12.06.2023 Views

kLIPING_12_6_2023

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Družina 11.06.<strong>2023</strong><br />

Nedelja<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: <strong>12</strong><br />

Površina: 1.461 cm 2 3 / 5<br />

Površina: 1.461 cm 2 66<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

sitega soočanja z zločini preteklosti<br />

- izkopom okoli 3.450 žrtev iz<br />

brezna izpod Macesnove gorice,<br />

le nekaj kilometrov oddaljenega<br />

od kraja spominske slovesnosti.<br />

Vsem, ki so izvedli obsežna dela<br />

in vztrajali kljub neugodnim<br />

okoliščinam in oviram, je dr.<br />

Saje izrazil hvaležnost, a hkrati<br />

opozoril,<br />

da posmrtni ostanki<br />

žrtev nasilja še vedno čakajo na<br />

pokop. To jamo je osebno skupaj s<br />

še nekaterimi drugimi obiskal 28.<br />

septembra lani ob, kot je dejal, »izkopavanju<br />

posmrtnih ostankov<br />

zadnjih dvajsetih oseb.<br />

Te osebe<br />

so namreč preživele padec v jamo<br />

in so se zatekle v stranski rov, iz<br />

katerega pa ni bilo izhoda. Tam<br />

so umrle od lakote. Ob okostjih<br />

so bili rožni venci, svetinjice in<br />

križci. V roke sem vzel svetinjico<br />

s podobo trsatske Matere Božje.<br />

Arheologi so za trenutek prekinili<br />

delo. Zmolili smo očenaš za vse<br />

pokojne in za spravo. Ob mislih<br />

na mučenje in trpljenje smo bili<br />

globoko pretreseni! Besede v grlu<br />

so nam zastale.« Kot mnoge druge<br />

so tudi njega šokirale neštete<br />

posode zbranih okostij, ki jih je<br />

bilo na platoju pred breznom za<br />

več kontejnerjev in tovornjakov.<br />

Ob tem se je spraševal, »kako je<br />

mogoče, da človek lahko postane<br />

takšna zverina, da brez očitkov<br />

vesti ubija ter se teh dejanj kasneje<br />

ne sramuje, niti jih ne obžaluje«.<br />

A to spraševanje ni povezano<br />

le z ravnanji v preteklosti, temveč<br />

žal tudi sedanjosti: »Zakaj pri nas<br />

do danes nismo uspeli priti do<br />

skupnega dogovora, kje bodo te<br />

žrtve dostojno pokopane? Čemu se<br />

nekateri bojijo kosti pokojnih in<br />

jih je strah posmrtnih ostankov<br />

izpred 78 let? Čemu ne dopustijo,<br />

da bi se pobiti pokopali na ustrezen<br />

in dostojen<br />

kraj spomina?«<br />

Kot najustreznejše<br />

mesto za pokop<br />

predsednik Slovenske<br />

škofovske<br />

konference vidi<br />

ljubljansko osrednje<br />

pokopališče<br />

na Žalah, kjer so<br />

že pokopane druge žrtve vojn in<br />

vojaki različnih narodnosti,<br />

tudi<br />

okupatorski vojaki - stališče, ki ga<br />

je izrekel že ob maši zadušnici za<br />

umorjene pod Macesnovo gorico v<br />

Kočevju 31. oktobra lani.<br />

Dr. Andrej Fink »Slovenska<br />

družba je danes še vedno<br />

ranjena«<br />

Maši, pri kateri je pel cerkveni<br />

mešani pevski zbor sv.<br />

Pavla<br />

z Vrhnike, sodeloval pa je tudi<br />

baritonist Marko Fink, je sledil<br />

kulturni program. Njegov osrednji<br />

del je bil govor pravnika in publicista<br />

dr. Andreja Finka.<br />

Dr. Fink se je<br />

v poglobljenem<br />

nastopu tudi kot<br />

-<br />

pravnik in poznavalec<br />

mednarodnih<br />

odnosov -<br />

dotaknil številnih<br />

žgočih vprašanj,<br />

povezanih z<br />

nerazčiščeno<br />

preteklostjo, med<br />

drugim tudi tolikokrat omenjanega,<br />

a ideološko kontaminiranega<br />

pojma kolaboracije. Opozoril je,<br />

da so med drugo svetovno vojno<br />

dejansko vsi kolaborirali z vsemi,<br />

pri tem pa imeli pred očmi lastne<br />

preživetvene interese. Finkovo<br />

stališče glede slovenske<br />

(protirevolucije<br />

v takih razmerah je jasno:<br />

za Slovence in Slovenijo je tedaj<br />

edino pravo stran predstavljalo<br />

Slovensko domobranstvo, ki je<br />

bilo Slovenska narodna vojska.<br />

Pri domobrancih je<br />

namreč šlo<br />

»striktno in izključno za lastne<br />

domače in narodne interese in nič<br />

drugega«.<br />

odnosi<br />

Mednarodni splet<br />

dogodkov,<br />

in silnice med zavezniki,<br />

odločitve pred in med Jalto<br />

in po njej pa so povzročili, da<br />

so<br />

»slovenski narodni in državni<br />

interesi, sicer<br />

uspešni,<br />

doma vojaško<br />

ostali iznakaženi na<br />

najbolj brutalen način, za kar so<br />

poskrbeli domači revolucionarji<br />

s Komunistično partijo na čelu,<br />

komunistični internacionalizem<br />

in nekateri<br />

drugi mednarodni<br />

interesi, ki so se izkazovali bodisi<br />

s svojo kratkovidnostjo bodisi<br />

perverznostjo, kar ima po svojih<br />

posledicah<br />

iste učinke. Ti učinki<br />

pa so se pokazali, nekateri takoj,<br />

s sramotno britansko izdajo in<br />

predajo Slovenske narodne vojske<br />

revolucionarjem in z množičnimi<br />

ŠKOF ANDREJ SAJE: »BREZ<br />

SPOMINA NE BOMO MOGLI<br />

NAPREJ IN TUDI NE BOMO ZDRAVO<br />

RASLI KOT NARODNA IN DRŽAVNA<br />

SKUPNOST«<br />

poboji, ki so sledili. Oboroženih<br />

niso mogli premagati, znesli so<br />

se pa, kot vedno, nad neoboroženimi.«<br />

Drugi učinki revolucije so se<br />

nato, kot je dejal dr. Fink, izkazovali<br />

skozi 46 let totalitarnega<br />

enopartijskega sistema brez<br />

najosnovnejših človekovih pravic<br />

in svoboščin. A žal ni ostalo le pri<br />

teh 46 letih, saj se ti učinki izkazujejo<br />

»v ostalinah, ki se kažejo še<br />

danes in jih doživljamo vsak dan,<br />

med drugim na primer v dogajanju<br />

okoli RTV Slovenija«. Ali je<br />

torej partiji uspelo, kot je zapisala<br />

v temeljnih točkah programa

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!