Revija Lipov list, april 2020

groba vstal tudi Jezus. Jajca so tudi simbol pomladi in novega
10 11
Aktualno
Velikonočne dobrote v košarah
Foto: Družina, Slovenska škofovska konferenca
• rdeči pirhi, ki simbolizirajo Jezusovo kri, predstavljajo pa tudi
vstajenje – tako kot piščanec stre lupino in vstopi v življenje, je iz
življenja (tako kot kokoš s svojo toploto poskrbi za življenje v jajcu,
tudi pomladno sonce poskrbi za dokončen umik snega ter vzklitje
semen – pirhi so bili včasih rumeni in rdeči, saj ti dve barvi
predstavljata sonce);
• kruh, ki predstavlja življenje in božjo dobroto;
• potica, ki simbolizira Jezusovo krono iz trnja;
• pomaranča, ki predstavlja pijačo, ki so jo ponudili umirajočemu
Kristusu (v velikonočni zgodbi gre za gobo, namočeno s kisom);
• in cvetje kot simbol Jezusovega vstajenja od mrtvih.
Foto: Maja Šmitek
Aktualno
prestavljena na čas, ko se bodo razmere z epidemijo uredile. Po večerni
maši utihnejo cerkveni zvonovi v spomin na Jezusovo trpljenje in smrt.
Ponovno začnejo zvoniti v nedeljo zjutraj, s čimer oznanijo Jezusovo
vstajenje. Kristjani na ta dan običajno barvajo jajca.
Veliki petek je za kristjane dan žalovanja, spominjajo se Jezusovega
križanja, zato na ta dan velja najstrožji post, hkrati pa je to edini dan v
letu, ko v cerkvi ni maše in utihnejo tudi orgle.
Župniki bodo letos opravili obrede velikega petka v najosnovnejši
obliki, brez petja in prinašanja križa v procesiji. Mnogi kristjani se na ta
dan ob normalnih razmerah odpravijo na izlete do številnih križevih
potov po Sloveniji in se spominjajo zgodbe o Jezusovem trpljenju.
Petek je tudi dan kuhanja in pripravljanja jedi, namenjenih blagoslovu.
Velika sobota je dan, ko kristjani praznujejo vstajenje Kristusa od
mrtvih. To je dan blagoslavljanja hrane, krstne vode in kurjenja kresov.
V košari, okrašeni s cvetjem, v cerkev in kapelice k blagoslovu oziroma
žegnu prinašajo jedi, ki predstavljajo simboliko krščanskega praznika.
Blagoslov in delitev ognja letos odpadeta. Zaradi epidemije bo veljaven
blagoslov jedil po televiziji ali radiu, verniki pa lahko doma jedila
spoštljivo blagoslovijo tudi sami. V velikonočni košarici ne smejo
manjkati:
• šunka, ki predstavlja Jezusovo telo;
• hren, ki simbolizira žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ
(grenkoba opozarja na Jezusovo hrepenenje po božji bližini);
Verniki prinašajo jedi k blagoslovu.
Veliki teden se začne s cvetno nedeljo.
Na velikonočno nedeljo potekajo vstajenjske procesije. Letos tudi te
odpadejo. Nedelja je za kristjane najpomembnejši dan, saj praznujejo
vstajenje božjega sina. Ker bodo škofje in župniki velikonočno sveto
mašo darovali brez navzočnosti vernikov, bodo k zajtrku vabili z
zvonjenjem zvonov ob 8. uri. Gre za družinski praznik, ko se ob
velikonočnih dobrotah zberejo prav vsi člani družine, letos pa le tisti, ki
živijo v skupnem gospodinjstvu. Nekateri na ta dan oblečejo nova
oblačila ali vsaj obujejo nove nogavice.
Na velikonočni ponedeljek, ki je dela prost dan, Cerkev proslavlja
znamenito pot vstalega Kristusa v Emavs, namenjen je sprostitvi in
zabavi. Je pa tudi dan, ko si privoščijo velikonočne dobrote, ki jih niso
Foto: Stanislav Ciglarič Foto: Družina, Slovenska škofovska konferenca
Po jutranji maši si družina pripravi velikonočni zajtrk.
uspeli pojesti v nedeljo. Letos bodo škofje in župniki sveto mašo
darovali brez navzočnosti vernikov. Za ponedeljek, ki je namenjen
obisku prijateljev in znancev, pa zapovedujejo odpoved vseh obiskov,
da se prepreči nevarnost širjenja epidemije. Včasih, ko so ljudje na ta
dan hodili na obiske in izlete, so rekli, da gredo v Emavs.
Simbolika skozi čas
Velikonočne jedi niso vedno simbolizirale Jezusovega trpljenja.
Osnovne jedi ob tem prazniku so namreč enake jedem, ki jih ob svoji
'veliki noči' oziroma pashi (prazniku rešitve Izraelcev iz egiptovske
sužnosti) uživajo judje. Slednji svoj praznik prav tako praznujejo v
marcu ali aprilu, na prazničnih krožnikih pa si privoščijo meso
(jagnjetino), kruh, vino in grenka zelišča, za katera verjamejo, da so
koristna za prebavo oziroma čiščenje telesa.
Velikonočni zajček – kosmati prinašalec pirhov
V Sloveniji je simbol velikonočnih praznikov tudi zajček, ki nam veselo
maha s trgovinskih polic že kakšen mesec prej. Čeprav ga je v čokoladni
obliki k nam prinesel kapitalizem, je s prazničnim obdobjem povezan
že stoletja. Kristjani so ga, tako kot številne druge simbole in navade,
prenesli iz poganske tradicije.
Zajci so zaradi sposobnosti hitrega množenja simbolizirali plodnost.
Ker se parijo spomladi in predstavljajo prebujanje narave, s tem pa
ponovno rojstvo, ga verniki povezujejo s Kristusovim vstajenjem. V
antiki so denimo verjeli, da je zajec dvospolnik in se lahko razmnožuje
brez izgube nedolžnosti, zaradi česar je nekatere stoletja pozneje
asociiral na brezmadežno spočetje Device Marije.
Germanskim poganom pa je poljski zajec predstavljal utelešenje
tevtonske boginje plodnosti Eastre. Častili so jo kot boginjo zarje ali
pomladi. Predstavljala je ponoven začetek življenja po mrzli zimi. Iz
njenega imena prihaja tudi angleško poimenovanje za veliko noč
Easter. A zajčka naj bi v simbol velike noči prvič preobrazili v Nemčiji. O
njem v delu iz 17. stoletja piše George Franck von Frankenau, ki opisuje
alzaško verovanje, da jajca prinese zajec. Poljski kosmatinec je takrat
začel predstavljati figuro, ki ob koncu postnega časa po nekaterih
legendah skriva in pazi jajca, po tevtonskem mitu pa jih celo izvali.
Danes mnogi otroci na velikonočno jutro iščejo jajca po stanovanju ali
na domačem dvorišču in vrtu. Ponekod mu nastavijo tudi košarico. A v
zadnjih desetletjih zajec ne prinaša le pirhov, temveč tudi sladkarije,
igrače in druga darila, ki naj bi jih dobili le pridni otroci.
Anja Ciglarič
V ZDA vsako leto prodajo 90 milijonov čokoladnih
zajčkov in dobrih 91 milijonov jajčk, v Veliki Britaniji pa
80 milijonov čokoladnih jajčk.
Lipov list - April 2020 Lipov list - April 2020