Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Dnevnik - Dnevnikov objektiv 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: <strong>12</strong><br />
Površina: 1.783 cm 2 3 / 5<br />
Površina: 1.783 cm 2 43<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Tako kot je na geopolitični ravni problem,<br />
kako definirati globalni Nato, je na<br />
strateški<br />
ravni problem, kako določiti novo težišče<br />
zavezništva. Zavezniški odgovor na vzhodu<br />
in severu je pretežno vojaški, na zahodu in<br />
jugu pa<br />
prvenstveno politični. Novo težišče<br />
zavezništva določata dve medsebojno izključujoči<br />
se nevarnosti, ki prihajata od zunaj<br />
in<br />
znotraj zavezništva. Ukrajina in Rusija pa<br />
tudi vzhodne zaveznice sugerirajo, da je<br />
vzhod Evrope. Ruska nevarnost na vzhodu<br />
je najbolj izražena s sedanjo vojno v Ukrajini.<br />
Težišče zavezništva, ki se kaže v sedanji<br />
dejanski in načrtovani razporeditvi stalnih<br />
sil, poveljstev in logističnih zmogljivosti<br />
na vzhodu Evrope, bo v bližnji prihodnosti<br />
soočeno s<br />
krepitvijo pomena severnega<br />
vojskovališča. Na to opozarjajo novi nordijski<br />
članici Finska in Švedska ter odpiranje<br />
najkrajše severne arktične komunikacijske<br />
poti z vzhoda na zahod, nad katero Rusija<br />
zahteva suverenost in nadzor. Članstvo Finske<br />
in Švedske v Natu zato ni zgolj posledica<br />
tega<br />
trenutne vojne v Ukrajini, temveč tudi<br />
dolgoročnega premeščanja globalnih<br />
pomorskih komunikacij na<br />
sever.<br />
Podobno kot na vzhodu in severu dolgoročna<br />
varnostna grožnja ostaja Rusija, pa na<br />
jugu in zahodu glavna težava izvira v samem<br />
zavezništvu. Vsaj<br />
to<br />
tako veliko enigmo, kot<br />
jo na vzhodu predstavlja Rusija, na zahodu<br />
predstavljajo same Združene države. Nedavno<br />
smo na lastni koži občutili, kolikšno grožnjo<br />
bojni sposobnosti zavezništva, njegovemu<br />
političnemu jedru in<br />
je<br />
samemu obstoju<br />
predstavljal ameriški predsednik Trump.<br />
Tudi če mu čez leto dni ne uspe osebna vrnitev,<br />
ima v svoji stranki vrsto sledilcev, ki se<br />
glede Nata, Evrope in Rusije ne razlikujejo<br />
kaj dosti od njega.<br />
Turški predsednik Erdogan,<br />
ki je pravkar prisegel za nov mandat, je<br />
v preteklih letih nekajkrat pokazal, kako politično<br />
oslabljeno je zavezništvo v Turčiji. Pri<br />
tem mu v Panonski nižini asistira madžarski<br />
premier Viktor Orban. Ob objektivno vojaško<br />
drugorazrednih silah Bolgarije, Romunije,<br />
tudi Slovenije južno krilo Nata postaja politično-vojaško<br />
najbolj ranljiv del zavezništva.<br />
Ne preseneča, da Rusija prav vanj usmerja<br />
svoje destabilizijske puščice (Republika Srbska,<br />
Kosovo). To vrača tradicionalno strateško<br />
južno smer, ki z vzhoda prek Panonske<br />
ravnine in Postojnskih vrat vodi na zahod<br />
Evrope, ponovno na vrh vojaških prioritet<br />
in skrbi Nata. Priprava novih regionalnih<br />
vojnih načrtov (contingency plans) zato<br />
nič manj kontroverzna in<br />
geopolitična problematika.<br />
Kje je Slovenija v<br />
tej zgodbi?<br />
