e-Revija Didakta

More documents

Recommendations

Info

POUČEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMIVpliv otrok s posebnimi potrebamiv skupini na profesionalni razvoj vzgojiteljaMaja Toplak Primc, mag. prof. pred. vzg., Osnovna šola Šmartno, Vrtec CicibanNedvomno je profesionalni razvoj vzgojitelja eden od ključnih elementov kariernega razvojastrokovnega delavca. Nanj vplivajo različni dejavniki, ki se tako ali drugače dotaknejo vzgojitelja.Pri tem ne igra vlogo le formalno izobraževanje, temveč tudi situacije, ki oblikujejočloveka na takšen ali drugačen način. Eden od teh je gotovo tudi delo z otrokom/otroki sposebnimi potrebami, njihovimi starši, spremljevalci otrok s posebnimi potrebami …12UVODZ obravnavano tematiko se bom lotila raziskovanja,kako otrok s posebnimi potrebami v oddelku,kjer se izvaja predšolska vzgoja, vpliva na profesionalnirazvoj vzgojitelja.Profesionalni razvoj vzgojiteljev v širšem smislu pomeniproces, ki poteka od odločitve posameznikaza ta poklic oziroma od začetka izobraževanja zanjdo upokojitve. V ožjem smislu pa je profesionalnirazvoj vzgojitelja omejen na obdobja oziroma »kritičnesituacije«, v katerih se posameznik dejanskoprofesionalno razvija – spreminja svoja pojmovanja,stališča ter prakso delovanja (Valenčič Zuljan,Blanuša Trošelj 2014).VPLIV PROFESIONALNEGA RAZVOJA VZGOJI-TELJA NA KAKOVOST VRTCA IN VPLIV KAKOVO-STI VRTCA NA PROFESIONALNI RAZVOJ VZGO-JITELJAProfesionalni razvoj kot eden od kazalcev kakovostivrtca močno vpliva na kakovost življenja v vrtcu.Slednjega ne povezujemo samo z delom z otroki,temveč tudi z delom s starši, odnosi v kolektivu,dvigu vrtca kot institucije na višji strokovni nivo.Verjetno noben faktor v vzgojno-izobraževalni institucijine vpliva na otroke bolj kot osebna in profesionalnarast vzgojitelja (Vonta 2009).Za zagotavljanje višje kakovosti na področju vzgojein izobraževanja pa postaja profesionalna rastvzgojitelja nujen proces, ki zajema nenehno izobraževanjepreko ponujenih strokovnih izobraževanj,evalviranje lastnega dela, evalviranje implicitnihteorij ter vnašanje le teh v delo v oddelku, vkolektiv, v delo s starši. Potrebno se je zavedati tudipričakovanj vodstva vrtca, lokalne skupnosti in državeter tudi te elemente uvrstiti oziroma vključitiv razmišljujoč pogled na svojo prakso ter v subjektivneteorije strokovnega delavca.MODELI PROFESIONALNEGA RAZVOJABarth (2000 po Vonta 2009) meni, da lahko vzgojiteljena področju strokovnega razvoja razdelimov tri vrste:1. V prvo skupino sodijo tisti, ki niso sposobni intudi ne pripravljeni, da bi kritično preučili svojoprakso, pa tudi niso pripravljeni, da bi to storilkdo drug.2. V drugo skupino sodijo vzgojitelji, ki so kar sposobniin pripravljeni za stalno preverjanje in reflektiranjetega, kar počnejo in občasno v svojedelo iz takšne refleksije vnesejo določene spremembe.Prihodnost načrtujejo na osnovi tega,kako stvari potekajo danes. Toda ti vzgojitelji sene počutijo dobro, če kdo drug proučuje njihovoprakso. Zadovoljstvo in potrditev svojega deladobijo od svojih otrok znotraj oddelka, navzočnostdrugih oseb (odraslih) pa ni zaželena. Tedoživljajo kot zavoro, oviro, in ne kot pomoč.3. Tretja in najmanjša skupina pa je zmožna in pripravljenakritično analizirati svojo prakso