br />

spominke zelo pohvalili.<br />

Tematski voden ogled Šoštanja<br />

Voden ogled se bo pričel pred Muzejem usnjarstva na Slovenskem. Po ogledu zbirk se bomo<br />

odpravili na krajši pohod do Pustega gradu iz 12. stoletja, od koder se razprostira lep razgled<br />

nad Šoštanj z okolico. Vodenje bomo nadaljevali z ogledom graščine Turn, ki jo je Franc<br />

Woschnagg obnovil in spremenili v stanovanje za delavce v usnjarni. Sledi ogled zbirk v Vili<br />

Šolski center Velenje<br />

Šola za storitvene dejavnosti<br />

(03) 89 60 622<br />

storitvena@scv.si<br />

www.scv.si/sl<br />

Avtorji naloge: Tjaša Pristovšek, Neli Poličnik, Mojca Vocovnik, Sara Hudej,<br />

Lea Lah, Lenart Kukovec, Adrijan Poprijan<br />

Mentorji: Marko Gams, Anita Rudolf Pečnik, Janja Hren


Mayer in ogled zunanjosti Vile Široko. Za zadnjo točko<br />

ogleda hranimo prav posebno presenečenje. To je čudoviti<br />

dvorec Gutenbuchel, ki leži na vzpetini blizu Šoštanja.<br />

Leta 1925 ga je družina Woschnagg odkupila od barona<br />

Haeblerja, ki je bil navdušenec nad industrijsko revolucijo<br />

in njenimi dosežki. V parku pred dvorcem je stala 15 m<br />

visoka različica »Eifflovega stolpa«. Dvorec je obdan s<br />

čudovitim gozdom, ob njem stoji steklen rastlinjak. Sledi<br />

voden ogled zunanjosti in notranjosti tega skrivnostnega<br />

dvorca.<br />

VODENJA, ANIMACIJE<br />

IN POUČNA DOŽIVETJA<br />

USNJARSKA<br />

DOGODIVŠČINA<br />

V ŠOŠTANJU<br />

77<br />

Sladka usnjarska pustolovščina v Dvorcu<br />

Gutenbuchel<br />

Dvorec Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju je odprt za<br />

oglede le ob posebnih priložnostih in za vnaprej najavljene<br />

skupine obiskovalcev. Trenutno je dvorec v lasti Ministrstva<br />

za zdravje, vendar potekajo dogovori o prenosu<br />

lastništva na Občino Šoštanj, ki želi v dvorec vdihniti<br />

ustrezne vsebine. Skrbnica dvorca arhitektka Mateja<br />

Kumer, ki nam je pri oblikovanju celotnega produkta<br />

zelo pomagala, podpira našo idejo o doživetju na temo<br />

usnjarske dediščine. Glavni namen interaktivne pustolovščine<br />

je približati ta skriti arhitekturni biser javnosti<br />

in zlasti mlade na zabaven in interaktiven način poučiti<br />

o dediščini za razvoj Šoštanja zelo pomembne družine<br />

industrialcev Woschnagg-ov.<br />

Potek sladke dogodivščine:<br />

Vodnica razdeli obiskovalce v dve skupini, ki bosta med<br />

seboj tekmovali. Vodji skupin prejmeta nemo karto posestva<br />

in notranjih prostorov skrivnostnega dvorca. V skici<br />

notranjosti dvorca so vrisani namigi, po katerih igralci<br />

iščejo naloge in predmete, skrite v predalih. Prva naloga<br />

zajema nemo karto Šoštanja in razrezane sličice objektov,<br />

povezanih z dediščino usnjarstva, ki jih morajo tekmovalci<br />

prilepiti na ustrezno lokacijo. Naloge v naslednjih<br />

prostorih zajemajo spoznavanje terminologije usnjarske<br />

stroke, razlikovanja vrst usnja in postopkov obdelave<br />

usnja. Zadnji sklop nalog je namenjen spoznavanju nekdanjih<br />

lastnikov dvorca. Ob vsaki rešeni nalogi prejmejo<br />

člani skupine lično zapakiran piškot v znaku usnja, ob<br />

uspešnem zaključku pa posebej izdelane in zapakirane čokoladice,<br />

ki jih bodo med sladkim okušanjem spominjale<br />

na usnjarsko pravljico v Šoštanju.<br />

Muzej usnjarstva na Slovenskem<br />

Tovarna usnja Šoštanj je prenehala z delovanjem leta<br />

2002. Po letih prizadevanj in zbiranj gradiva je Muzej<br />

usnjarstva na Slovenskem leta 2009 sprejel prve obiskovalce.<br />

Muzej je postavljen v nekdanjih delavskih kopalnicah<br />

tovarne in je razdeljen na notranji in zunanji del. V<br />

prvem delu notranjih prostorov muzeja se nahaja pregled<br />

210-letne tradicije usnjarstva v Šoštanju, predvsem je poudarjen<br />

pomen družine Woschnagg (Vošnjak) in razvoj<br />

tovarne. V zgornjem delu muzeja najdemo tri postavitve:<br />

delavsko stanovanje, Lujekova čevljarska delavnica<br />

in direktorjeva pisarna. V zadnjem delu je predstavljen<br />

konec tovarne usnja Šoštanj in njeno rušenje. V zunanjem<br />

paviljonu se nahajajo razstavljeni usnjarski stroji.<br />

Sladka usnjarska pustolovščina – voden ogled z animacijo<br />

Lokacija Vsebina Časovnica<br />

Muzej usnjarstva na Slovenskem Kratko vodenje in ogled muzeja ter strojev 1 ura<br />

Središče Šoštanja Voden ogled Šoštanja 45 minut<br />

Dvorec Gutenbuchel Predstavitev in ogled zunanjosti in zgodovine dvorca 20 minut<br />

Dvorec Gutenbuchel Zabavno, interaktivno raziskovanje 1 ura


78 Nežin rukzak z Gore Oljke<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Ko se pripeljemo po avtocesti iz katere koli smeri do Savinjske doline, v daljavi zagledamo<br />

hrib, na katerem je vidna cerkev z dvema zvonikoma. To je Gora Oljka, priljubljena<br />

planinska točka planincev in pohodnikov. Tik pod vrhom se nahaja planinski<br />

dom, ki je daleč naokoli znan po prijaznosti oskrbnikov in kvalitetni gastronomski<br />

ponudbi. V sodelovanju z oskrbnikoma smo pripravili ličen nahrbtnik, napolnjen s<br />

kulinaričnimi dobrotami.<br />

Planinski nahrbtnik, za katerega planinci in pohodniki uporabljajo domač izraz<br />

»rukzak«, je bila naša ideja za turistični <strong>spominek</strong>. Povezali smo ga s tradicionalnim<br />

dogodkom Planinskega društva Polzela – zimskim pohodom Zdravju naproti na Goro<br />

Oljko. Dogodek je povezan s sveto Nežo, za katero je v Sloveniji poznan pregovor:<br />

»Neža kuram riti odveže«, kar pomeni, da od 21. januarja, ko goduje Neža, kokoši po<br />

zimskem premoru zopet pričnejo nesti jajca. V okviru tega dogodka smo se odločili, da<br />

nahrbtnik napolnimo predvsem z jajčnimi specialitetami.<br />

Ustvarili smo <strong>spominek</strong>, ki je uporaben, ekološki, vanj smo vključili lokalne pridelovalce<br />

hrane in ostalih izdelkov. Prikupen je že sam nahrbtnik, poimenovali pa smo ga Nežin<br />

rukzak z Gore Oljke. Vsebina nahrbtnika ni vsakdanja, saj so v njem okusen jajčni namaz<br />

z zelišči, vložena prepeličja jajca, mini žemljice, vrečka čaja iz domačih zelišč ter mala lesena<br />

žlička. Verjamemo in trudili se bomo, da bo <strong>spominek</strong> postal zanimiv ne samo za pohodnike<br />

in obiskovalce Gore Oljke na pohodu Zdravju naproti, temveč da bo postal prepoznaven skozi<br />

vse leto kot <strong>spominek</strong>, ki je značilen za planinski dom na Gori Oljki.<br />