ni<br />
tvegana kot širša<br />
Smo v Sloveniji zaradi globalnega lobiranja<br />
za nestalno članico varnostnega sveta<br />
Združenih narodov pozabili, da to ni edina<br />
in morda niti ne najpomembnejša zunanjepolitična<br />
in<br />
varnostna naloga vlade? Kje,<br />
kdo, kdaj razmišlja, tehta opcije ter se<br />
odloča,<br />
kakšna bodo naša, za skupno in našo lastno<br />
prihodnost usodna izhodišča, stališča in rešitve?<br />
Po dveh desetletjih Slovenija končno<br />
na lastni koži doživlja, kaj zavezništvo resnično<br />
pomeni, ne<br />
samo na javni, paradni sceni,<br />
temveč tudi v njegovem globokem drobovju.<br />
Smo za globalizacijo Nata? Da<br />
evroatlantsko zavezništvo dobi<br />
tudi evropacifiško<br />
dimenzijo? Majhni, kot<br />
tradicionalno<br />
smo, bomo<br />
s tem postali še manjši? Smo za povabilo<br />
Ukrajini v članstvo ali se bolj nagibamo k<br />
bukareškemu modelu iz<br />
leta 2008? Prejšnja<br />
vlada je ocenila, da je takratna neodločnost<br />
Nata kriva za vojno, ki jo doživljamo. Če bi<br />
takrat poslušali Američane in<br />
ne Nemcev,<br />
Francozov in Italijanov, bi bila danes Ukrajina<br />
del zavezništva in varna pred Rusi.<br />
Ali tudi ta vlada misli tako ali kako drugače?<br />
Povezano s tem, smo za večinsko odločanje<br />
EU na področju zunanje in varnostne/<br />
obrambne politike ali<br />
konsenzualnega odločanja, ki<br />
ostajamo privrženci<br />
objektivno<br />
hromi operativnost Evropske unije in jo dela<br />
nekompatibilno z<br />
Natom?<br />
Kako se vojni načrti (contingency plans) za<br />
naše vojskovališče kažejo navzven, v<br />
svoji<br />
javni podobi? Kako rešujemo antagonizem<br />
med zahtevo po tajnosti nacionalnih vojnih<br />
načrtov in zahtevo po demokratičnem nadzoru<br />
nad tem, kaj in kako načrtuje vojska?<br />
Se zares zavedamo, da Postojnska vrata ponovno<br />
pridobivajo svojo zgodovinsko dokazano<br />
in potrjeno verodostojnost in pomen<br />
za južno evropsko vojskovališče? Kaj bo z<br />
obstoječo cestno in nastajajočo novo železniško<br />
infrastrukturo od<br />
Kopra do Ljubljane in<br />
naprej na sever in vzhod Evrope? Koliko je<br />
ta nova vojaška zavezniška realnost dejansko<br />
prisotna v slovenski vladajoči in opozicijski<br />
politiki? Se zares zavedamo, da se s to vojno<br />
končuje eksotično in udobno članstvo v<br />
zavezništvu, ki v resnici ni nikoli zares zadevalo<br />
naše lastne nacionalne varnosti in<br />
suverenosti?<br />
V letih in desetletjih, ko to v resnici ni bilo<br />
pomembno, smo bili zaveznica,<br />
ki je sama<br />
sebe iz leta v leto ocenjevala, da se ni sposobna<br />
braniti in ubraniti. In za to ji ni bilo treba<br />
ničesar konkretnega storiti, samo obljubljati.<br />
Potem je prišla vojna v<br />
Ukrajini. In mi, ki nismo<br />
imeli ničesar, smo Ukrajincem nesebično<br />
in solidarno poslali naše modificirane tanke,<br />
transporterje, topništvo in<br />
strelivo. Ukrajinci<br />
so iz te pomoči naredili spodobno bojno<br />
brigado (74. oklepna brigada). V mednarodnih<br />
novicah smo lahko brali, da so se naši<br />
modificirani tanki izredno izkazali v bojih z
Change language