in jotudi »predstaviti« drugim odraslim. Vzgojitelji vtej skupini so zmožni sami poskrbeti za svoj strokovnirazvoj in praviloma niso odvisni od zunanjegarazvijalca svojega profesionalnega razvoja.Pri njih je tudi kolegialnost največkrat že oblikovanain lahko delijo svoje védenje. Tako pride donivoja, ko je vsak vzgojitelj profesionalni razvijalecza vsakega drugega vzgojitelja, s čimer seosamitev vzgojiteljevega dela močno zmanjša.SPODBUDE VZGOJITELJEV ZA UČENJE IN NJI-HOV PROFESIONALNI RAZVOJValenčič Zuljan in Blanuša Trošelj (2014) opozarjatana obstoj aktualnih vprašanj za vse, ki nastopajo vvlogi spodbujevalcev profesionalnega razvoja (izobraževalcivzgojiteljev, vodstveni delavci, mentorji …):- Kakšno je kakovostno učenje vzgojiteljev,- kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da vzgojiteljispreminjajo lastno pedagoško prakso, lastnaprepričanja in pojmovanja,- kaj spodbuja njihov profesionalni razvoj.NAEYC (1993 po Valenčič Zuljan, Blanuša Trošelj2014) navaja devet smernic učinkovitega profesio-Didakta
nalnega razvoja vzgojiteljev. Poudarja, da je profesionalnirazvoj vzgojiteljev učinkovit, kadar:- je to trajen proces;- temelji na ustreznih teoretičnih podlagah ter jestrukturiran kot celosten in sistematičen program;- izhaja iz učečega se posameznika in se opira nanjegove dosežke, izkušnje in trenutni kontekstnjegove vloge;- je strukturiran tako, da promovira jasno povezavomed teorijo in prakso;- imajo izvajalci različnih ponujenih izobraževalnihprogramov ustrezno znanje in izkušnje;- se pri izobraževanju uporablja aktiven in interaktivenpristop, ki udeležence spodbuja, da se učijodrug od drugega;- pripomore k samospoštovanju posameznika,njegovi poklicni usposobljenosti in gotovosti;- ponuja možnost za uporabo pridobljenega znanja,spodbuja profesionalno refleksijo ter posameznikomomogoča opazovanje profesionalnegaravnanja in prejemanje povratnih informacij;- je posameznik vključen v načrtovanje in projektiranjeosebnega razvojnega programa.OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMIZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebamiotroke s posebnimi potrebami opredeljuje kot otrokez motnjami v duševnem razvoju, slepe in slabovidneotroke oziroma otroke z okvaro vidne funkcije,gluhe in naglušne otroke, otroke z govorno-jezikovnimimotnjami, gibalno ovirane otroke, dolgotrajnobolne otroke, otroke s primanjkljaji na posameznihpodročjih učenja, otroke z avtističnimi motnjamiter otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, kipotrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgojein izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo aliprilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziromaposebne programe vzgoje in izobraževanja.»Delo z otrokom s posebnimi potrebami zahtevaspecifične pristope, ki izhajajo iz otrokovih sposobnostiin potreb. Motnja/ovira, z vsemi posledicami,je le ena od niza značilnosti otroka, ki jih morajo odrasliv vrtcu prepoznati in upoštevati pri vsakodnevnemnačrtovanju in izvajanju vzgojnega dela. Pritem so usmerjeni v otrokove pozitivne lastnosti innjegove sposobnosti. Otrok med seboj ne primerjajo,saj se lahko enaka motnja pri različnih otrocihzaradi interakcije z nizom drugih lastnosti in okoliščinodraža različno. Razlika v razvoju sposobnostiotrok se kaže v obsegu in v kakovosti dosežkov, karje poleg stopnje in vrste motnje odvisno od spodbud,ki jih je otrok deležen. Pri tem je pomembnoomogočanje razvoja pozitivne samopodobe otroka,ki je najpogosteje produkt interakcije z drugimiosebami, objekti in situacijami.