NAVTIČNI PRIROČNIK

METEOROLOGIJA
Med razvojem cirkulacije kopno-morje se tok v višjih
plasteh in nasprotno usmerjeni zmorec na površini vse
bolj širita – nekoliko globlje v kopno in vse dlje proti
odprti vodi. To omogoča vse več hladnega zraka z višine,
ki »hrani« cirkulacijo in krepi zmorec. Popoldne, pri razviti
cirkulaciji kopno-morje, lahko opazimo veter na površini
morja, ki se začne okrog 15–20 M od obale in piha
z močjo od 2 do 3 vozlov. Moč vetra se krepi proti obali
in lahko tam doseže tudi 20 vozlov. Po sončnem zahodu
se kopno začne hitro ohlajati in dviganje zraka nad njim
preneha, zato zmorec slabi ter precej hitro poneha.
Zmorec najprej preneha bliže obali, nato pa postopoma
vse dlje od nje.
40 Omenjeni veter ne sme biti premočan, saj se v močnejšem toku spodnji del krožne
cirkulacijske celice ne more razviti.
Ta veter se začne s segrevanjem zraka nad kopnim, na
njegovo mesto pa prične pritekati hladnejši, in sicer pod
pravim kotom na obalo. Z razvojem cirkulacije kroži vse
več zraka, in vpliv rotacije Zemlje oziroma Coriolisove
sile je vse bolj opazen. Pod vplivom te sile se zmorec postopoma
obrača v desno. Obračanje vetra je izrazitejše
na začetku in se popolnoma konča po dveh do treh urah,
ko zmorec piha pod kotom približno 25° glede na obalo.
Omenimo naj, da obračanje v desno zaradi Coriolisove
sile opažamo na severni polobli, na južni pa se zmorec
obrača v levo, saj je omenjena sila na južni hemisferi
usmerjena ravno nasprotno.
Kopnik
Kopnik je nočni veter, ki se ob obali redno pojavlja
v lepem, mirnem vremenu, ko podnevi piha zmorec.
Ob vzhodni obali Jadrana ga običajno imenujemo burin.
Podobno kot zmorec je ta lokalni veter posledica neenakomernega
segrevanja kopna in morja.
Dnevna cirkulacija kopno-morje izginja zvečer, ko se
izenačita temperaturi morja in kopnega. Obdobje brezvetrja
ne traja dolgo, saj se zaradi nočnega ohlajanja zrak
nad kopnim hitro shladi in začne zaradi večje gostote
»odtekati« proti morju oz. toplejšemu in manj gostemu
zraku nad njim. Na začetku je kopnik zelo šibak in se
čuti samo v neposredni bližini obale. Z nadaljnjim ohlajanjem
kopnega pa se vse bolj krepi in seže vse dlje na
Zmorec in kopnik se tipično razvijata po naslednjih korakih:
1 Mirno jutro, vedro nebo ali delna,
tanka oblačnost.
2 Temperatura zraka nad kopnim postaja
višja od temperature zraka nad
morjem.
3 Vzpostavlja se blag tok z morja proti
obali (v pasu približno miljo od obale).
4 Zmorec se postopoma krepi in zajema
vse večji prostor proti odprti vodi. Nad
kopnim se ustvarjajo kumulusi.
5 Zmorec se obrača v desno (na južni
polobli v levo). Sprememba v prvi
uri je izrazita. Zmorec se še krepi.
Najmočnejši je blizu obale.
6 Po nekaj urah zmorec preneha spreminjati
smer in piha pod ostrim kotom
glede na obalo (20–30°). Veter
se krepi do poznih popoldanskih ur.
7 Zmorec se umiri ob sončnem zahodu,
najprej ob obali. Morebitna
kumulusna oblačnost nad kopnim
izginja.
8 Temperatura zraka nad kopnim še
naprej upada in začenja se lahek
svež veter z obale – kopnik.
9 Noč je vedra in temperatura zraka
še naprej upada, kopnik se krepi
in zajema vse večji prostor proti
odprtem morju.
10 Kopnik je najmočnejši najbližje
obali. Ob višji strmi obali postaja
krepek, hladen in piha v sunkih,
ki so sicer razmeroma dolgi in
ne zelo močni.
11 Ob zarji, ko je temperatura zraka
nad kopnim najnižja, kopnik doseže
svojo največjo moč.
12 Dvigajoče se sonce segreva kopno
in zrak nad njim. Kopnik hitro
izginja.
13 Mirno jutro ...
58
NAVTICNI PRIROCNIK prelom 001-063 pop.indd 58 04/07/2019 13:39