kLIPING_12_6_2023

Reporter 12.06.2023
Ponedeljek
Država: Slovenija
Kazalo
Stran: 36
Površina: 1.410 cm 2 3 / 3
Površina: 1.410 cm 2 74
tJURBk + m
Anže Logar s poslansko kolegico Evo Irgl. Anže Logar in Janez Janša sta skupaj pričakala Janez Cigler Kralj in Matej Tonin pozivata Logarja
Brez dogovora v SOS ne bi bila ob njem. rezultate predsedniških volitev. Nekdanja evropska k čimprejšnji ustanovitvi stranke in prekinitvi
poslanka Romana Jordan pa mu je sledila tudi v povezav z Janezom Janšo.
Platformo sodelovanja.
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Gregor Virant zahteval umik Janeza Janše
iz vlade. Takrat bi lahko imeli še naprej desno
vlado, a je Janša rajši, kot da bi se umaknil,
dopustil, da je vlado prevzela Alenka
Bratušek. Svoj osebni interes je postavil
pred interes celotne politične opcije in vse
Slovenije. Če bo SDS najmočnejša stranka
na desni in če bo za mandatarja podprla
Logarja, sem prepričan, bomo v tej vladi
tudi mi, to bo popolnoma druga vlada,«
poudarja Janez Pogorelec, član izvršilnega
odbora stranke in dolgoletni kritik škodljivosti
prvaka SDS za celotno desno opcijo.
Meni, da bi bila najboljša rešitev, če bi
Logar prevzel SDS, pri tem pa mu bo v veliko
pomoč Platforma, ki jo je ustanovil.
»Edina možnost za to, da pridemo do desne
vlade, je, da je ne bo več vodil Janša,
saj se bodo sredinski volivci le v tem primeru
vrnili k desni sredini. Tudi če bi desnica
imela večino, bo NS1 imela alternativo,
če se Janša ne bo hotel umakniti. Po
30 letih bo pač pred odločitvijo, ali mu je
več do osebnih ambicij ali do Slovenije, ki
nujno potrebuje zmerno desno vlado. Če
bo vztrajal, bomo pač, tako kot pred leti
Virant, morali iti v levodesno vlado. A
verjamem, da ga bodo v naslednjih treh
letih prepričali, predvsem njegovi lastni
ljudje, saj je, kot kažejo ankete, tudi večinsko
prepričanje volivcev SDS, da naj
stranko prevzame Logar. Seveda pa je to
povsem stvar SDS, druge
stranke moramo
II Milan Zver [na sliki z ženo Andrejo Valič Zver] na
■ ■ slavnostni akademiji SDS v Mariboru: »Če bi Logar
Jpl ustanovil stranko, ki bi bila komplementarna z
!\ I desnosredinsko politiko, bi bilo to perfektno!«
Janez Pogorelec: »Janez Janša z našimi glasovi ne
bo več predsednik vlade, NSI se od te svoje obljube
ne more umakniti."
poskrbeti zgolj za to, da ta razprava ostaja
odprta, saj gre za uspeh celotne naše politične
opcije na
naslednjih volitvah.«
Logarjev politični kapital kopni
Že omenjena anketa agencije Ninamedia je
pokazala, da bi morebitno Logarjevo stran
ko zagotovo oblcrožilo okoli deset odstotkov
volivcev, kar je primerljivo z volilnim rezultatom,
ki ga je leta 2011 dosegla Državljanska
lista Gregorja Viranta. Ob tem pa bi Logar
največ glasov jemal prav svoji SDS, saj bi ga
»zagotovo« volilo okoli 23,5
odstotka tistih,
ki bi sicer volili SDS. Nekaj glasov bi izgubila
tudi NSI, saj bi skoraj 17 odstotkov njenih
volivcev obkrožilo Logarjevo stranko.
Zelo malo ali skoraj nič volivcev pa bi izgubile
vladne stranke Gibanje Svoboda, SD in
Levica. Med neopredeljenimi bi jih Logarja
volilo okoli devet odstotkov. Poleg tega je
na vprašanje, ali naj Logar prevzame SDS,
pozitivno odgovorilo okoli 57,5 odstotka anketirancev,
ki so se izrekli za volivce SDS.
To bi moralo resno skrbeti večnega prvaka
stranke, če ne želi premisliti, ali ni 30 let na
čelu stranke res dolga doba.
Toda
Logarjev politični kapital postopoma
kopni. Ko so konec decembra lani po
naročilu portala Domovina v agenciji Episcenter
merili Logarjevo podporo, so ugotovili,
da bi njegova stranka takrat prejela
do 36 odstotkov glasov. Tudi tista anketa
je pokazala, da bi največ glasov vzela SDS
(okoli 59 odstotkov je bilo takih, ki so odgovorili,
da bi ga volilo »zanesljivo«), nato
NSI (okoli 37
odstotkov zanesljivih volivcev),
Gibanje Svoboda pa bi izgubilo
le največ osem odstotkov volivcev, SD pa
največ enajst odstotkov. Zato je vprašanje,
koliko priljubljenosti bo Logarju uspelo
obdržati do volitev, ki bodo čez slaba tri
leta. Debatni krožek njegove Platforme bo
prav gotovo nekaj časa zanimiv, čez kakšno
leto pa se bo najbrž izpel. Zato nekateri
opozarjajo, da bi se Logar moral prihodnje
leto podati s svojo listo na evropske
volitve in potem tam delovati do državnozborskih
volitev.
Vprašanje je tudi, koliko članov njegove
Platforme mu bo sploh sledilo v stranko,
če jo bo ustanovil. Večina med njimi izhaja
iz civilne družbe, so intelektualci, ki se
ne marajo podati v politiko. Denimo profesor
evropskega prava Matej Avbelj, ki je
Debatni krožek Logarjeve Platforme bo prav gotovo
nekaj časa zanimiv, čez kakšno leto pa se
v svojem zadnjem zapisu za pravniški portal
lus-info kritičen tudi do največje opozicijske
stranke, za katero je zapisal, da je
»po treh desetletjih postala podjem enega
samega političnega akterja. Ta politični
gremij je brez notranjega pluralizma in
kakršnihkoli ambicij
delati novo,« zaradi
česar je, kot piše, pot do normalne, zdrave
demokratične države zaprta. Avblja je
k politični aktivaciji dolgo nagovarjal rektor
Nove univerze Peter Jambrek, a ga to ni
zanimalo. Še težje je pričakovati, da bi v
Logarjevo stranko prestopil član SD Jernej
Pikalo, ki je kot minister za šolstvo nasprotoval
stoodstotnemu financiranju javnega
programa v zasebnih osnovnih šolah. Če
Logarjevi stranki ne bodo
bo najbrž izpel.
Zato nekateri opozarjajo, da bi se Logar moral prihodnje
leto podati s
svojo listo na evropske volitve in tam
delovati do državnozborskih volitev.
zaupali niti njegovi
kolegi iz debatnega krožka, kako bo
potem prepričal druge volivce. ■