« (Čas, Kastelic, Šter2003, 6)NAČELA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA OTROK SPOSEBNIMI POTREBAMIVsak vzgojitelj se je zagotovo pri svojem delu že srečalz otrokom s posebnimi potrebami. Pri tem pase je srečal tudi s težavami, kako pristopiti k vzgoji,kako sodelovati s starši, kako delati z otrokom itd.Postavlja se tudi vprašanje, kaj pa, če starši ne sprejmejonaše pomoči. Pri tem si moramo pomagati znaslednjimi načeli.Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebamitemelji na načelih (Bela knjiga 2011, 300–301):• enakih možnosti s hkratnim upoštevanjem različnostiotroka,• ohranjanja ravnotežja med različnimi vidiki otrokovegatelesnega in duševnega razvoja,• inkluzivne vzgoje in izobraževanja,• vključevanja staršev v proces vzgoje in izobraževanja,• zagotovitve ustreznih pogojev, ki omogočajo optimalnirazvoj posameznega otroka,• pravočasne usmeritve v ustrezen program vzgojein izobraževanja,• organizacije vzgoje in izobraževanja čim bližjekraju bivanja,• celovitosti in kompleksnosti vzgoje in izobraževanja,• individualnega pristopa,• kontinuiranega programa vzgoje in izobraževanja,• interdisciplinarnosti.13Didakta
Page 1: ISSN 0354 - 042 1S L O V E N S K A
Page 4 and 5: POUČEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTRE
Page 16 and 17: ŠOLSKA PRAKSAPrehrana v osnovnih
Page 18 and 19: ŠOLSKA PRAKSA0%20% 40% 60% 80% 100
Page 20 and 21: ŠOLSKA PRAKSAPouk slovenščine na
Page 22 and 23: ŠOLSKA PRAKSA22Vpogled v učitelje
Page 24 and 25: ŠOLSKA PRAKSAlahko postane vezni
Page 26 and 27: ŠOLSKA PRAKSANa pustni torek se po
Page 28 and 29: MED TEORIJO IN PRAKSO28skupinami in
Page 30 and 31: MED TEORIJO IN PRAKSOSpodbudno učn
Page 32 and 33: MED TEORIJO IN PRAKSOSpodbudno ozra
Page 34 and 35: MED TEORIJO IN PRAKSO34vedenj, ki l
Page 36 and 37: MED TEORIJO IN PRAKSORazvijanje mot
Page 38 and 39: MED TEORIJO IN PRAKSOHitrostHitrost
Page 40 and 41: MED TEORIJO IN PRAKSOPreciznostPrec
Page 42 and 43: ŠOLA V NARAVIškim avtobusom. Z en
Page 44 and 45: ŠOLA V NARAVIKaj se skriva v potok
Page 46 and 47: ŠOLA V NARAVI46stline, da ne bi ka
Page 48 and 49: MEDNARODNO SODELOVANJEOdpri oči: s
Page 50 and 51: MEDNARODNO SODELOVANJEOpen your eye
Page 52 and 53: ŠOLSKA TEORIJA52mora biti vzgoja v
Page 54 and 55: ŠOLSKA TEORIJAIz Tabele 1 je razvi
Page 56 and 57: ŠOLSKA TEORIJA56Na vprašanje, kak
Page 58 and 59: ŠOLSKA TEORIJA58Didaktapnost in do
Page 60 and 61: ŠOLSKA TEORIJA60DidaktaPozornost n
Page 62 and 63:
ŠOLSKA TEORIJA62Iz anketnih odgovo
Page 64 and 65:
ŠOLSKA TEORIJA64Didaktadokumentaci
Page 66 and 67:
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH66jalen odno
Page 68 and 69:
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH68vati njiho
Page 70 and 71:
ŠOLSTVO IN PRAVOci niso seznanjeni
Page 72 and 73:
ŠOLSTVO IN PRAVOker šolski skladi
Page 74:
Navodila avtoricamin avtorjemRevija
show all

e-Revija Didakta

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?