e-Revija Didakta

More documents

Recommendations

Info

IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH68vati njihov napredek. Kajti velikokrat se zgodi, daizobraževanje prekinejo spremembe, ki posameznikomonemogočijo nadaljevanje izobraževanjapo začrtani poti.Vzrokov za spremembo osebnega izobraževalneganačrta je mnogo. Spremeni se lahko zaradi neljubeovire ali pa spremembe v življenju udeleženca,zaradi napačno predvidenega časa, ki bi ga bilopotrebno vložiti v izobraževanje, prelahko ali pretežkodosegljivih ciljev izobraževanja, slabe presojevirov za učenje, učnih navad, motivacije in takodalje. V takem primeru se izobraževalci pogovorijoz udeleženci in jim poskušajo ustrezno pomagati.Pri tem morajo biti spremembe načrta vednopremišljene in dorečene skupaj z udeležencem.Čeprav lahko izobraževalec namreč v primeru, daopazi zagato v načrtu, sam predlaga spremembo,se mora udeleženec z njim strinjati, saj jo izobraževalecne sme vsiliti sam (Žalec 2006, 125–126).V primeru, da odrasli ni samoplačnik svojega izobraževanja,dobi osebni izobraževalni načrt šedodatno vlogo: za plačnika izobraževanja postanedokument za spremljanje in vrednotenje uspešnostiin učinkovitosti izobraževanja. V tej vlogisrečamo predvsem naslednja dva:• podjetje, ki plača izobraževanje za svojega zaposlenegaV tem primeru lahko naročnik spremlja izobraževanjeposameznika, ki mu plača izobraževanjepredvsem iz razloga, da vidi, kako seposameznik razvija in napreduje, in ne v smislu,da ga nadzira.• zavod za zaposlovanje, ki plača izobraževanjebrezposelnegaIzobraževalna organizacija Zavodu RS za zaposlovanjemed samim izobraževanjem in ponjem poroča o dosežkih posameznikov, ki jimzavod plača izobraževanje. Poglavitni namentakega poročanja je v tem, da se pravočasnoodpravijo težave in da posameznika vzpodbudijo,da izobraževanje uspešno zaključi (T. Vilič--Klenovšek 2006, 49–54).Vendarle pa moramo poudariti, da osebni izobraževalninačrt v prvi vrsti pomaga posameznikuspremljati lastno izobraževalo pot, ne more pabiti sredstvo, ki ga uporablja nekdo drug za informacijeo posamezniku, za njegovo nadziranje inkaznovanje.Pri vrednotenju osebnega izobraževanega načrtamoramo upoštevati cilje, ki smo jih postavili nazačetku, ko smo izdelali načrt. Vendar ne smemovrednotiti samo doseženih ocen. Pozorni moramobiti predvsem na napredek, ki ga je posameznikdosegel, v smislu, katera nova znanja, spretnostiin navade je dosegel. Posamezniki namrečvstopijo v izobraževanje z različnim predznanjem,učnimi izkušnjami, navadami, zato jih med sebojne smemo primerjati glede na ocene. Poleg tegaso odrasli neodvisni in samostojni, zato jim lahkoocenjevanje in strah pred neuspehom predstavljataveliko oviro.ZaključekOsebni izobraževalni načrt je učinkovit in pregledeninstrument, ki pomaga tako udeležencem izobraževanjakot tudi izobraževalni organizaciji. Zaudeležence je nepogrešljiv pripomoček, ki jim pomaganačrtovati izobraževanje in vrednotiti svojedosežke, organizaciji pa služi kot sredstvo za vrednotenjesvojega dela, za spremljanje napredkaudeležencev ter kot podlaga za pripravo poročil.Pri izdelavi osebnega izobraževalnega načrta jepomembno, da je udeleženec aktivno vključenv proces, saj je od njegovih ciljev in sposobnostiodvisno, kako bo načrt zastavljen. Poleg tega paudeleženec natančno določi, upoštevajoč tudisvoje ovire, kako hitro bo lahko napredoval, kateraučna gradiva bo potreboval, kaj se bo učil samostojnoin kam bo hodil k pouku, kdaj bo izobraževanjezaključil.Če si s pomočjo osebnega izobraževalnega načrtaudeleženci na eni strani podrobno načrtujejo učnopot, si na drugi strani pri izdelavi, spremljanju in nakoncu pri vrednotenju načrta pridobijo številnenove izkušnje in znanja, ki jih lahko potem izkoristijopri načrtovanju naslednjega izobraževanja alipa pri drugih področjih v svojem življenju.LiteraturaBrečko, D. (1998): Kako se odrasli spreminjamo? V: Sodobna pedagogika.,let. 50, št. 1 (1999), str. 288–289. Radovljica: Didakta.Krajnc, A. (1982): Izobraževanje ob delu. Dopisna delavska univerzaUniverzum.Kranjc, A. (1982): Motivacija za izobraževanje. Ljubljana: Delavskaenotnost.Radovan, M. Zakaj se odrasli ne vključujejo v izobraževanje? Dostopnona http://tvu.acs.si/ak/10/datoteke/program/Zakaj_se_odrasli_ne_vkljucujejo_v_izobrazevanje.pdf,29. 