e-Revija Didakta

More documents

Recommendations

Info

POUČEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMIPoučevanje učenkes Pallister Killian sindromomAnja Kuder, študentka 4. letnika specialne in rehabilitacijske pedagogike,Osnovna šola dr. Slavka Gruma, Zagorje ob Savi,in doc. dr. Erna Žgur, Pedagoška fakulteta, Oddelek za specialnoin rehabilitacijsko pedagogiko, Univerza v LjubljaniV prispevku predstavljamo vlogo izobraževanja učenke s Pallister Killian sindromom (PKS).Učenka ima poleg PKS še pridružene primanjkljaje ter zdravstvene težave. Zaradi prisotnostiveč primanjkljajev je za njen celostni napredek pomemben način šolanja v zanjo primernemprogramu. Izobraževanje v posebnem programu vzgoje in izobraževanja ji v največji meriomogoča napredovanje na področjih samostojnosti, ki so ključne za vrsto vseživljenjskihdnevnih aktivnosti. Fleksibilnost programa in področij ter prepletenost zanjo pomembnih,tako izobraževalnih kot tudi praktičnih, vsebin zagotavljata zmanjševanje primanjkljajev terodpravljanje le-teh. Zanjo je pomemben življenjsko naravnan individualiziran program, kiupošteva njene interese in motivacijo ter vključuje cilje, ki jih učenka zmore usvojiti.8UvodTetrasomija 12p ali PKS je redka genetska bolezen,zato se z njo srečujemo manj pogosto, prvič je bilaopisana šele v poznih 70. letih. Ker gre za redko indokaj pozno diagnosticirano bolezen, je število tehoseb nizko, po razpoložljivih podatkih je diagnosticiranihle okoli 300 oseb na svetu (Pallister Killian sindromSlovenija 2012). Trenutno naj bi bila v Slovenijile ena oseba s to diagnozo (NORD 2018) in v nadaljevanjuprispevka predstavljamo prav njeno izobraževalnopot. Spremljajoč znak PKS je tudi prisotnostintelektualnih primanjkljajev, ki se odražajo z različnostopnjo ter intenziteto. Otroci z zmerno, težjo intežko motnjo v duševnem razvoju se zaradi svojihSlika 1:ShoeboxTasks. Avtorica: Anja Kuderprimanjkljajev praviloma izobražujejo v posebnemprogramu VI (ZUOPP 2011). Trajnost in vseobsežnostintelektualnih ter adaptivnih primanjkljajev narekujetavseživljenjsko pomoč in podporo izobraževalne,rehabilitacijske ter tudi socialne pomoči (Linehan idr.2017). Izobraževanje v posebnem programu VI jim vnajvečji meri zagotavlja razvijanje ter ohranjanje primernestopnje samostojnosti ter neodvisnosti (Posebniprogram VI 2014), saj razvijajo svoje razvojnepotenciale ob primerni izobraževalni ter terapevtskiobravnavi.Znaki Pallister Killian sindromaPri PKS pogosto srečamo nizek mišični tonus (hipotonija),ki povzroča več motoričnih primanjkljajev. Priosebah s PKS je prisotna gibalna oviranost, pojavljase na kontinuumu od lažje do težke stopnje gibalneoviranosti. Osebe z gibalno oviranostjo imajoprirojene ali pridobljene okvare gibalnega aparata,centralnega ali perifernega živčevja. Ovirani sta takogroba kot fina motorika osebe. Prisotna je slabšaporaščenost lasišča, visoko čelo, velika ušesa, široknosni koren ter večji razmak med očmi. Pogoste sotudi spremembe na koži (hiperpigmentacija), lahkoso prisotni strabizem oči ter kontrakture sklepov(NORD 2018). Pogosto imajo osebe s PKS tudi manjrazvit ali celo odsoten govor, pojavljajo se okvare vidain sluha (prav tam). Večkrat naletimo tudi na prirojengastroezofagealni refluks in srčne napake. Pogostaje pridruženost motnje avtističnega spektra, karše dodatno ovira razvitost govorno-jezikovnega terširšega komunikacijskega področja. Približno 80 %oseb s PKS ima tudi epilepsijo, ki pogosto ni odzivnana zdravljenje (Portal 13 2018). Osebe imajo težave spredelavo senzornih dražljajev, nanje lahko reagirajopreveč oziroma premalo. Pridruženost več primanjkljajevprimarnemu PKS povzroča dodatne zapleteDidakta
ter močno ovira procese učenja ter pridobivanja temeljnegaakademskega kot tudi praktičnega znanja.Diagnozo PKS se lahko postavi pred ali po rojstvuotroka; zaradi pojava mozaicizma (prisotnost genetskorazličnih celic v tkivu) testi niso vedno zanesljivi(Pallister Killian sindrom Slovenija 2012).Vzgojno-izobraževalno deloUčenka s PKS, avtističnimi ter intelektualnimi primanjkljajije stara 12 let in je vključena na III. stopnjoposebnega programa VI. Čeprav ne govori, se z okolicosporazumeva pretežno z neverbalno komunikacijo(mimika obraza, gibi rok). Njeno močno področjeje opazovanje dogajanja okoli nje, na dogajanje takojodreagira. Neposredne okolice se dobro zavedain prepozna poznane osebe, svojo naklonjenost dodrugih rada hitro pokaže. Je vztrajna, saj s trmastovoljo vztraja pri dejavnosti tako dolgo, dokler je neuresniči. Žal to velja le za stvari, ki jo