Šolski center Velenje,<br />

Višja strokovna šola<br />

Trg mladosti 3<br />

3320 Velenje<br />

(03) 89 60 600<br />

vss@scv.si<br />

http://vss.scv.si/sl/<br />

Avtorji naloge: Monika Melanšek, Jure Mihelak, Jan Napotnik,<br />

Damjana Sladič, Gal Zabukovnik<br />

Mentorici: Antonija Jakop, Martina Omladič


Opis turističnega spominka<br />

Nežin rukzak z Gore Oljke<br />

• Manjši nahrbtnik, narejen iz konopljine tkanine, ki<br />

daje nahrbtniku videz domačnosti in mehkobe. Nahrbtnik<br />

bo pohodniku služil tudi kasneje, saj ga bo lahko<br />

uporabljal za shrambo pripravljene malice, svoje mesto<br />

pa bo našel v velikem planinskem nahrbtniku. Tako se<br />

bo pohodnik izognil uporabi plastičnih vrečk.<br />

• V planinskem nahrbtniku nikoli ni manjkal namaz.<br />

Ali je bila to zaseka ali pašteta ali kakšen drug domač<br />

namaz. Mi smo se odločili za jajčni namaz z dodatkom<br />

različnih začimb in zelišč.<br />

• Med planinsko malico so bila pogosto tudi trdo<br />

kuhana jajca, lahko pa pohodnik v nahrbtnik da tudi<br />

vložena prepeličja jajca.<br />

• Tudi na kruh nismo pozabili. Odločili smo se za mini<br />

žemljice, ki jim ponekod pravijo tudi »žulike«.<br />

• Priljubljena pijača planincev in pohodnikov je čaj, zato<br />

smo v nahrbtnik dali vrečko čaja iz zdravilnih rožic z<br />

domačega vrta.<br />

• Nahrbtniku je priložena lesena žlička, da si lahko<br />

pohodnik malico iz nahrbtnika privošči že na poti proti<br />

domu.<br />

Gora Oljka in cerkev Sv. Križa<br />

Gora Oljka je 734 m visok kraški osamelec nad Polzelo,<br />

kjer od leta 1757 stoji dvostolpna cerkev, ki popotnikom<br />

že od daleč pritegne pozornost iz vseh smeri. Gora je<br />

prvič omenjena leta 1243 kot ''Križna gora''. Od sredine<br />

17. stoletja je na vrhu hriba stal križ, od leta 1753 pa<br />

kapela sv. Jošta in sv. Neže.<br />

Ljudje že stoletja prihajajo na Goro Oljko. Že leta 1897 je<br />

bila markirana pot iz Šmartnega ob Paki in malo pozneje<br />

še iz Šoštanja. Danes je Gora Oljka prepredena s številnimi<br />

markiranimi potmi, ki vodijo iz praktično vseh krajev<br />

ob njenem vznožju. Obiskovalci se lahko po vzponu oddahnejo<br />

in okrepčajo v Planinskem domu na Gori Oljki<br />

in si ogledajo znamenito cerkev Sv. Križa.<br />

Cerkev je zelo privlačna zaradi glavnega oltarja, ki jo uvršča<br />

med impozantne spomenike. Vrh predstavlja zadnja<br />

večerja z velikega oltarja, kjer sedeči apostoli v naravni<br />

velikosti izpovedujejo svoje občutke ob zadnji večerji. Posebnost<br />

je tudi podzemno svetišče z božjim grobom, ki se<br />

nahaja pod obstoječo cerkvijo in je bilo v letih 1899/1900<br />

v celoti restavrirano. Sedanje ime je Gora Oljka dobila<br />

po sliki Fortunata Berganta iz glavnega oltarja, kjer je<br />

upodobljen Jezus na Oljski gori.<br />

Z Gore Oljke je lep razgled na jugu na Posavsko hribovje,<br />

med drugim na Kum in Mrzlico, na zahodu na Menino,<br />

Golte, Smrekovec in Raduho, proti severu na Peco, Uršljo<br />

goro, Pohorje in Paški Kozjak. Lep je tudi pogled na Spodnjo<br />

Savinjsko dolino od Letuša do Celja, na del Zgornje<br />

Savinjske doline z Mozirjem in na del Šaleške doline z<br />

Velenjem.<br />

79


80 Casanova isolana<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Na temo <strong>Turistični</strong> <strong>spominek</strong> <strong>mojega</strong> <strong>kraja</strong> smo pripravili produkt povezan s primorsko<br />

regijo. Za to čudovito pokrajino je značilno pravo kulinarično bogastvo in del tega<br />

smo želeli pokazati v našem spominku. Odločili smo se za steklenico značilnega in<br />

znanega vina refošk, naloženo v leseno batano. To je preprost ribiški čoln, kakršnega<br />

so uporabljali izolski ribiči. Refošk slovi kot rubinasto rdeče vino z zdravilnimi<br />

učinki. Mi ga predstavljamo s še nepoznano zgodbo o pustolovcu Giacomu Casanovi.<br />

Veljal je za enega najbolj izobraženih in razgledanih ljudi svojega časa; govoril je vse<br />

takratne evropske jezike in imel veliko znanja iz filozofije. Pogosto se je selil. Kamorkoli<br />

je prišel, so ga ljudje toplo sprejeli in radi prisluhnili njegovim zgodbam. Z Izolo<br />

pa je povezan njegov pobeg iz beneškega zapora I piombi. Zaprli so ga zaradi mnogih<br />

prekrškov, kot so zavajanje nedolžnih, goljufije pri kartah, zapeljevanje poročenih žensk,<br />

preklinjanje, pripadnost tajnim društvom, prav tako je bil lastnik prepovedanih knjig.<br />

Med bivanjem v zaporu je neprestano mislil na pobeg. Z jetnikom Balbijem sta skovala<br />

načrt. Njegov sojetnik, izolski brivec Sordaci, ga je obril in ostrigel, da ni več dajal vtisa<br />

zanikrnega zapornika. Ker je pobeg uspel, še dandanes velja za enega najbolj razvpitih. V<br />

svojih spominih je hvalil Istro, lepoto tamkajšnjih žensk ter vino refošk iz Izole, ki ga je<br />

poskusil v beneškem zaporu. Od takrat je prisegal na čudežno moč tega črnega kralja.<br />

Povezali smo beneškega zapornika, istrsko vino in za to območje značilno plovilo batano ter<br />

dobili produkt, imenovan Casanova isolana. Tak <strong>spominek</strong> je elegantno darilo za ljubitelje<br />

vina, prav tako tudi ljubitelje kulture. Nadaljevanje našega spominka je Manjada isolana, ki<br />

vključuje kulinarične dobrote naše regije.<br />

Srednja šola Izola<br />

Prekomorskih brigad 7<br />

6310 Izola<br />

(05) 662 17 20<br />

sola@srednjasolaizola.si<br />

www.srednjasolaizola.si<br />

Avtorji naloge: Dea Kolenc, Fiona Colugnati, Patrik Provenza, Sindi Krajnc<br />

Mentor: Manuela Kuzmin Delgiusto


Manjada izvira iz italijanskega glagola mangiare, ki<br />

pomeni jesti. Beseda v našem narečju pomeni požrtija.<br />

Turist, obiskovalec ali domačin bo lahko izbiral med različnimi<br />

kulinaričnimi dobrotami in jih polagal v batano.<br />

Na voljo bodo vloženi sardoni, polentna moka z zelišči<br />

in suhi kakiji. Sardoni so tipična jadranska plava riba,<br />

cenovno dostopna, lahko prebavljiva in polna maščobnih<br />

kislin omega 3. Včasih so bila hrana predvsem revnih<br />

prebivalcev, saj so bile druge ribe predrage. Polenta je<br />

osnova, h kateri je moč kombinirati karkoli in zagotovo si<br />

zasluži častno mesto med našimi dobrotami. Ker pa polentno<br />

moko dobiš v vsaki trgovini, smo ji dodali začimbe<br />

in zelišča (majaron, timijan, žajbelj, rožmarin… čisto<br />

vseh pa vam ne smemo razkriti). Suhi kaki bo zaokrožil<br />

in posladkal naš kulinarični izbor. Kaki po naše pomeni<br />

božji sadež, ponekod pa mu zaradi okusne sladkosti<br />

pravijo tudi rajsko ali zlato jabolko.<br />

Velika prednost Manjade isolane je v tem, da kupec lahko<br />

sam izbere kombinacijo istrskih dobrot in si tako pripravi<br />

svoj turistični <strong>spominek</strong>.<br />

Osnova vsega je lesena batana, ki nas v vsakem trenutku<br />

popelje na počitnice med morske valove, kjer diši po<br />

soncu, morju, soli in istrski kuhinji.<br />

81<br />

Naš turistični <strong>spominek</strong> je lesen in estetsko privlačen,<br />

zato lahko batana brez steklenice služi tudi kot dekoracija<br />

ali neke vrste podstavek za sadje, buteljke vina oziroma<br />

druge predmete.


82 Z Jurijem po belokranjsko<br />

krepčilo<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

<strong>Turistični</strong> <strong>spominek</strong>, ki smo ga dijaki pripravili za letošnje<br />

tekmovanje Več znanja za več turizma je nastal na podlagi<br />

zgodbe, ki govori o mladem dečku Juriju.<br />

Slednji je v času Uskokov rešil Belo krajino pred tremi<br />

velikani, ki so jo uničevali.<br />

Ko so vsi domačini obupali nad tem, da bi pregnali zlobne<br />

velikane se je na pot odpravil Jurij, ki je s seboj nesel platnen<br />

»žakličk«, ki mu ga je pripravila mama. V njem sta bila<br />

kapa in šal, ki mu jih je spletla iz doma pridelane volne – z<br />

njuno pomočjo se je segrel in premagal prvega velikana, ki je<br />

zaledenel čarobno belokranjsko pokrajino. V žakličku je bil<br />

tudi brezov sok, ki je dal Juriju energijo, da je ukanil drugega<br />

velikana, ki je s svojimi velikimi nogami potacal vse pridelke, ki<br />

so jih pridelovali kmetje. Tretjega velikana, ki je bil najbistrejši in je po Beli krajini kradel<br />

ovce pa je Jurij ukanil šele, ko je ponovno našel motivacijo, da reši svojo deželo. Motivacijo<br />

