e-Revija Didakta

More documents

Recommendations

Info

POUČEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI14VLOGA ODRASLIHAvtorice Navodil h kurikulu za vrtce v programih sprilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjoza otroke s posebnimi potrebami (2003) navajajo,da imajo eno najodgovornejših nalog vzgojiteljiin pomočniki vzgojitelja. »Po principu timskegadela sodelujejo pri večini nalog za otroka s posebnimipotrebami, ki je vključen v skupino, in ob temnosijo polno poklicno in osebno odgovornost. Vproces pomoči otroku s posebnimi potrebami vstopajopri neposrednem vsakodnevnem delu z njim,pri sodelovanju s starši in različnimi strokovnjaki. Vsata področja zahtevajo od njih več znanja, izkušenjin tudi osebne angažiranosti. Zato potrebujejo vsostrokovno podporo, tako specialnih pedagogov indrugih strokovnih delavce, ki delajo z otrokom, kakortudi različnih zunanjih sodelavcev, svetovalneslužbe vrtca, vodstvenih delavcev vrtca in ravnateljavrtca.« (2003, 8)»Občutljiva in odgovorna naloga vzgojiteljev in njihovihpomočnikov je priprava drugih otrok in starševna vključevanje otroka s posebnimi potrebami.Z lastnim zgledom in vplivom na druge otroke instarše ustvarjajo primerno klimo za sprejetje otrokav oddelek, v katerega je vključen otrok s posebnimipotrebami. Vzgojitelji in pomočniki vzgojitelja, kidelajo v oddelku, v katerega je vključen otrok s posebnimipotrebami, so člani strokovnega tima, ki jeprostor za izmenjavo informacij o otrokovih dosežkihv oddelku in doseženi stopnji vključitve v okvirjuindividualiziranega programa, ki ga je otrok deležen.Opozarjajo na težave, če se pojavijo, in predlagajomožne rešitve.« (Čas, Kastelic, Šter 2003, 9)PRIPOROČLJIVA DODATNA ZNANJAZa uspešno delo z otroki s posebnimi potrebami,ki so vključeni med druge vrstnike, vzgojitelji in pomočnikivzgojiteljev potrebujejo dodatna znanja, kiposegajo predvsem na poznavanje:• značilnosti posamezne skupine otrok s posebnimipotrebami,• značilnosti družine z otrokom s posebnimi potrebami,• metod dela, značilnih za posamezno skupinopredšolskih otrok s posebnimi potrebami,• timskega dela,• opazovanja otrok in spremljanja otrokovega napredka,• načrtovanja ciljev,• novih teoretičnih ugotovitev in praktičnih dosežkov,• prilagajanja didaktičnih sredstev,• ustrezne uporabe tehničnih, ortopedskih in ortotičnihpripomočkov.(Čas, Kastelic, Šter 2003, 11)RAZISKAVA O VPLIVU OPP NA PROFESIONALNIRAZVOJ VZGOJITELJICEMetodologijaV dveh vrtcih iz osrednje Slovenije sem v raziskovalnivzorec vključila 14 strokovnih delavcev, ki delajo voddelkih vrtca; 7 vzgojiteljic in 7 pomočnic vzgojiteljic.Povprečno število let dela v vrtcu vzgojiteljice jebilo 12 let, pomočnice vzgojiteljice pa 4 leta.Zanimalo me je, ali delo z otroki s posebnimi potrebamivpliva na profesionalni razvoj vzgojiteljic inpomočnic (pomočnikov) vzgojiteljic?Pridobljeni podatki so bili zbrani s pomočjo intervjujev(odgovarjanje na tri zastavljena vprašanja).Rezultati in interpretacija1. Kako ste doživljali sebe na strokovni ravni, koste prišli v stik z otrokom s posebnimi potrebami?Vzgojiteljice navajajo, da so ob srečanju z otrokoms posebnimi potrebami začutile izziv, a hkrati nekonemoč in nekompetentnost za delo z otroki s PP.Postavljala so se jim vprašanja po načinu ravnanja,želja po novih znanjih. Večina vzgojiteljic navaja, dasi je iskala informacije o otrocih s PP v različni literaturi,na spletu, pri svetovalni službi.Pomočnice