motivirajo. Jezelo skrbna do svojih igrač in predmetov ter jih radadeli z odraslimi. Kljub učenkinim močnim področjem(opazovanje, vztrajnost, sledenje, empatičnost,primeri aktivnosti …) v času šolanja potrebuje določenečasovne, prostorske ter druge prilagoditve;zaradi PKS morda še nekoliko več kot drugi otroci sposebnimi potrebami (OPP), ki obiskujejo posebniprogram VI.Slovenska zakonodaja (ZUOPP 2011) OPP omogočaizobraževanje v zanje primernih programih. V posebnemprogramu VI se izobražujejo učenci z izrazitejšimiintelektualnimi in drugimi primanjkljaji.Intelektualni primanjkljaji se odražajo v pomembnonižjih intelektualnih sposobnostih ter prilagoditvenihspretnostih (Signs and Symptoms of IntellectualDevelopmental Disorder), pogosto tudi ob znižanemmotivacijskem področju, manjši samoaktivnosti odpričakovane (glede na starost) (Posebni program VI2014), manjši potrebi po samopotrjevanju in samodokazovanjuter zmanjšani intencionalni usmerjenosti.Zato njihovo šolanje predvsem zaradi boljupočasnjenega razvoja poteka drugače, ni vezanona zahtevane standarde znanja in napredovanja obdoseženem znanju. Izobraževanje traja tudi dlje časa(najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti) in upoštevanjihovo počasnejše, vendar stalno manjše napredovanje.Program se deli na obvezni del ter nadaljevalnidel in poteka po stopnjah, od I. do VI. stopnje.Nadaljevalni del traja 8 let in vključuje V. in VI. stopnjo– raven Učenje za življenje in delo; vključitev v ta delje prostovoljna (Posebni program VI 2014). Značilnostprograma se odraža v kurikularnih področjih, kivključujejo naravoslovne, družboslovne ter umetniškedejavnosti: razvijanje samostojnosti, splošna poučenost,gibanje in športna vzgoja, glasbena vzgoja,likovna vzgoja in delovna vzgoja.In kaj je za učenko s PKS pomembno? Pri splošnipoučenosti razvija akademske zmožnosti razlikovanja,sortiranja, razvrščanja, nizanja, natikanja, iskanjaparov po določenih kriterijih (barvi, obliki), pri čemerSlika 2:Barve. Avtorica: Anja Kuderpogosto uporablja ShoeboxTasks material (Slika 1).Gre za dobro strukturirane didaktične pripomočke, skaterimi razvijamo grobo/fino motoriko, raba le-tehizboljša manipulacijo. Za njeno še neizdelano motorikoje pomembno, da so izbrani materiali primernostrukturirani in narejeni iz masivnega materiala (posledicamanjše funkcionalnosti rok). Čeprav je vztrajna,pri rokovanju s predmeti potrebuje več pomoči,vodenja ter spodbude. Zaradi manjše motivacijepotrebuje primerno spodbudo, pri zahtevnejših nalogahzadostne ter jasne usmeritve o izvedbi dejavnosti.Veliko pozornost zato namenjamo razvoju tervzdrževanju primerne vizualno-motorične koordinacije– ta je nujna v razvoju grobe ter fine motorike(Žgur 2017).Slika 3:Terapevtski bazenček. Avtorica: Anja Kuder9Didakta
Page 1: ISSN 0354 - 042 1S L O V E N S K A
Page 4 and 5: POUČEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTRE
Page 16 and 17: ŠOLSKA PRAKSAPrehrana v osnovnih
Page 18 and 19: ŠOLSKA PRAKSA0%20% 40% 60% 80% 100
Page 20 and 21: ŠOLSKA PRAKSAPouk slovenščine na
Page 22 and 23: ŠOLSKA PRAKSA22Vpogled v učitelje
Page 24 and 25: ŠOLSKA PRAKSAlahko postane vezni
Page 26 and 27: ŠOLSKA PRAKSANa pustni torek se po
Page 28 and 29: MED TEORIJO IN PRAKSO28skupinami in
Page 30 and 31: MED TEORIJO IN PRAKSOSpodbudno učn
Page 32 and 33: MED TEORIJO IN PRAKSOSpodbudno ozra
Page 34 and 35: MED TEORIJO IN PRAKSO34vedenj, ki l
Page 36 and 37: MED TEORIJO IN PRAKSORazvijanje mot
Page 38 and 39: MED TEORIJO IN PRAKSOHitrostHitrost
Page 40 and 41: MED TEORIJO IN PRAKSOPreciznostPrec
Page 42 and 43: ŠOLA V NARAVIškim avtobusom. Z en
Page 44 and 45: ŠOLA V NARAVIKaj se skriva v potok
Page 46 and 47: ŠOLA V NARAVI46stline, da ne bi ka
Page 48 and 49: MEDNARODNO SODELOVANJEOdpri oči: s
Page 50 and 51: MEDNARODNO SODELOVANJEOpen your eye
Page 52 and 53: ŠOLSKA TEORIJA52mora biti vzgoja v
Page 54 and 55: ŠOLSKA TEORIJAIz Tabele 1 je razvi
Page 56 and 57: ŠOLSKA TEORIJA56Na vprašanje, kak
Page 58 and 59:
ŠOLSKA TEORIJA58Didaktapnost in do
Page 60 and 61:
ŠOLSKA TEORIJA60DidaktaPozornost n
Page 62 and 63:
ŠOLSKA TEORIJA62Iz anketnih odgovo
Page 64 and 65:
ŠOLSKA TEORIJA64Didaktadokumentaci
Page 66 and 67:
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH66jalen odno
Page 68 and 69:
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH68vati njiho
Page 70 and 71:
ŠOLSTVO IN PRAVOci niso seznanjeni
Page 72 and 73:
ŠOLSTVO IN PRAVOker šolski skladi
Page 74:
Navodila avtoricamin avtorjemRevija
show all

e-Revija Didakta

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?