mu je predstavljal zadnji predmet v žakličku – na les bele breze vgravirano belokranjsko<br />

ljudsko glasbilo tamburica.<br />

S pomočjo »žaklička« je tako v naši zgodbi Jurij rešil Belo krajino, poleg tega pa nas s svojimi<br />

doživetji v zgodbi nauči še nečesa zelo pomembnega:<br />

ne glede na to kako brezizhodno izgleda situacija, se vedno najde rešitev!<br />

Grm Novo mesto –<br />

center biotehnike in turizma<br />

Srednja šola za gostinstvo in turizem<br />

Ulica talcev 3<br />

8000 Novo mesto<br />

(07) 33 21 527<br />

ssgt.nm@guest.arnes.si<br />

http://ssgt-nm.si/<br />

Avtorji naloge: Ula Gliha, Anita Sinjur, Alen Golobič,<br />

Sodelujoči na stojnici: Ines Rupnik, Lina Ovnik, Sara Milanović<br />

Mentorica: Slavica Šterk, somentorica: Jožica Medle


V letošnji tekmovalni nalogi z naslovom Z Jurijem po<br />

belokranjsko krepčilo smo predstavili svoj turistični<br />

<strong>spominek</strong> z imenom belokranjski žakličk. Vanj smo<br />

»vtkali« izdelke iz naravnih danosti, ki jih je moč najti na<br />

območju Bele krajine – edinstvene pokrajine na skrajnem<br />

jugovzhodu Slovenije. V notranjosti posejane vinograde<br />

in polja, objemata, pogorje Gorjancev z ene in obmejna<br />

reka Kolpa, z druge strani. Energija v teh krajih je, po<br />

mnenju obiskovalcev, nekaj prav posebnega.<br />

<strong>Turistični</strong> <strong>spominek</strong> je sestavljen iz treh simbolnih<br />

elementov, ki imajo v zgodbi ključno vlogo, le-ti pa so<br />

skupaj trženi v laneni vrečki, žakličku iz zgodbe. Zunanjo<br />

podobo lanene vrečke, imenovane Belokranjski žakličk,<br />

pa krasi glavni lik zgodbe, mlad junak Jurij.<br />

Prvi element spominka sta kapa in šal, izdelana iz pristne<br />

belokranjske volne. Volneni šal in kapo naj bi dijaki naredili<br />

sami, no, vsaj tak je bil načrt. Kmalu smo ugotovili,<br />

da pletenje pravzaprav ni tako preprosto kot deluje na<br />

prvi pogled. Nam, pripadnikom računalniške generacije,<br />

je prineslo kar nekaj težav. A k sreči imamo mentorico, ki<br />

si je vzela čas in vztrajno popravljala naše napake ter nam,<br />

priznamo, pomagala pri pletenju zaključkov.<br />

Med raziskovanjem in iskanjem drugega elementa spominka<br />

smo naleteli na pridelovalca brezovega soka Roberta<br />

Bartola, ki nam je za potrebe predstavitve na tržnici<br />

daroval nekaj litrov tega naravnega bisera. Čisti brezov<br />

sok je blago sladka, malo gostejša tekočina prijetnega<br />

okusa, ki ima številne pozitivne učinke ne le na zdravje,<br />

temveč tudi na lepoto. Je raztopina hranil, ki se spomladi<br />

pretaka po deblu, iz korenin v krošnjo. Sok je v spominku<br />

pakiran v majhnih stekleničkah, ki poleg privlačnosti embalaže<br />

zagotavljajo, da potencialni kupci našega spominka,<br />

ki mu lahko rečemo kar zdravilo, brez težav vzamejo s<br />

seboj, tudi na letalo.<br />

Zadnji element spominka pa je les bele breze, ki smo ga<br />

preoblikovali v družabno igro spomin, liki katerega temeljijo<br />

na naši zgodbi.<br />

Naš cilj smo tako izpolnili: <strong>spominek</strong>, ki reprezentira<br />

Belo krajino in njene naravne danosti, je uporaben in<br />

hkrati za turiste zanimiv. Posebno privlačnost pa mu<br />

dodaja še pravljična zgodba. Izmišljena zgodba o dečku<br />

Juriju, ki je premagal tri velikane. Za slednjo imamo<br />

v bližnji prihodnosti načrt, da jo skupaj z mentorico<br />

izdamo v obliki slikanice, tako naš projekt »Z Jurijem<br />

po belokranjsko krepčilo« živi naprej, tudi po končanem<br />

tekmovanju.<br />

83


84 Keltus<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Novo mesto je glavno, gospodarsko središče na Dolenjskem in je manj poznano kot<br />

turistični kraj, čeprav že od leta 2006 nosi častni naziv »mesto situl«. Današnja poglavitna<br />

turistična ponudba Novega mesta temelji predvsem na poslovnem in športnem<br />

turizmu, ostale zvrsti turizma pa se bolj počasi razvijajo. Mesto ima tudi bogato<br />

arheološko dediščino, ki jo želimo še dodatno oživiti z novimi turističnimi spominki.<br />

Ker pa je naš turistični izdelek povezan z bivanjem Keltov, ki so nekoč živeli na enem<br />

izmed gričev mesta, bomo v nadaljevanju pogledali v čas prazgodovine mesta.<br />

V obdobju starejše in mlajše železne dobe arheološke najdbe pričajo o tedanji veliki<br />

spretnosti oblikovalcev kovin in gline, gosti naseljenosti in njihovi kulturi. Iz tega obdobja<br />

je bilo odkritih veliko število figuralno okrašenih in neokrašenih vedric oz. situl.<br />

V času antike so naše ozemlje zaznamovali tudi Rimljani, saj je v bližini mesta potekala<br />

pomembna rimska prometna pot iz Ljubljane proti Sisku.<br />

Pri raziskovanju življenja Keltov na Dolenjskem v obdobju od 4. stol. pr. n. št. smo naleteli<br />

na veliko zanimivosti. Iz zgodovinskih literarnih del lahko zasledimo opise, da so bili<br />

Kelti izjemni, inovativni, trdoživi ljudje, obvladovali so rituale in protokole narave, močno<br />

so bili povezani z zemljo, vodo in kamni. Ženske so bile enakopravne z možmi. V družini<br />

so imele poleg rojevanja pomembno vlogo. Vzgajale so otroke, skrbele za dom, vodo in<br />

hrano ter se ukvarjale s tkanjem. Rade so bile lepo urejene, nosile so različen nakit iz brona<br />

ali zlata na različnih delih telesa in oblekah.<br />

Kelti so bili znani po svoji umetnosti, ki je bila zelo izrazna, saj so izdelovali različne figure<br />

manjših in najmanjših velikosti. V začetku so z veliko mero natančnosti ustvarjali zapletene<br />

