kLIPING_12_6_2023

Dnevnik - Dnevnikov objektiv 10.06.2023
Sobota
Država: Slovenija
Kazalo
Stran: 12
Površina: 1.783 cm 2 1 / 5
Vilna pred durmi
NATOV VRH V VOJ NI VIHRI
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Površina: 1.783 cm 2 Mirko Cigler
V
ilna, glavno mesto Litve, v slovenski politiki,
diplomaciji in javnem mnenju nima ravno
pozitivne konotacije. Slovenija je bila članica
vilenske skupine kandidatk, ki so se pripravljale
na članstvo v zavezništvu. Skupaj so
podpisale vilensko izjavo o iraškem orožju
za množično uničevanje, ki naj bi Združenim
državam politično pomagala zagotoviti
zadostno mednarodno podporo za napad na
Irak. Priključitev izjavi v zameno za ameriško
soglasje za članstvo v Natu naj bi bil eden
večjih (nasprotniki Nata ocenjujejo, da celo
največji) slovenskih diplomatskih grehov v
treh desetletjih obstoja diplomatske službe.
V Vilni bo čez mesec dni (11.-12. julija) potekal
Natov vrh. Ne eden tistih rednih vrhov
zavezništva, ki so vsakih nekaj let, temveč
Natov vrh z vročo vojno na njegovi vzhodni
meji, ki traja že poldrugo leto. Zato govoriti
o zgodovinskosti tega srečanja tokrat ni
običajna novinarska in politična hiperbola,
temveč realnost tega vojnega časa. Soočen
je z izzivi opredelitve do vizije bodočega
sveta, konkretne vojne in njenih posledic
ter politične in vojaške ureditve lastne hiše.
Natov vrh ima dve dimenziji. Prva je javna,
politična, osredotočena na vojno oziroma
kako povabiti ali ne povabiti v zavezništvo
Ukrajino. Druga je vojaška, strogo zaupna,
tajna odobritev svežih in osveženih vojnih
načrtov (contingency planov) za posamezna
evropska bojišča in vojskovališča.
Natova prva prioriteta, kako zagotoviti zmago
Ukrajine v vojni z Rusijo, ne da bi se sam
zapletel v oborožen spopad z nepredvidljivimi
posledicami, je nevarna igra na robu prepada.
S tem je povezano vprašanje jedrske
varnosti glede na vse glasnejše ruske grožnje
s tem orožjem in njegovo relokacijo v Belorusijo.
Druga glavna naloga je zagotavljanje
porušene politične enotnosti zavezništva,
kar zadeva Rusijo, njeno sedanjost (vojno v
Ukrajini) in prihodnost (obstoj federacije),
pa tudi znotraj zavezniške trdnosti ter sprejema
Švedske v zavezništvo. Tretjo prioriteto
predstavljata definiranje odnosa do Kitajske
in širše vprašanje globalizacije zavezništva.
Vojna je pokazala, kako zelo ekonomsko in finančno
zahtevna zna biti. Zavezništvo bo ve-
41
liko dražje. Nove investicijske zaveze krepko
presegajo nekdanji maksimum dva odstotka
BDP (ki ga dosega vsega
bo v Litvi postal - minimum.
sedem zaveznic), ki
Upajmo, da se Henry Kissinger moti
Leto in pol vojne v Ukrajini spreminja svet
geopolitično, geostrateško, vojaško in
ekonomsko.
Od tega, kako se bo končala, bo
odvisen tudi njen vpliv na njegovo bodočo
ureditev. Kar pozabili smo, kar nam dopoveduje
Henry Kissinger, da se svet lahko preoblikuje
samo sporazumno med
največjimi
globalnimi akterji. Vsak poskus drugačne,
enostransko vsiljene rešitve neizbežno vodi
v novo globalno vojno. Stari diplomat ob svojem
stotem rojstnem dnevu razmišlja, kako
v
naslednjih desetih letih preprečiti tretjo
svetovno vojno med ZDA in Kitajsko (Economist,
17. maj). Lahko je njemu govoriti o
koncu sveta, ima sto let in čez desetletje ga
verjetno ne bo več
med nami, da se prepriča
o svojem prav ali zablodi. Kaj pa vsi mi drugi,
ki imamo glede na naša
leta relativno večjo
verjetnost, da dočakamo ta usodni čas? Bo
tista vojna, za katero je Einstein rekel,
to
da ne
ve, kdo bo v njej zmagal, prepričan pa je, da
se bo naslednja vodila s krepelci? Pred tremi
desetletji je
Francis Fukuyama napovedal
konec zgodovine. Ni imel prav, upajmo, da
se
podobno moti tudi stari diplomat.
Nedavni sestanek najmočnejših držav sveta
G7 v Hirošimi je Kitajsko opredelil kot prvo
in najpomembnejšo strateško nasprotnico in
konkurentko ZDA in Zahodu. G7 ne kaže, da
sedanja generacija voditeljev najmočnejših
držav sveta posluša ostarelega Kissingerja
(nad čimer se
ta pritožuje). Kitajsko doživljajo
kot grožnjo, ki jo je treba vsaj
omejiti,
če ne nevtralizirati. Kitajski interes za Nato
se je zelo povečal. Opredeliti mora, kako
preprečiti ali vsaj
nadzorovati njegovo aziacijo
in pacifikacijo. Poziv posebnega kitajskega
emisarja za Ukrajino, veleposlanika
Li Huija, zahodnim državam, naj nehajo
vojaško pomagati Ukrajini, potrjuje skepso,
da Kitajska zares želi delovati kot poštena
posrednica v
tej vojni.
Nevarnost ponovitve
»bukareške napake«
Vojna v Ukrajini je
preplet realpolitike in
mitov, legend in utopij, kot jih vidi zgodovinar
Keith Lovve.
Generalni interes Nata je še
vedno pomagati Ukrajini, da doseže svoje