4. 2010)Klemenčič, S. (2006): Zakaj načrtovati izobraževanje in učenje?V: Osebni izobraževalni načrt, str. 9–25. Ljubljana: Andragoškicenter Slovenije,Klemenčič, S. (2006): Osebni izobraževalni načrt kot obvezni dokument?V: Osebni izobraževalni načrt, str. 26–35. Ljubljana: Andragoškicenter Slovenije.Vilič-Klenovšek,T. (2006): Komu je namenjen osebni izobraževalninačrt? V: Osebni izobraževalni načrt, str. 35–54. Ljubljana:Andragoški center Slovenije.Možina,T. (2006): Vrste osebnih izobraževalnih načrtov. V: Osebniizobraževalni načrt, str. 55–64. Ljubljana: Andragoški center Slovenije,.Žalec, N. (2006): Oblikovanje osebnega izobraževalnega načrta.V: Osebni izobraževalni načrt, str. 65–119. Ljubljana: Andragoškicenter Slovenije.Žalec, N. (2006): Spremljanje in vrednotenje osebnega izobraževalneganačrta, str. 120–129. V: Osebni izobraževalni načrt. Ljubljana:Andragoški center Slovenije.Dobnik, N. (2000): Osebni izobraževalni načrt: Vsebinski viri zaosebni izobraževalni program. Andragoška spoznanja, št. 6/3,str. 60–67.Mijoč, N., Mistral, L. (2006): Dogovor o samoizobraževanju. Andragoškaspoznanja, št. 12/1, str. 38–48.Velikonja, M. in Vilič-Klenovšek, T. (2006): Osebni izobraževalninačrt v programih za pridobitev izobrazbe. V: Osebni izobraževalninačrt, str. 140–159. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.Žalec, N. in drugi (2006): Osebni izobraževalni načrt. Ljubljana:Andragoški center Slovenije.Didakta
Predlog sistemske nadgradnješolskih skladovmag. Domen Petelin, univ. dipl. pravnikŠOLSTVO IN PRAVOV stalnem tematskem sklopu Šolstvo in pravo vam avtor mag. Domen Petelin s svojimi prispevkiposkuša odgovoriti na številna odprta vprašanja s področja šolskega prava. Glede želenih vsebin prihodnjihprispevkov ali dilem glede vsakokratnega aktualnega prispevka se na avtorja lahko obrnetepreko elektronskega naslova petelin.domen@gmail.com.S predmetnim prispevkom želim predstaviti rešitev,ki bi z minimalnim posegom v zakonsko materijoprinesla mnogo dobrega številnim otrokom in njihovimdružinam, predvsem tistim, ki jim Življenje nitako naklonjeno kot številnim drugim.Vsaka slovenska šola mora v skladu s pravno normo135. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgojein izobraževanja (v nadaljevanju: ZOFVI) ustanovitišolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti, kiniso sestavina izobraževalnega programa oziromase ne financirajo iz javnih sredstev kot na primer nakupnadstandardne opreme, zviševanje standardapouka in podobno. Sklad lahko ustanovi tudi vrtec1.Šolski sklad v skladu z drugim odstavkom 135. členaZOFVI pridobiva sredstva iz:• prispevkov staršev,• donacij,• zapuščin in• drugih virov.V bogati in raznoliki praksi so se kot »drugi viri« pridobivanjasredstev za šolski sklad zelo dobro izkazali:• zbiranje starega papirja,• organizacija šolskih prireditev,• prostovoljno zbiranje sredstev od izdelkov otrok(in zaposlenih),• organizacija koncertov in• številni drugi inovativni in raznovrstni primeriodličnih praks.NAMEN ŠOLSKEGA SKLADANamen šolskega sklada, kot je določen s 135. členomZOFVI, je, kot že zapisano, financiranje dejavnosti, kiniso sestavina izobraževalnega programa oziromase ne financirajo iz javnih sredstev, na primer nakupnadstandardne opreme, zviševanje standarda poukain podobno. V zadnjih letih pa je v ospredje pri šolskihskladih stopil namen dobrodelnosti, predvsempri pripravljenosti pomagati otrokom iz materialnoogroženih družin in zavzemanju za enakost medvsemi udeleženci učnega in vzgojnega procesa.Dejavnosti, povezane z namenom šolskega sklada,so tako zlasti naslednje:• pomoč materialno ogroženim otrokom (plačilošolske prehrane, ekskurzij, taborov, šol v naravi,pomoč pri nakupu šolskih pripomočkov, plačiloprograma vrtca itd.2),• pomoč nadarjenim učencem (npr. priprava natekmovanja),• sofinanciranje dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnegaprograma oziroma se ne financirajoiz javnih sredstev,• nakup nadstandardne opreme za vzgojno-izobraževalnizavod (npr. didaktična sredstva, učnipripomočki, IKT oprema itd.),• zviševanje standarda pouka,• raziskovalna dejavnost v šoli itd.DELOVANJE ŠOLSKEGA SKLADASvet staršev imenuje upravni odbor, ki upravlja šolskisklad. Upravni odbor ima predsednika in šestčlanov, od katerih so najmanj trije predstavniki šoleoziroma vrtca. Predstavnike šole/vrtca predlagasvet zavoda, tudi te pa imenuje svet staršev.Vsekakor je od upravnih odborov šolskih skladovter ravnateljev odvisno, kako se bo pristopilo k zbiranjusredstev. Upravni odbor vsako leto sprejmeletni program dela in finančni načrt, določa merilain kriterije za dodeljevanje sredstev, odloča o dodelitvisredstev ter skrbi za promocijo šolskega sklada.Upravni odbor šolskega sklada bi moral v začetkušolskega leta posredovati obvestilo vsem otrokomoziroma njihovim staršem o namenu in kriterijih zapridobitev namenskih sredstev iz šolskega sklada,saj je včasih največja slabost sistema delovanj šolskihskladov ravno v tem, da potencialni upravičen-1 V nadaljevanju prispevka avtor uporablja termin šolski sklad tako za sklad vrtca kot tudi za sklad osnovne ali srednje šole.2 Veliko otrok se po končanem pouku ukvarja s kakšno športno, kulturno ali drugo dejavnostjo, vendar ne vsi, nekateri tudi zaradi slabe finančne situacije vdružini. Na naštetih področjih pride ekonomsko-socialna slika družin in otrok bolj do izraza. Otroci, ki prihajajo iz družin s skromnimi prihodki, seveda zaostajajov pogovorih med sošolci, kako je bilo na treningu in kako je bilo na tej ali oni dejavnosti, in občutijo vsakodnevno stisko ter frustracijo ob omejenih možnostihdružine, zato so nekateri slovenski šolski skladi v posameznih primerih in ob sodelovanju organizatorjev športne, kulturne ali druge dejavnosti otrokom iz materialnoogroženih družin začeli (so)financirati vadnine, kar je potrebno pohvaliti in idejo širiti.3 K sreči so svetovalne delavke v vrtcih in šolah kar dobro seznanjene, v katerih družinah finance »škripajo«, in tudi same predlagajo financiranje za kakšnegaod otrok ali pa predlagajo staršem, naj to naredijo.Didakta69
Page 1:
ISSN 0354 - 042 1S L O V E N S K A
Page 4 and 5:
POUČEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTRE
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
ŠOLSKA PRAKSAPrehrana v osnovnih
Page 18 and 19: ŠOLSKA PRAKSA0%20% 40% 60% 80% 100
Page 20 and 21: ŠOLSKA PRAKSAPouk slovenščine na
Page 22 and 23: ŠOLSKA PRAKSA22Vpogled v učitelje
Page 24 and 25: ŠOLSKA PRAKSAlahko postane vezni
Page 26 and 27: ŠOLSKA PRAKSANa pustni torek se po
Page 28 and 29: MED TEORIJO IN PRAKSO28skupinami in
Page 30 and 31: MED TEORIJO IN PRAKSOSpodbudno učn
Page 32 and 33: MED TEORIJO IN PRAKSOSpodbudno ozra
Page 34 and 35: MED TEORIJO IN PRAKSO34vedenj, ki l
Page 36 and 37: MED TEORIJO IN PRAKSORazvijanje mot
Page 38 and 39: MED TEORIJO IN PRAKSOHitrostHitrost
Page 40 and 41: MED TEORIJO IN PRAKSOPreciznostPrec
Page 42 and 43: ŠOLA V NARAVIškim avtobusom. Z en
Page 44 and 45: ŠOLA V NARAVIKaj se skriva v potok
Page 46 and 47: ŠOLA V NARAVI46stline, da ne bi ka
Page 48 and 49: MEDNARODNO SODELOVANJEOdpri oči: s
Page 50 and 51: MEDNARODNO SODELOVANJEOpen your eye
Page 52 and 53: ŠOLSKA TEORIJA52mora biti vzgoja v
Page 54 and 55: ŠOLSKA TEORIJAIz Tabele 1 je razvi
Page 56 and 57: ŠOLSKA TEORIJA56Na vprašanje, kak
Page 58 and 59: ŠOLSKA TEORIJA58Didaktapnost in do
Page 60 and 61: ŠOLSKA TEORIJA60DidaktaPozornost n
Page 62 and 63: ŠOLSKA TEORIJA62Iz anketnih odgovo
Page 64 and 65: ŠOLSKA TEORIJA64Didaktadokumentaci
Page 66 and 67: IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH66jalen odno
Page 70 and 71: ŠOLSTVO IN PRAVOci niso seznanjeni
Page 72 and 73: ŠOLSTVO IN PRAVOker šolski skladi
Page 74: Navodila avtoricamin avtorjemRevija
show all

e-Revija Didakta

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?