Ekonomska šola Novo mesto<br />

Ulica talcev 3 a<br />

8000 Novo mesto<br />

(07) 393 32 60<br />

informacije@esnm.si<br />

www.esnm.si<br />

Avtorji naloge: Rebeka Bajc, Sara Cajnar, Nika Tea Frelih, Lara Gašperšič<br />

Mentorica: Valerija Kranjc


geometrijske like, kasneje pa se je začel uveljavljati bolj<br />

svoboden slog z upodabljanjem različnih motivov iz narave.<br />

Bili so pravi mojstri dekoracije predmetov.<br />

Pred iskanjem ideje za turistični <strong>spominek</strong> smo raziskali<br />

obstoječo ponudbo turističnih spominkov v Novem mestu<br />

na več prodajnih mestih. Ugotovili smo, da je ponudba<br />

spominkov kar pestra. Na voljo so različni magneti z motivi<br />

situl, novomeških znamenitosti, raznovrstni nakit iz<br />

stekla ali kovinskih elementov, lesene deske v najrazličnejših<br />

oblikah. Na TIC-u Novo mesto smo skupaj z zaposleno<br />

osebo ugotovili, da je najbolje, da razvijemo izdelek, ki<br />

bo okolju prijazen torej iz lesa z ekološko noto.<br />

Odločili smo se za izdelavo unikatnih obeskov iz lesa<br />

slovenskih sadnih dreves (hruška, češnja, jablana, sliva),<br />

ki so nekdaj rastla v dolenjskih vrtovih, ob obronkih<br />

travnikov, njiv in ob prometnih poteh.<br />

Izdelek je lahek, na otip je prijeten, narejen iz ekoloških<br />

materialov, in sicer iz domačega lesa, zavzema malo prostora<br />

v prtljagi turista in ima konkurenčno ceno. Turist ga<br />

lahko uporabi kot obesek vratne verižice ali kot obešalo<br />

za ključe oz. USB disk. Premer kroga obeska znaša 4 cm,<br />

debelina pa cca 3 mm. Na hrbtni strani izdelka je prilepljena<br />

nalepka, na kateri so navedeni podatki o izdelku.<br />

Vsak obesek ima zgoraj izvrtano luknjico, ki je namenjena<br />

za vgradnjo sponke, ki omogoča napeljavo vratne<br />

verižice oz. vrvice. Izdelek se prodaja v lični papirnati<br />

škatlici, ki je prijazna do okolja.<br />

Na obeskih, ki lahko služijo kot nakit vratnih verižic, so<br />

vgravirani razni keltski simboli. Za keltske simbole smo<br />

se odločili iz razloga, ker so bile na Dolenjskem, zlasti na<br />

ozemlju sedanjega Novega mesta, izkopane arheološke<br />

najdbe iz prazgodovine, ki pričajo o nekdanjem življenju<br />

keltskih plemen. oz. vrvice.<br />

Pri iskanju imena za turistični <strong>spominek</strong> smo naleteli<br />

na obilico težav, ker smo želeli izbrati starinsko ime. Po<br />

nekaj urah iskanja smo se odločili, da se bo naš izdelek<br />

imenoval Keltus. To ime smo našli v Valvazorjevi knjigi<br />

Slava vojvodine Kranjske, kjer je avtor med drugim želel<br />

odkriti resnični in prvi izvor imena Kranjska. Prebivalce<br />

dežele Kranjske so nekdaj imenovali Kelti po osebi<br />

Celtus, in sicer to po Polifemovem sinu, ki mu je bilo ime<br />

Keltus.<br />

V sedanjem času se ponovno obujajo keltske kulture,<br />

običaji in vrednote, ker sodobni človek v svojem hitrem<br />

tempu življenja pogreša duhovne vrednote in resničen,<br />

globji stik z naravo.<br />

V zadnjih letih se je na to temo zvrstilo kar nekaj turističnih<br />

dogodkov, na katerih so obudili nekdanje življenje<br />

Keltov. Danes lahko spoznamo in prevzemamo prijetnejše<br />

oblike keltskega družbenega življenja, ki so poznani po<br />

misterijih, mitih in magiji. Iz njihove povezave z različnimi<br />

elementi se lahko marsikaj naučimo tudi mi.<br />

85<br />

»Kakor je keltska moč obudila mene, naj obudi tudi vas. In<br />

vas ponovno ponese v spomine, ko ste obiskali našo prečudovito<br />

dolenjsko vas.«


86 Dogodivščine Male Tikvice<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Osrednja nit spominka je tikev (buča), ki je naš tradicionalni, naravni in lokalni pridelek.<br />

Spominek predstavlja edinstveno ponujeno vrednost. Je večnamenski in večgeneracijski,<br />

torej namenjen celotni družini od najmlajših do najstarejših.<br />

Sestavljen je iz:<br />

• knjige receptov,<br />

• družabne igre Mala Tikvica ter<br />

• sestavin za pripravo bučnega namaza (bučnega olja, bučnih semen in začimb).<br />

Skozi turistični <strong>spominek</strong> želimo vplivati na večjo prepoznavnost Prekmurja, tako<br />

doma kot širše. Slovenski spominki kljub svojemu potencialu še vedno niso dovolj<br />

prepoznavni. Ravno zato smo izdelali sestavljen <strong>spominek</strong>, ki predstavlja različne značilnosti<br />

Prekmurja in buč.<br />

Za <strong>spominek</strong> smo najprej dobili zamisel o bučnem namazu in se odločili, da ne bo že<br />

pripravljen, temveč smo priložili vse potrebne sestavine z namenom, da si ga pripravi vsak<br />

sam. Ker smo želeli predstaviti še ostale okusne jedi iz buč, smo naredili majhno knjižico<br />

z recepti, za pripravo različnih jedi. Poudarili smo tudi koristne učinke bučnega olja na<br />

zdravje posameznika, zato smo na zadnji strani knjižice receptov zapisali še 7 koristi za<br />

zdravje. Da bi bil <strong>spominek</strong> zanimiv tudi za mlajše, smo se domislili zabavne in poučne igrice,<br />

preko katere bodo igralci spoznavali Prekmurje, njegove naravne in druge znamenitosti.<br />

Vse dele spominka smo želeli združiti in ponuditi skupaj, zato smo oblikovali leseno škatlico,<br />

v kateri bo celoten <strong>spominek</strong> shranjen in je uporabna tudi za druge namene.<br />

Vsem oboževalcem domačih, tradicionalnih jedi in iger pa smo pripravili enodnevno kulturnozabavno<br />

prireditev, ki bo potekala na Gradu na Goričkem.<br />

Ekonomska šola Murska Sobota,<br />

Srednja šola in gimnazija<br />

Noršinska ulica 13<br />

9000 Murska Sobota<br />

(02) 521 34 00<br />

ekonomska.sola@s-es.ms.edus.si<br />

www.ekonomska-ms.si<br />

Avtorji naloge: Nina Novak, Lara Seredi, Nika Hari, Simona Nemec,<br />

Niko Potočnik, Filip Kutoš, Melisa Rainer<br />

Mentorici: Nataša Šiplič Šiftar, Cvetka Gomboc Alt


87


88 Po poteh Vinka Spominka<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

<strong>Turistični</strong> proizvod, ki smo si ga zamislili v letošnjem šolskem letu, smo poimenovali<br />

Po poteh Vinka Spominka. Zgodba se odvija na Krasu.<br />

Vinko Spominko je sin doberdobske matere in kraškega očeta, ima ženo in dva<br />

šoloobvezna otroka. Družina je zelo povezana. Obletnica poroke staršev je pred vrati,<br />

Vinko pa še ne ve, kaj bi staršema podaril. Rad bi ju obdaril z nečim, kar jima bo<br />

obudilo spomin na njuno »ohcet«.<br />

Da bi našel primerno darilo, se poda na pot, na kateri obišče več kraških zamejskih<br />

vasi, ki jih je že kot otrok obiskal s starši.<br />

V vsaki vasi, v kateri se ustavi in preizkusi lokalne enogastronomske dobrote, si za<br />

spomin vzame vinski zamašek. Dan obletnice se bliža in Vinko še nima darila. Kmalu<br />

mu šine ideja…staršema bo podaril veliko srce, ki sta ga vnuka izdelala iz zbranih<br />

zamaškov.<br />

Namen tega projekta je spoznavanje Krasa, vina in gastronomije ter naravnih zanimivosti<br />

in kulturne dediščine naših krajev. <strong>Turistični</strong> paket je posebej primeren za vse mlade<br />

družine z otroki, pa tudi njihove stare starše, ki se želijo razvedriti ob dobri hrani in kapljici.<br />

In ko oni uživajo, uživajo tudi otroci, ko se v družbi animatorja zabavajo in ustvarjajo<br />

spominke iz zamaškov. Ob zabavi pa še spoznavajo kulturno, naravno in zgodovinsko<br />

dediščino kraškega območja (prijetno s koristnim).<br />

Tehniška šola za turizem<br />

s slovenskim učnim jezikom<br />

Žiga Zois<br />

Ul. Puccini 14<br />

34170 Gorica, Italija<br />

+(39) 0481 53 00 21<br />

gois00400n@istruzione.it<br />

www.potep.org<br />

Avtorji: Erika Bric, Martina Feresin, Giorgia Trevisan, Lisa Mainardis,<br />

Nace Sorč, Laura Drašček, Martina Zidarich<br />

Mentorice: Flavija Bezeljak, Sara Bresciani, Federica Bello,<br />

Michela Codermaz, Erika Valentinčič


Dnevni program po poteh vinka spominka<br />

89<br />

9.00 Doberdob (ogled Gradine in jezera)<br />

10.30 Devin (Devinski grad)<br />

12.00 Repen in Repentabor, Kraška hiša, cerkev device<br />

Marije Vnebovzete (arhitektura in obzidje)<br />

13.00 Osmica Zidarich Praprot: degustacija vin in kosilo,<br />

ogled vinske kleti Zidarich<br />

15.30 Povratek na Gradino


90 Suvenirima o Zvorniku<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

U skladu sa ovogodišnjom temom festivala, cilj nam je afirmacija Grada Zvornika,<br />

posebno putem suvenira. Koristićemo postojeće suvenire Turističke organizacije grada<br />

Zvornika, kao i one koje ćemo sami izraditi. Na osnovu istraživačkog dijela zastupićemo<br />

suvenire o mostu sa rijekom Drinom, tvrđavi, gradskoj kapiji, manifestaciji Zvorničko<br />

ljeto.<br />

Cilj nam je da napravimo široku turističku ponudu, za razne turiste, od onih što vole<br />

slikanje, kulturne manifestacije do gostiju koji vole koncerte. Zato će ovaj turistički<br />

proizvod biti skup različitih ponuda, u kojima svako može da pronađe ono što mu<br />

odgovara, a ujedno i za svaku ponudu, imaćemo i suvenir koji ga prati. Predstavićemo<br />

