NAVTIČNI PRIROČNIK

More documents

Recommendations

Info

OCEANOGRAFIJA Posebno izrazite plime in oseke občasno opažamo tudi vzdolž jadranske obale. Zelo visoke plime se vzdolž Jadrana pojavljajo, ko se obdobje mlaja ali polne lune ujema s (močnim ciklonalnim) jugom 18 . Takrat se zaradi nizkega zračnega tlaka in predvsem vetra, ki potiska vodo od Otrantskih vrat globlje v Jadran, že tako visoka plima še dodatno »dvigne«, kar je dobro vidno v mnogih večjih in manjših pristaniščih vzdolž Jadrana. Pri taki posebno visoki plimi lahko pride do poplavljanja obale, še posebej v starodavnih pristaniščih. »Slane poplave« opažamo tudi na slovenski obali, predvsem v Izoli in Piranu, kjer visoka plima zlahka poplavi ves Tartinijev trg. Visoka plima na Jadranu najbolj ogroža Benetke, ki na leto doživijo do 30 manjših ali večjih »poplav«. Največja plima v Benetkah je bila zabeležena v noči med 4. in 5. novembrom 1966, ko je bila na Trgu svetega Marka voda visoka meter in pol! Na Jadranu so Visoke plime posebno ogrožajo Benetke. Italija, Benetke Ko hkrati nastopita čas živih morskih men in močna burja, opažamo izrazite oseke. Slovenija, Rt Ronek občasno posebno izrazite tudi oseke. Pogostejše so pozimi v jasnem in hladnem vremenu, ko je atmosferski tlak povišan in piha močna burja 19 , ki se s priobalnih hribov spušča proti morju in potiska vodo od obale proti odprtemu Jadranu. Napovedovanje plimovanja Plimovanje se danes lahko napove zelo natančno. Če pri napovedovanju upoštevamo tudi meteorološke dejavnike, napake napovedane višine nivoja morja merimo le v centimetrih. Zanesljiva in natančna napoved plimovanja je posebno pomembna za pristanišča, kjer so spremembe nivoja morja zelo velike in kjer je od takih napovedi odvisna varnost plovbe. Pri izračunu se poleg delovanja kozmičnih sil posredno upoštevajo tudi zelo pomembne sekundarne sile. Rekli smo posredno, saj se zaradi zapletenosti računa in mnogih neznank sekundarne sile računajo s pomočjo statističnih metod (najpogosteje s pomočjo harmonijske analize), ki na podlagi številnih izmerjenih vrednosti nivoja morja omogočajo izračun/napoved prihodnjega spreminjanja višine morske gladine. 14 Razlika med minimalno in maksimalno višino morja na mareografski postaji Koper je v 48-letnem obdobju blizu 3 metre. 15 Vreme v določenem območju, ko nad njim dominira anticiklon (glej stran 39). 16 Močan viharni veter lahko nivo morja zviša tudi za meter in več! 17 Ko se veter umiri in ko se potiskanje vode od obale ali proti obali ustavi, potisnjeno morje v manjših zaprtih morjih začne nihati (podobno kot val v kopalni kadi), oz. se vzpostavi t. i. lastno valovanje. Najizrazitejše lastno valovanje v Jadranskem morju ustvarja jugo, ki potiska morje ob severno jadransko obalo. Ko veter poneha, vrh vala (potisnjeno morje) potuje od severnega do južnega dela Jadrana. Ker je izhod iz Jadranskega morja v Otrantskih vratih ozek, vrh vala ne zapusti Jadrana, temveč se po 22 urah vrne ob slovensko obalo. 18 Jugo ali široko (ital. scirocco) je topel in vlažen veter, ki v Jadranu piha od vzhoda-jugovzhoda (ESE) do juga-jugovzhoda (SSE). Običajno ga spremljajo oblačno vreme in padavine. Zaradi dolge steze pihanja lahko ustvarja visoke valove. Pogosteje in močnejše piha v južnem Jadranu. Poleti traja več dni, pozimi s krajšimi prekinitvami pa tudi več tednov. 19 Burja (ital. bora, hrv. bura) je suh, mrzel in sunkovit veter v Jadranu. Piha z obale, tako da na njegovo smer močno vpliva relief kopnega in njegova smer variira vse od severa (N) pa do vzhoda (E). Najbolj znana območja z močno burjo so Tržaški zaliv, Kvarner, Senjska vrata, Klis in Vruje pri Makarski. 26 NAVTICNI PRIROCNIK prelom 001-063 pop.indd 26 04/07/2019 13:38
MORSKI TOKOVI Morski tokovi Voda se v morjih in oceanih, podobno kot zrak v atmosferi, nenehno premika. V oceanih se tako ustvarjajo cirkulacijski sistemi (podobni atmosferskim ciklonom in anticiklonom), fronte hladne in tople vode ter tokovi (oceanski »vetrovi«). Gostota vode je bistveno večja od gostote zraka, zato so premikanja v morjih in oceanih precej počasnejša od gibanja zraka v atmosferi. Najpočasnejša so premikanja hladne oceanske vode v velikih globinah, najhitrejša in za plovbo najpomembnejša pa so premikanja vode ob morski gladini. 27 NAVTICNI PRIROCNIK prelom 001-063 pop.indd 27 04/07/2019 13:38
Page 1 and 2: NAVTIČNI PRIROČNIK NAVTICNI PRIRO
Page 3 and 4: NAVTIČNI PRIROČNIK PRAKTIČNI VOD
Page 5 and 6: POMORSKE VEŠČINE 102 Vozli 104 Pa
Page 7 and 8: Spremna beseda Nekoč je bilo živl
Page 9 and 10: Predgovor V tej knjigi delim z vami
Page 11 and 12: VALOVI Valovi Plimovanje Morski tok
Page 13 and 14: VALOVI Valovi in veter Valovi, nast
Page 15 and 16: VALOVI trov, in dolg nekaj sto metr
Page 17 and 18: VALOVI močnejšem vetru, so višji
Page 19 and 20: PLIMOVANJE Oseka in približno šes
Page 21 and 22: PLIMOVANJE oseka najizrazitejši, r
Page 23 and 24: PLIMOVANJE Coriolisova sila je dobi
Page 25: PLIMOVANJE PRIMER TABLIC PROGNOZIRA
Page 29 and 30: MORSKI TOKOVI PLIMNI TOK V KANALU P
Page 31 and 32: MORSKI TOKOVI ali ribiških oznak l
Page 33 and 34: VALOVI Osnovni meteorološki pojmi
Page 35 and 36: OSNOVNI METEOROLOŠKI POJMI IN ZAKO
Page 43 and 44: OBLAKI Oblaki Oblaki se na nebu ka
Page 45 and 46: OBLAKI Vrste oblakov Vsak oblak se
Page 47 and 48: OBLAKI volj, zato se nad obalo in o
Page 49 and 50: OBLAKI SHEMATSKI SHEMATSKI PRIKAZ P
Page 51 and 52: OBLAKI Radiacijska megla nekoliko s
Page 53 and 54: LOKALNI VETER Lokalni veter Na mete
Page 55 and 56: LOKALNI VETER Slovenija, klifi med
Page 57 and 58: LOKALNI VETER tok te cirkulacije, u
Page 59 and 60: LOKALNI VETER Na vzhodni obali Jadr
Page 61 and 62: SVETLOBNI POJAVI V ATMOSFERI Svetlo
Page 63: SVETLOBNI POJAVI V ATMOSFERI VALOVI

NAVTIČNI PRIROČNIK

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?