vzgojiteljic navajajo začetno soočanjes strahom, nemočjo, vprašanji v smislu: Ne veš,kako te bo otrok sprejel in kako bom jaz sprejelatega »posebnega« otroka. Bom zmožna delatisamo dobro in v prid otroka?Tudi pomočnice vzgojiteljice so se srečevale s pomanjkanjemznanja in procesom iskanja različnihinformacij (literatura, vzgojiteljica …).Iz zgoraj naštetega lahko povzamemo in povežemorazvoj profesionalnosti s kompetencami, kjer seprepleta izkustveno znanje s teorijo, v okviru širšihkompetenc je prepoznati odprto komunikacijo inkritično refleksijo ter zmožnost povezovanja z rutino.2. Katera znanja ste pridobili z OPP?Vzgojiteljice navajajo, da so pridobile znanja s področjapisanja individualiziranih programov in delas starši otrok s PP, pridobile pa so tudi znanje ometodah in prijemih ravnanja z otroki s PP. Ena odanketirank navaja tudi pridobitev novega naborastrokovnih izrazov. Izpostavljene so tudi pridobitvena osebnem področju vzgojiteljice – moč, samozaupanje.Prav tako tudi pridobitev znanj oziromaizkušenj s področja o čustvovanju, vedenju otrok sPP in otrok s PP kot individuuma.Pomočnice vzgojiteljice navajajo znanja/spoznanjana področju sprejemanja otrok s PP, da seteh otrok ne da »spremeniti«, »uokviriti«. Ena anketirankaizpostavi svoje čustvene in psihofizičnesposobnosti ravnanja z otroki s PP. Navajajo tudikonkretna znanja o sladkorni bolezni, avtizmu. Izpostavljenoje bilo tudi učenje od otrok.Izobraževanje kot pomemben element profesionalnerasti pride do izraza tudi pri področju delaz otroki s PP. Nenehno izobraževanje, evalviranjeDidakta
lastnega dela ter tudi pomen izobrazbe, ki je pomembenelement za učenje in otrokov razvoj, sopoudarki, ki se kažejo iz odgovorov anketirancev.Pri obeh vlogah strokovnih delavcev v oddelku vrtcase pojavljajo skupne točke pri pridobitvi znanj:- zdravstvena znanja (sladkorna bolezen),- spoznanja o obravnavi otroka kot posameznika,- znanja o motnjah, o opažanju tipičnih odstopanjpri otrocih,- krepitev kompetence dela s starši.3. V čem ste se vi sami spremenili pri delu z OPP?Vzgojiteljice navajajo, da so pridobile odnos dodrugačnosti, razumevanje, potrpežljivost, zaupanjev svoje delo, pridobitev na strokovni in osebniravni.Dve anketiranki navajata tudi, da se jima otroci sPP ne smilijo in da jih na nek način enačijo z ostalimiotroki.Pomočnice vzgojiteljice navajajo sposobnost sprejemanjaotrok s PP, večjo pozornost na malenkosti,različne dejavnike (opazovanje), izpostavijo večjoobčutljivost za to področje ter spremembo v pristopuin pogledu na otroka.Delo z otroki s PP lahko povežemo tudi s področjeminkluzije, kjer pa se tudi v odgovorih anketirancevkažejo predvsem izpostavljene temeljnevrednote za inkluzivno izobraževanje: spoštovanjeraznolikosti, pomoč in podpora vsem otrokom, sodelovanjein skupinsko delo ter stalen osebni strokovnirazvoj.Pri obeh vlogah strokovnih delavcev v oddelku vrtcase kažejo spremembe v pristopu do otrok (s PP)v smislu potrpežljivosti, razumevanja.Kljub temu da so bili v intervjujih izpostavljeniotroci s posebnimi potrebami, pa velja omeniti, dav praksi ne moremo ločevati dela z otroki s PP indela z ostalimi otroki. V odgovorih je tudi večkratzaznati, kako strokovni delavci v oddelkih vsa znanja,spoznanja, metode, pristope ipd. prenašajo nadelo s skupino otrok.Ob podrobnem prebiranju zapisov intervjujev jemogoče tudi zaznati, da je ob delu z otroki s posebnimipotrebami vključena ena od devetih