Zvorničko ljeto, Regatu, Uličnu trku, Vidovdanski sabor, Plivanje za Časni krst i<br />

manifestaciju Mostovi spajaju ljude.<br />

Javna ustanova<br />

Srednjoškolski centar<br />

»Petar Kočić« Zvornik<br />

Vuka Karadžića 69<br />

75400 Zvornik<br />

056/490-290<br />

ss62@skolers.org<br />

www.gimissspkzv.org<br />

Učenici: Isidora Jerkić, Dajana Erkić, Jovana Jovanović , Čedomir Ristić,<br />

Sofija Šurbat, Ana Subotić, Anja Šešlija<br />

Mentor: Željko Zarić


Abstract<br />

In accordance with this year's theme of the festival, our<br />

aim is to affirm the city of Zvornik, especially through<br />

souvenirs. We will use the existing souvenirs of the Tourist<br />

Organization of the city of Zvornik, and souvenirs<br />

made by ourselves. Based on the research part, we will<br />

make souvenirs with the bridge on the Drina River, the<br />

fortress, the city gate, the Zvornik Summer manifestation.<br />

Our goal is to make a wide tourist offer, for various<br />

tourists, from those who like painting, cultural events to<br />

guests who like concerts. That is why this tourist product<br />

will be a set of different offers, in which everyone can<br />

find what they like, and at the same time for each offer,<br />

we will also have a souvenir to accompany it. We will<br />

present Zvornik Summer, Regatta, Street Race, Vidovdan<br />

Assembly, Swimming for the Holy Cross and the manifestation<br />

Bridges connect people.<br />

91


92 Turistička razglednica<br />

regije Birač<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Ovim projektom predstavljamo turističku razglednicu regije Birač, otvarajući vrata<br />

četiri srednjovekovna manastira iz 14 i 15 veka: Lovnica, Tavna, Sase i manastir<br />

Svetog Jovana Preteče, kao i vrata najstarije džamije u Bosni i Hercegovini – Kušlet.<br />

Regija Birač se nalazi u istočnoj Bosni i obuhvata geografski povezane teritorije<br />

opština Bratunac, Milići, Srebrenica, Šekovići, Vlasenica i Zvornik.<br />

U skladu sa ovogodišnjom temom, cilj nam je afirmacija i promovisanje svih religija<br />

na prostoru regije Birač preko verskog turizma. Potrebno je privuči što veći broj<br />

stranih i domaćih turista da bi se upoznali sa načinom dolaska u verske objekte koji<br />

predstavljaju kulturno-istorijsko, duhovno i nacionalno blago naše zemlje.<br />

Proizvod koji nudimo je dvodnevni događaj, koji se sastoji od obilaska regije Birač – prvi<br />

dan je obilazak džamije Kušlet (opština Zvornik), manastirskog kompleksa Sase (opština<br />

Bratunac) i manastira Lovnice (opština Šekovići.) Za sutrašnji dan planiran je obilazak<br />

manastira Tavna i manastira Svetog Jovana Preteče koji pripadaju opštini Zvornik.<br />

Ovom našom turističkom ponudom želimo da zaineresujemo ljude da dođu i upoznaju<br />

druge religije i tako promovišu verski turizam. Verski turizam treba da bude most koji će da<br />

spoji i poveže ljude različitih religija da bi ljudi bolje shvatili i razumeli jedni druge.<br />

Javna ustanova<br />

Srednjoškolski centar<br />

»Petar Kočić« Zvornik<br />

Vuka Karadžića 69<br />

75400 Zvornik<br />

056/490-290<br />

ss62@skolers.org<br />

www.gimissspkzv.org<br />

Učenici: Miroslav Pisić, Bojan Ašćerić, Dušan Mijatović,<br />

Dejan Galić, Stefan Tomić, Ivan Pantelić<br />

Mentor: Darka Tolj


Program<br />

Prvi dan<br />

93<br />

8.00 Dolazak i smeštaj učesnika u motel »Laguna«<br />

9.00 Pešačenje do džamije na Kušletu i njen obilazak uz<br />

izlaganje turističkog vodiča<br />

10.30 Odmor i doručak<br />

11.00 Poseta i obilazak manastira Sase i rimskog nadgrobnog<br />

spomenika koji se nalazi u kompleksu manastira<br />

13.30 Povratak u Zvornik i ručak u restoranu »Vidikovac« i<br />

polazak do manastira Lovnice<br />

15.30 Pešačenje, poseta i obilazak manastira Lovnica<br />

18.00 Povratak u Zvornik. Večera i noćenje u restoranu<br />

»Gradska kafana Central«<br />

20.30 Druženje, bogati noćni život Zvornika<br />

Drugi dan<br />

9.00 Doručak u restoranu »Gradska kafana Central«<br />

10.00 Obilazak manastirskog kompleksa Tavna uz izlaganje<br />

turističkog vodiča<br />

14.00 Povratak u Zvornik. Ručak u etno restoranu »Šoja 2«<br />

na Zvorničkom jezeru<br />

16.30 Obilazak zvorničkoga manastira uz izlaganje turističkog<br />

vodiča<br />

19.00 Ispračaj učesnika


94 Nezaboravan trag<br />

Vrnjačkih parkova<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Banja označava »mesto za kupanje ili banjanje« i neraskidivo je vezana za postojanje<br />

prirodnog lekovitog faktora (PLF). Bez njega nema lečenja, pa tako ni banje, drugim<br />

rečima ni naše predivne Vrnjačke Banje. Mineralni izvori bili su ključna atraktivnost<br />

za dolazak turista u ovu kraljicu turizma, smeštenu u prelepom ambijentu planine<br />

Goč. Kasnije, oni su bili samo osnova za dalji razvoj brojnih društvenih atraktivnosti<br />

kojima Banja danas raspolaže. Prema istraživanju turistima najzanimljivije atraktivnosti<br />

su Most ljubavi, Japanski vrt i Vrabac Gočko. One osim što upotpunjavaju sadržaj<br />

boravka turista čiji je motiv posete lečenje, svakako privlače i veliki broj novih segmenata<br />

tražnje koji traže neko novo iskustvo. Suveniri vezani za ove atraktivnosti turistima<br />

omogućavaju da delić tog iskustva ponesu sa sobom. Inovativni suveniri kreirani sa<br />

ljubavlju ostavljaju autentičan, neizbrisiv trag u srcima turista i pozivaju ih da se uvek iznova<br />

rado vraćaju. Kako bi zadovoljstvo turista bilo još na višem nivou prilikom kreiranja<br />

suvenira vodilo se računa o smanjenju stepena zagađenja banje. Izrađeni su od materijala<br />

koji umesto da zagade njene parkove i vodene tokove postali su delić predivnog sećanja koje<br />

vremenom ne bledi. Poštujući elemente tradicije, a u skladu sa konceptom održivog razvoja,<br />

jedan deo suvenira napravravljen je i od obnovljivog resursa, vune.<br />

Ugostiteljsko-turistička škola<br />

sa domom učenika Vrnjačka Banja<br />

Čajkino brdo 18<br />

36210 Vrnjačka Banja, Srbija<br />

+381 (0)36 611 378<br />

ugostturskola@ptt.rs<br />

www.uts.edu.rs<br />

Učenici: Gavrilović Nevena, Jovanović Anđela, Veselinović Sara,<br />

Marković Nikola, Miković Mihailo<br />

Mentor: Marijana Đurađević


Najprivlačnije atraktivnosi Vrnjačke<br />

Banje i suveniri vezani za njih<br />

Most ljubavi poznat je kao posebna atraktivnost gde se<br />

može videti veliki broj mladih parova koji »zaključavaju<br />

svoju ljubav« ostavljajući katance, koji danas preplavljuju<br />

most. Ono što ga karakteriše je priča koja prati čitavu ovu<br />

tradiciju sa zaključavavanjem:<br />

Nekoliko godina pre I svetskog rata zavoleli su se učiteljica<br />

Nada i srpski oficir Relja. Bila je to ljubav kojoj su se<br />

svi meštani Vrnjačke banje divili, sve do početka rata koji<br />

je sa sobom doneo more problema zaljubljenom paru. Početkom<br />

rata, Relja odlazi sa svojom vojskom u Grčku, gde<br />

pronalazi novu ljubav zbog koje zaboravlja svoju Nadu.<br />

Ona je tugovala, patila i umrla mlada i nesrećna. Devojke,<br />

potresene Nadinom sudbinom, u želji da sačuvaju<br />

svoju ljubav, na katance ispisuju imena svojih voljenih<br />

i vezuju za ogradu mosta gde su se Nada i Relja nekada<br />

sastajali, a ključiće simbolično bacaju u reku.<br />

Psenikinja, Desanka Maksimović je inspirisana tužnom<br />

ljubavnom pričom napisala jednu od svojih najlepših<br />

ljubavnih pesama »Molitva za ljubav«, i na taj način je<br />

sačuvala legendu od zaborava. Kako bi priča trajno ostala<br />

u sećanju turista napravljeni su inovativni suveniri koji se<br />

vezuju za »Most Ljubavi«.<br />

Suvenir Love bookmark namenjen je ljubiteljima knjige.<br />

Napravljen je od materijala za reciklažu, kartona, papira i<br />

obnovljivog resursa vune.<br />

Čitajući Nadinu i Reljinu priču stranice beležite našim<br />

Love Bokmarkerima.<br />

Love ključići napravljeni su od materijala za reciklažu, od<br />

žice i kartona.<br />

Učinite vašu ljubav večnom, jedan ključić ponesite sa<br />

sobom.<br />

Kutija ljubavi predstavlja suvenir, kutija u obliku srca,<br />

napravljen od kartona koji u sebi sadrži ljubavne poruke<br />

ispisane na paljenom papiru.<br />

Otvorite kutiju ljubavi i odaberite pravu poruku za vašu<br />

dragu osobu.<br />

Stihovi u boci predstavljaju suvenir sa ispisanim stihovima<br />

čuvene pesme Desanke Maksimović, posvećene<br />

legendi koja se vezuje za »Most ljubavi«. Stihovi pesme<br />

»Molitva za ljubav« ispisani na papiru nalaze se u flašama<br />

namenjenim reciklaži, oblepljenim srcima od papira.<br />

Odaberite pravi stih pesme i ovekovečite vašu ljubav.<br />

Japanski vrt u Vrnjačkoj Banji je otvoren 2011. godine<br />

i predstavlja spoj žive i nežive prirode, mesto koje odiše<br />

spokojom. Sa prvim mrakom ovo mesto nastavlja da živi<br />

zahvaljujući svetiljkama koje vrtu daju posebnu čar.<br />

Svećnjaci Japanskog vrta su napravljeni od plastičnih i<br />

staklenih tegli i starih novina.<br />

Unesite harmoniju u vaš dom sjajem svećnjaka Japanskog<br />

vrta.<br />

Bedževi predstavljaju inovativan suvenir u čijoj izradi su<br />

korišćeni prvenstveno stari bedževi koje su učenici, kao<br />

volonteri na čuvenoj manifestacijiji Love Fest, prikupljali.<br />

Na svakom bedžu ispisana su japanska slova koja imaju<br />

određeno značenje, pa se u skladu sa tim izdvajaju sledeći<br />

bedževi sa određenim pratećim porukama:<br />

Bedž lepote – Kao podsetnik na to da lepota nije samo u<br />

licu, već svetlost u srcu.<br />

Bedž mira – Niko ti ne može doneti mir osim tebe samoga.<br />

Naš Bedž Mira pomoći će vam da pronađete svoju<br />

oazu mira …<br />

Bedž ljubavi – Ljubav je slepa, ali je u zemlji ljubavi i<br />

najtamnija noć obasjana suncem. Neka naš Bedž Ljubavi<br />

bude vaše sunce.<br />

Bedž sreće – Ponesite sa sobom naš Bedž Sreće, jer samo<br />

onaj koji je srećan može širiti sreću oko sebe.<br />

Bedž mudrosti – Mudar čovek ne daje prave odgovore,<br />

već postavlja prava pitanja. Zato nosite naš Bedž Mudrosti<br />

i mislite mudro.<br />

Ukoliko želite da elementi ovog harmoničnog jedinstva<br />

ostanu kraj vašeg srca ukrasite odeću našim bedževima<br />

Vrabac »Gočko« nalazi se u centru Vrnjačke Banje. Predstavlja<br />

skulpturu koju krase tradicionalni srpski opanci i<br />

šajkača. Ime je dobio po planini Goč u čijem se podnožju<br />

nalazi Vrnjačka Banja. Vrabac »Gočko« je bio maskota<br />

Igara bez granica koje su se održale u Vrnjačkoj Banji<br />

1990. godine.<br />

Gočko flašica predstavlja suvenir napravljen od flašice namenjene<br />

za reciklažu ivunice, sa nacrtanim likom Vrapca.<br />

Budite večno mladi, sa sobom ponesite flašicu vode termomineralnih<br />

izvora Vrnjačke Banje.<br />

Gočko Bedž je suvenir sa likom vrapca na bedževima<br />

prikupljanim na Love Festu, kao što su i prethodno pomenuti<br />

bedževi Japanskog vrta.<br />

Stavite Gočko Bedž i osetite duh slobode.<br />

95


96 Kofer sećanja<br />

Turistički proizvod Kofer sećanja predstavlja spoj modernog sa tradicijom. Inspirisan je<br />

vojvođanskim vezom u savremenoj interpretaciji i prilagođen potrebama savremenog<br />

turiste – kupca. Proizvod je uspomena za poneti, koji dočarava magiju vojvođanske<br />

varošice koju stvara njen narod, pesma, igra, tradicija, običaji … Mnoštvo različitosti<br />

tradicija i kultura narodnosti koji ovde vekovima žive, kao koncem poslaganim u više<br />

boja, vezu etno doživljaj vojvođanske varošice, vezu vojvođanski vez mesta gde biti<br />

drugačiji znači biti vredan poštovanja.<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Kofer sećanja<br />

Ovo nije kofer koji pakujete kada krećete na putovanje. Ovo je kofer koji ćete doneti sa<br />

putovanja – sa putovanja u naš grad. Jer znamo da ćete kada pođete nazad, poželeti da<br />

sa sobom ponesete nešto više od uspomena na predivne ukuse autentične vojvođanske<br />

hrane i pića. Više od uspomena na dane provedene na lepom plavom Dunavu, uz pesmu<br />

tamburaša i gajdaša, na čamcima i na fijakerima ili na biciklima. Više od uspomena na<br />

raznolikost tradicija i kultura naših naroda, na grad sporta i velikih sportskih imena, na<br />

predivnu prirodu jedne ravnice u koju je svako dobrodošao, na brojne manifestacije. Nešto<br />

što će vas podsećati ne samo na mesto na kojem ste bili, već i na druženja i stečena prijateljstva,<br />

na snažne utiske i anegdote … Dozvolite da vam kad pođete od nas, kao pravi, dobri<br />

domaćini, napunimo kofere onim malim stvarima koje više od sećanja znače.<br />

Srednja stručna škola<br />

»Dr Radivoj Uvalić«<br />

Trg bratstva i jedinstva 23<br />

21400 Bačka Palanka<br />

+381 216 040 428<br />

ekonomskabp@gmail.com<br />

www.ekonomskabp.edu.rs<br />

Autori: Marija Novaković, Milica Puđa, Jana Aničić, Savo Zorić, Vukašin Đorđić<br />

Mentor: Aranka Harak


97<br />

Upoznajte naš grad<br />

Bačka Palanka<br />

Odmor na mestu gde Dunav spaja panonsku ravnicu i<br />

fruška brda. Upustite se u taj doživljaj, etno boja dinamične<br />

ravnice, obasjaće ga milenijumi kulturnih simbola.<br />

Iznenadjenja u svako doba, za sva čula. Upustite se u<br />

avanture i zalazak sunca u panonsko more.<br />

Foto safari u očaravajućoj prirodi. Vinogradi, vidikovci,<br />

planinski izvori, plaže i pešačke staze … Zaljubljenici u<br />

prirodu uverite se sami.<br />

Zabava uz tamburaše i domaće vino.<br />

Iz zavežljaja prošlosti<br />

u miraz budućnosti


98 Suvenir našeg <strong>kraja</strong><br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Oduševljeni smo nad svojim gradom kao turističkim odredištem, njegovom poviješću<br />

i kulturnom baštinom smatramo da ovim projektom trebamo dočarati ljepotu našega<br />

<strong>kraja</strong> i kvalitetu naše gastronomske ponude.<br />

Ovim projektom želimo doprinijeti razvoju i napretku turizma i različitih kulturnih<br />

događanja i manifestacija tijekom cijele godine te predstavljamo suvenir našeg <strong>kraja</strong>.<br />

Suvenir može biti stvar ili predmet različitog podrijetla, oblika, veličine i predstavlja<br />

poklon za uspomenu i sjećanje.<br />

Svaki suvenir može ispričati »priču« s određenog područja i ujedno biti originalan i autentičan.<br />

Vino i rakija, slavonski kulen te čvarci ili kobasice koje se na tavanima suše,<br />

čajevi od biljaka s domaćih polja, licitarska srca, med. Sve su to proizvodi koje turisti<br />

rado s ovog područja ponesu svojim domovina.<br />

S obzirom da smo mi učenici Ugostiteljsko-turističke škole odlučili smo se za gastro<br />

suvenir kojega mi sami možemo napraviti.<br />

Jedan od suvenira koji smo mi priredili zove se Osječka Knedla, to je delikatesa koja je<br />

nastala iz starog običaja iz vremena osmanske vladavine, a povezuje se s jednom zanimljivom<br />