smernicučinkovitega profesionalnega razvoja pri strokovnihdelavcih (NAEYC 1993 po Valenčič Zuljan, BlanušaTrošelj 2014), in sicer, da zgoraj omenjena izkušnjapripomore k samospoštovanju posameznika,njegovi poklicni usposobljenosti in gotovosti.ZAKLJUČEKZ vsem svojim prepričanjem podpiram misel, daprofesionalna rast ni nikoli zaključen proces. Doberstrokovni delavec mora nenehno slediti novodobnimsmernicam, izobraževanjem, imeti kritičenpogled na situacije, se samoevalvirati in reflektirati,tako na področju pedagoške prakse kot svojeosebne rasti. Vsa našteta področja oziroma dejstvapa so temelj dobrega profesionalnega razvoja.VIRI IN LITERATURA:• Krek, J., Metljak, M. (2011): Bela knjiga o vzgoji in izobraževanjuv Republiki Sloveniji. Ljubljana: Zavod republike Slovenijeza šolstvo.• Čas, M., Kastelic, L., Šter, M. (2003): Navodila h kurikulu za vrtcev programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovnopomočjo za otroke s posebnimi potrebami. Strokovnisvet RS za splošno izobraževanje. Dostopno na https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Sektor-za-predsolsko-vzgojo/Programi/kurikulum_navodila.pdf,20. 1. 2020• Valenčič Zuljan, M. (2012): Profesionalne poti pedagoških delavcev.Vršac.• Valenčič Zuljan, M. in Blanuša Trošelj D. (2014): Profesionalnirazvoj vzgojiteljev z vidika vzgojiteljevih pojmovanj. V: Andragoškaspoznanja 20(1), 43–60.• Vonta, T. (2009): Razvoj pedagoških idej v organizirani predšolskivzgoji. El. knjiga. – Ljubljana: Pedagoški inštitut.• Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Dostopnona, http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5896, 30.1. 202015Didakta
Page 1: ISSN 0354 - 042 1S L O V E N S K A
Page 4 and 5: POUČEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTRE
Page 16 and 17: ŠOLSKA PRAKSAPrehrana v osnovnih
Page 18 and 19: ŠOLSKA PRAKSA0%20% 40% 60% 80% 100
Page 20 and 21: ŠOLSKA PRAKSAPouk slovenščine na
Page 22 and 23: ŠOLSKA PRAKSA22Vpogled v učitelje
Page 24 and 25: ŠOLSKA PRAKSAlahko postane vezni
Page 26 and 27: ŠOLSKA PRAKSANa pustni torek se po
Page 28 and 29: MED TEORIJO IN PRAKSO28skupinami in
Page 30 and 31: MED TEORIJO IN PRAKSOSpodbudno učn
Page 32 and 33: MED TEORIJO IN PRAKSOSpodbudno ozra
Page 34 and 35: MED TEORIJO IN PRAKSO34vedenj, ki l
Page 36 and 37: MED TEORIJO IN PRAKSORazvijanje mot
Page 38 and 39: MED TEORIJO IN PRAKSOHitrostHitrost
Page 40 and 41: MED TEORIJO IN PRAKSOPreciznostPrec
Page 42 and 43: ŠOLA V NARAVIškim avtobusom. Z en
Page 44 and 45: ŠOLA V NARAVIKaj se skriva v potok
Page 46 and 47: ŠOLA V NARAVI46stline, da ne bi ka
Page 48 and 49: MEDNARODNO SODELOVANJEOdpri oči: s
Page 50 and 51: MEDNARODNO SODELOVANJEOpen your eye
Page 52 and 53: ŠOLSKA TEORIJA52mora biti vzgoja v
Page 54 and 55: ŠOLSKA TEORIJAIz Tabele 1 je razvi
Page 56 and 57: ŠOLSKA TEORIJA56Na vprašanje, kak
Page 58 and 59: ŠOLSKA TEORIJA58Didaktapnost in do
Page 60 and 61: ŠOLSKA TEORIJA60DidaktaPozornost n
Page 62 and 63: ŠOLSKA TEORIJA62Iz anketnih odgovo
Page 64 and 65:
ŠOLSKA TEORIJA64Didaktadokumentaci
Page 66 and 67:
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH66jalen odno
Page 68 and 69:
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH68vati njiho
Page 70 and 71:
ŠOLSTVO IN PRAVOci niso seznanjeni
Page 72 and 73:
ŠOLSTVO IN PRAVOker šolski skladi
Page 74:
Navodila avtoricamin avtorjemRevija
show all

e-Revija Didakta

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?