legendom.<br />

Ugostiteljsko-turistička škola<br />

Osijek<br />

Matije Gupca 61<br />

31000 Osijek<br />

+385 31 211 095<br />

ured@ss-ugostiteljsko-turisticka-os.skole.hr<br />

http://ss-ugostiteljsko-turisticka-os.skole.hr<br />

Autori: Denny Sokić, Matea Sušić, Stjepan Lulić, Talia Batrnek<br />

Mentor: Gabrijela Baraban


Legenda o knedli<br />

U davna vremena, točnije u ljeto 1526. godine, Osijek je<br />

u vihoru rata postao dijelom velikog Osmanskog carstva.<br />

Konačno, na veliku sreću Osječana, u petak, 29. rujna<br />

1687. u 11 sati zadnji osmanski vojnik napustio je grad.<br />

Par godina kasnije, u sjećanje na taj veliki trenutak zazvonile<br />

su osječke crkve i tako proslavile dugo čekanu slobodu.<br />

Kako su godine prolazile, crkve u Tvrđi, Donjem<br />

i Gornjem gradu su i dalje svakoga petka u 11 zvonile<br />

u spomen na veliki događaj no Osječani su krajem 19.<br />

stoljeća zaboravili pravi razlog … Konačno i praktično,<br />

kuharice su shvatile da je upravo to vrijeme, kada im sve<br />

crkve tako kažu, idealno za pripremu jednog od omiljenih<br />

nam jela – knedli (sa šljivama), kako bi cijeli ručak<br />

bio gotov na vrijeme, do podneva! I tako je taj, jedanaesti<br />

sat petkom postao i ostao poznat kao – »knedl sat«!<br />

Knedla je dio gastronomske povijesti koju je Ugostiteljskom<br />

škola u Osijeku oživjela u suradnji s Turističkom<br />

zajednicom grada Osijeka.<br />

Omotač:<br />

• 50 g maslaca,<br />

• 40 g krušnih mrvica,<br />

• 10 g maka,<br />

• 10 g oraha,<br />

• 40 g šećera,<br />

• cimet – po želji.<br />

Priprema:<br />

Skuhajte krumpir, protisnite ga i ohladite. Dodajte oštro i<br />

glatko brašno, orahe, mak, šećer, sol, jaje i cimet. Mijesite<br />

tijesto dok ne postane kompaktno. Od smjese oblikujte<br />

kuglice i u njih utisnite otkoštenu šljivu punjenu pekmezom<br />

od šljiva. Knedle kuhajte u kipućoj vodi.<br />

Na maslacu popržite krušne mrvice, orahe, mak, šećer,<br />

cimet i u smjesu uvaljajte kuhane knedle. Knedle poslužite<br />

s kiselim vrhnjem i domaćim pekmezom od šljiva.<br />

Krempita<br />

Druga slastica koju Osječani vole je krempita. Kremšnite<br />

ili krempite su jedan od omiljenih deserata na našim<br />

prostorima.<br />

Krempita je poznata delikatesa u gradu Osijeku od<br />

davnina, rađena isključivo od domaćih sastojaka. Naime,<br />

rješenjem Sektora za žigove i industrijski dizajn Državnog<br />

zavoda za intelektualno vlasništvo, krempita osječke<br />

slastičarnice Sunčana upisana je u poseban registar tzv.<br />

verbalnih žigova pod zaštićenim nazivom »Osječka krempita«.<br />

Obišli smo i tu slastičarnicu i od vlasnika saznali na<br />

koji način se stvara brend jedne slastice, koliko je i u kojem<br />

roku »Osječka krempita« privukla svoje sljedbenike.<br />

99<br />

Recept za knedlu<br />

Sastojci (za 10 knedli):<br />

Krumpirovo tijesto:<br />

• 750 g kuhanog protisnutog krumpira,<br />

• 150 g glatkog brašna,<br />

• 150 g oštrog brašna,<br />

• 30 g oraha,<br />

• 25 g maka,<br />

• 40 g šećera,<br />

• 10 g soli,<br />

• 1 jaje,<br />

• 2 g cimeta,<br />

• 10 kom šljiva,<br />

• pekmez od šljiva.


100 Opatijski bookmark<br />

sa kamelijom<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Suveniri su ukorijenjeni u lokalnu kulturnu baštinu te promoviraju i materijaliziraju<br />

identitet turističkog mjesta, te stvaraju neraskidivu vezu između prošlosti i sadašnjosti.<br />

Što čini suvenir dobrim, atraktivnim i poželjnim?<br />

Ispitanici ističu da suvenir mora biti malen i jeftin, prepoznatljiv za kraj, tradicijski i<br />

autohton, sa jasnom uporabnom vrijednošću.<br />

I tako istražujući postojeću ponudu suvenira Opatije, i njenu bogatu povijest, odabrali<br />

smo cvijet kamelije kao motiv za naš suvenir. Cvijet kamelije svojom ljepotom očarava<br />

Opatijce, ali i njihove goste, već dugih 170 godina zbog čega predstavlja simbol grada.<br />

Njezinom ljepotom bila je nadahnuta i Coco Chanel, i učinila je bijelu kameliju jedinstvenim<br />

modnim dodatkom.<br />

Prvu kameliju je 1846. godine u Opatiju donio Iginio Scarpa svoj supruzi, i zasadio je u<br />

najljepšem opatijskom Parku Angiolina. Potaknuti brojnim slavnim osobama: piscima,<br />

skladateljima, okrunjenim glavama, koji su u ovom parku uživali u kamelijama i čitanju<br />

knjiga došli smo na ideju našeg suvenira. Izradili smo Opatijski bookmark sa kamelijom.<br />

Cvijet kamelije može biti bijeli, crveni, ružičast i prošaran, a svaku od tih boja iskoristili smo<br />

za naš suvenir.<br />

I dobili smo ono što suvenir mora biti: malen, imati uporabnu vrijednost, pričati priču, a s<br />

obzirom da je rađen od recikliranog materijala, potiče i ekološku osviještenost.<br />

Ugostiteljska škola Opatija<br />

Kumičićeva 14<br />

51410 Opatija, Hrvatska<br />

+385 51 718 520<br />

uso@ss-ugostiteljska-opatija.skole.hr<br />

http://ss-ugostiteljska-opatija.skole.hr<br />

Učenici: Ivana Kiđemet, Nina Saršon, Artisto Vlašić<br />

Mentor: Majda Šimunić


Kamelija simbol Opatije<br />

Smještena podno planine i parka prirode Učka, Opatija<br />

pruža izvrstan odabir za odmor ljeti i zimi. Predivna priroda,<br />

parkovi, stare austro-ugarske ville, šetališta i plaže<br />

već 170 godina privlače turiste iz Europe i svijeta.<br />

Opatija je vodeće turističko mjesto u Republici Hrvatskoj<br />

za organizaciju kongresa, seminara i savjetovanja.<br />

Festivalima, koncertima, izložbama i drugim kulturnim<br />

i sportskim događanjima Opatija tijekom cijele godine<br />

nudi kulturno zabavne sadržaje.<br />

Klima Opatije je submediteranska što znači da su temperature<br />

nešto niže, a i padalina te oblačnih dana u godini<br />

ima više nego u južnijim predjelima Jadrana. Parkovi<br />

Opatije poznati su na cijelom području Jadrana i sredozemlja<br />

kao središte parkovnog bilja cijelog svijeta. Parkovi<br />

i zelenilo predstavljaju središnji dio cijelog područja<br />

gradske površine.<br />

Dođite u Opatiju i otkrijte skrivene čari jednog o najljepših<br />

opatijskih parkova! Upoznajte opatijsku povijest<br />

kroz čaroliju Parka Angiolina i uživajte u šetnji slikovitim<br />

stazama. Park Angiolina jedan je od najnagrađivanijih<br />

parkova u Hrvatskoj te najpoznatiji park u Opatiji. Sa<br />

širokom lepezom biljnih vrsta iz raznih dijelova svijeta<br />

čini zeleno srce grada.<br />

Cvijet kamelija koji upotpunjuje ljepotu ovog parka<br />

postao je simbolom Opatije. Osim prekrasne kamelije,<br />

u parku su svoj dom pronašli i američki bor, himalajski<br />

čempres, zimzelena biljka zanimljivih listova – fatsia japonica<br />

te skoro 150 drugih biljnih vrsta. Ovom hortikulturnom<br />

spomeniku uvelike pogoduje ugodna mediteranska<br />

klima pa park, uz pomoć vrijednih ruku vrtlara, uvijek<br />

izgleda savršeno.<br />

Prošećite šljunčanim stazama parka i naići ćete na<br />

šarmantnu Villu Angiolinu i slikoviti Glazbeni paviljon.<br />

Odmorite se na nekoj od brojnih klupica i uživajte u<br />

zelenoj bajci Opatije.<br />

Već dugi niz godina opatijska kamelija privlači veliki broj<br />

turista, koji uživaju u njegovoj ljepoti. Tako je Opatija<br />

dobila svoj simbol. S ciljem brendiranja tog karakterističnog<br />

simbola opatijske rivijere, kamelija se pojavljuje<br />

na svim promotivnim materijalima, razglednicama, dok<br />

sportska natjecanja nose njeno ime.<br />

Brendiranju opatijske kamelije kao simbola rivijere,<br />

pridonosi i Udruga ljubitelja kamelije »Iginio Scarpa« I<br />

Hrvatski muzej turizma koji je danas smješten u Villi<br />

Angiolina.<br />

101<br />

Ugostiteljska škola<br />

Opatija


102 Djevojka<br />

s galebom<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Opatija je poznata turistička destinacija. Turisti mogu u Opatiji uživati tijekom cijele<br />

godine. U ovom projektu sudjelujemo kako bi turiste podsjetili na raznovrsnu turističku<br />

ponudu tijekom cijele godine. Osim toga željeli bi da imaju uspomenu na lijepo<br />

provedeno vrijeme u našem kraju. Djevojka s galebom je simbol Opatije i cijelog<br />

Kvarnera i može se koristiti kao motiv na različitim suvenirima. Ponuda suvenira je<br />

područje gdje se turistička ponuda može obogatiti. Kalendar koristimo svakodnevno i<br />

interesantni motivi mogu privući pažnju i potaknuti turiste da dođu u našu turističku<br />

destinaciju zbog različitih turističkih atrakcija. Djevojka s galebom je čest motiv za<br />

umjetnike i ideje koje se nadovezuju na taj motiv mogle bi se iskoristiti na interesantan<br />

način.<br />

Hotelijersko turistička škola<br />

Opatija<br />

Drage Gervaisa 2<br />

51 410 Opatija<br />

+385 51 27 15 95<br />

hts@ss-hotelijersko-turisticka-opatija.skole.hr<br />

www.ss-hotelijersko-turisticka-opatija.skole.hr<br />

Učenici: Armend Likaj, Ana Krstačić, Korina Svoboda, Ana-Marija Žubrinić<br />

Mentori: Ksandra Sinožić, Marina Ivančić Komadina


Djevojka s galebom<br />

Djevojka s galebom simbol je Opatije i cijelog Kvarnera,<br />

koja će vas uvijek dočekati s čeznutljivim pogledom u<br />

daljinu. Elegantna statua na stijeni uz obalno šetalište<br />

Lungomare u Opatiji krije zanimljivu priču i identitet<br />

djevojke koji je desetljećima bio tajna.<br />

Za ljubitelje umjetnosti Opatija je pravi odabir. Upravo<br />

se Opatija može pohvaliti brojnim »stanovnicima« koji su<br />

namjerno ili slučajno završili na njenim ulicama. Navodi<br />

vas na razmišljanje, svaki put iznova, o životu i sudbini te<br />

divne, mlade djevojke.<br />

Suveniri<br />

Suvenir je predmet kojeg se ponese i zadrži u spomen na<br />

određen događaj, mjesto ili osobu. Riječ dolazi od francuske<br />

riječi souvenir i znači sjećanje. Suveniri su obično<br />

kupuju sebi ili drugima. Suvenir može biti praktički<br />

sve, od pamučne majice sa natpisom I love Opatija, do<br />

metalne registarske tablice i kojekakvih sitnica; plakata,<br />

privjeska za ključeve do flaše vina.<br />

Ove godine naša škola je prvi put sudjelovala u međunarodnom<br />

festivalu »Več znanja za več turizma« i jako smo<br />

zadovoljni s organizacijom festivala i ljubaznim domaćinima.<br />

Učenici koji su sudjelovali na natjecanju imali su priliku<br />

primijeniti kreativnost i doprinijeti turističkoj ponudi<br />

naše destinacije.<br />

Opatija<br />

Opatija, grad koji se često naziva i biserom Jadrana,<br />

danas je jedna od najpoželjnijih destinacija velikog broja<br />

turista.<br />

Ljudi iz cijelog svijeta posjećuju ovaj prekrasni primorski<br />

grad koji je još od 19. stoljeća poznato lječilište. I danas<br />

Opatija privlači ljubitelje wellnessa, relaksacije i kvali­<br />

103<br />

tetnog odmora. Zahvaljujući ugodnoj klimi, Opatija je<br />

savršena cjelogodišnja destinacija bogata nevjerojatnim<br />

prirodnim ljepotama.<br />

Grad je smješten ispod planine Učka koja je omiljena lokacija<br />

izletnika i planinara, te svih onih koji žele uživati u<br />

savršenom skladu krajolika. U Opatiji se osim prirodnih<br />

ljepota osjeti i bogata te raskošna povijest. Gradske ulice<br />

ovog grada prepune su kuća zanimljive i neobične arhitekture<br />

te luksuznih vila iz habsburškog doba. Opatiju<br />

krasi velik broj šarolikih parkova te šetnica koje zbog<br />

blizine mora stvaraju opuštajuću atmosferu. Jedna od<br />

najpoznatijih šetnica tik uz more je čuvena šetnica Lungomare<br />

koja bi svakako trebala biti nezaobilazno odredište<br />

svakog posjetitelja.<br />

Nezaobilazna odredišta bi bez sumnje trebala biti i Ulica<br />

slavnih te uvala zvana Portić, a iz Opatije se nipošto<br />

ne odlazi bez fotografije s Djevojkom s galebom koja je<br />

najpoznatija skulptura i simbol ovog grada. Zimi se može<br />

uživati u raskošno ukrašenim trgovima, ulicama, raznim<br />

spektaklima i programima koji su dio opatijske adventske<br />

bajke. Čisto more, prekrasan pogled na obližnje otoke<br />

Cres i Krk, veliki broj plaža, šarmantna povijest grada<br />

te bogat sadržaj različitih atrakcija ono je što iz godine u<br />

godinu vraća stare i privlači nove turiste u Opatiju.<br />

Opatija (od latinske riječi: abbatia = samostan, što je izvedeno<br />

od riječi abbat, abbas = opat)) je naziv za autonomnu<br />

redovničku zajednicu katoličke crkve kojom upravlja<br />

opat ili opatica.<br />

To je ujedno i naziv za kompleks zgrada te zajednice – samostan.<br />

Za srednjeg vijeka opatije su bile jezgra oko kojih<br />

bi se formirala naselja, zbog tog mnoga naselja i gradovi<br />

imaju u svom imenu riječ opatija (abbazia, abbey – kao<br />

grad Opatija).


104 Rooster of Barcelos<br />

Officially the Portuguese Republic is a sovereign country located in the southwest of<br />

Europe, whose territory is located in the western part of the Iberian Peninsula and bordered<br />

by a single nation, Spain. To the south and west, Portugal borders the Atlantic<br />

Ocean.<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Traditional Food<br />

Traditional food In the Portuguese cuisine, with Mediterranean and Atlantic influences,<br />

we can find many specialties: soups, sausages, cheese, salted cod, sardines,<br />

lamprey, numerous dishes of meat, fish or seafood, pastéis de nata (custard tarts), ovos<br />

moles, and puddings as well as wines – red, white, rosé, sparkling and port wine.<br />

Agrupamento de Escolas<br />

de Barcelos<br />

Av. Joao Paulo II, Apart. 166<br />

Barcelos, Portugalska<br />

aeb@aebarcelos.pt<br />

http://aebarcelos.pt<br />

Avtorji: Gabriela Fortes Ferreira Campos, Hugo Rúben Faria Oliveira, Carolina Pinto Ferreira,<br />

Catarina Dias Miranda, Diogo José Gonçalves Rodrigues, Eduarda Carvalho de Oliveira,<br />

Joana Gabriela da Costa Rodrigues, Margarida Vieira Coutinho da Costa Carvalho,<br />

Renata Gabriela Afonso dos Santos, Beatriz Macedo Ferreira de Sousa Cunha<br />

Mentorji: Augusto Vilas Boas, Maria Pena, Marcelina Santos


The legend of the Rooster of Barcelos<br />

Tradicional Clothes<br />

105<br />

The legend of the Rooster of Barcelos tells the story of<br />

a dead rooster's miraculous intervention in proving the<br />

innocence of a man who had been falsely accused and<br />

sentenced to death. The story is associated with the<br />

17th-century calvary that is part of the collection of the<br />

Archeological Museum located in Paço dos Condes, a<br />

gothic-style palace in Barcelos.<br />

According to the legend, silver had been stolen from a<br />

landowner in Barcelos and the inhabitants of that city<br />

were looking for the criminal who had committed the<br />

crime. One day, a man from neighboring Galicia turned<br />

up and became suspect, despite his pleas of innocence.<br />

The Galician swore that he was merely passing through<br />

Barcelos on a Pilgrimage to Santiago de Compostela to<br />

complete a promise. Nevertheless, the authorities arrested<br />

the Galician and condemned him to hang. The man<br />

asked them to take him in front of the judge who had<br />

condemned him. The authorities honored his request and<br />

took him to the house of the magistrate, who was holding<br />

a banquet with some friends.<br />

Affirming his innocence, the Galician pointed to a roasted<br />

cock on top of the banquet table and exclaimed »It<br />

is as certain that I am innocent as it is certain this rooster<br />

will crow when they hang me. « The judge pushed aside<br />

his plate because he decided to not eat the rooster. But<br />

still, the judge ignored the Galician’s appeal.<br />

However, while the pilgrim was being hanged, the roasted<br />

rooster stood up on table and crowed as the Galician<br />

predicted. Understanding his error the judge ran to<br />

the gallows, only to discover that the Galician had been<br />

saved from hanging thanks to a poorly made knot in<br />

the rope. The man was immediately freed and sent off in<br />

peace.<br />

Some years later, the Galician returned to Barcelos to<br />

sculpt Calvary (or Crucifix) to the Lord of the Rooster<br />

(Portuguese »Cruzeiro do Senhor Galo«) in praise to the<br />

Virgin Mary and to Saint James. The monument is located<br />

in the Archaeological Museum of Barcelos.<br />

In the North, especially in Minho, women dress very rich<br />

and colorful outfits with dominant shades of red, white<br />

or black, wear long gold necklaces and cover their heads<br />

with a scarf. These outfits are only used in parades and<br />

festivals.


REPUBLIKA SLOVENIJA<br />

MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN<br />

TEHNOLOGIJO<br />

Turistična zveza<br />

Slovenska Bistrica


TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

33. festival Turizmu pomaga lastna glava<br />

16. festival Več znanja za več turizma<br />

izdala in založila Turistična zveza Slovenije<br />

avtorji prispevkov Udeleženci turističnih tržnic<br />

avtorji fotografij Udeleženci in arhiv TZS<br />

oblikovanje in izdelava preloma Modriš tisk Eurograf<br />

Ljubljana junij <strong>2019</strong><br />

www.turisticna-zveza.si<br />

LIPA<br />

Turistično društvo<br />

KEBELJ<br />

POMURSKA TURISTIČNA ZVEZA<br />

Občina Dobrovnik

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!