NAVTIČNI PRIROČNIK

METEOROLOGIJA
10 km
5 km
(1)
SHEMATSKI PRIKAZ NEVIHTNEGA OBLAKA
ALI IZOLIRANE NEVIHTE
(2)
RELATIVNO TOPEL DVIGAJOČI SE ZRAK
RELATIVNO HLADEN SPUŠČAJOČI SE ZRAK
Risba 21
(3)
– 35 °C
VODNE KAPLJE
SNEŽINKE
LEDENI DELCI
0 °C
Ne glede na to, da nevihtni oblaki akumulirajo veliko energije
in imajo rušilno moč (močan veter, nalivi, toča, strele),
lahko nastanejo v zelo kratkem času in na zelo ozkem
območju. Hiter razvoj in izrazito lokalni značaj zaenkrat
onemogočata uspešno simulacijo oz. napoved točnega
mesta nastanka, razvoja in gibanja nevihtnih oblakov v
okviru meteoroloških številčnih modelov. Številčni modeli,
ki se uporabljajo pri sestavljanju kratkoročnih vremenskih
napovedi, tako lahko napovedo samo verjetnost razvoja
konvektivnih oblakov in neviht na določenem območju na
podlagi predvidenega pritiska, temperature, vetra in vlage
(čim višja je predvidena temperatura in vlažnost zraka pri
tleh, pojemanje temperature z višino in spreminjanje smeri
vetra z višino, tem večja je verjetnost za razvoj neviht).
Razvoj in gibanje konvektivnih oblakov se zaenkrat operativno
napoveduje samo za zelo zelo kratko obdobje (ang.
nowcasting), na podlagi časovne ekstrapolacije njihovih
radarskih slik. Na ta način se uspešno napoveduje razvoj
in gibanje supercelične nevihte za 60, večcelične za 30 in
enocelične za 10 minut vnaprej.
10 km
5 km
med padanjem »vlečejo« zrak za seboj in tako ustvarjajo
tok navzdol. Ko kumulonimbus doseže svojo polno zrelost
in padavine dosežejo svojo maksimalno intenziteto,
je tok navzgor popolnoma zadušen z močnim tokom
navzdol, ki je še dodatno okrepljen zaradi izparevanja
dežnih kapelj med padanjem. Izparevanje 29 dežja povzroči
dodatno hlajenje toka z višine, kar že tako hladnemu
in močnemu toku navzdol daje novi impulz, saj
večja teža spuščajočega se toka pripomore k njegovi še
večji hitrosti. Slap hladnega zraka iz nevihtnega oblaka
se ob morju razliva, tako da okrog nevihtnega oblaka
čutimo sunkovit svež veter lokalne narave (nevihtni piš).
Dež 30 in veter ne trajata dolgo (večinoma manj kot 30
minut), saj se z ustavljanjem dviganja toplega in vlažnega
zraka ustavlja kondenzacija oz. produkcija novih deževnih
kapelj. Izolirana (enocelična) nevihta tako ne traja
dolgo in nima velike rušilne moči, vendar ni povsem
nedolžna, saj lahko postreže z močnim sunkovitim vetrom,
grmenjem in občutno ohladitvijo.
Veliko nevarnejše so nevihte, povezane z večjimi in
bolj kompleksnimi kumulonimbusi, ki so posledica
atmosferskih dogajanj nekoliko večjih, t. i. »mezzo«
razmer (5–50 M). Takih močnih neviht je več vrst, 31
in njihova skupna točka je, da se v nevihtnem oblaku
(destruktivno) ne mešata tok navzdol in tok navzgor.
Na ta način ne prihaja do ustavljanja toka navzgor zaradi
ustvarjanja toka navzdol ter tako do prekinitve dotoka
novega toplega in vlažnega zraka, potrebnega za obstoj
oblaka. Nevihtni oblaki z ločenima vertikalnima tokovoma
zato trajajo veliko dlje, 32 izločajo veliko več padavin
in so povezani z veliko močnejšimi vetrovi. Za
ustvarjanje in razvoj nevihtnega oblaka z ločenimi vertikalnimi
tokovi se morata moč in/ali smer pihanja vetra
občutno spreminjati po višini. Tako stanje v atmosferi
včasih lahko prepoznamo po srednje visokih oblakih,
ki se na višini hitro premikajo v smeri, ki je nasprotna
(ali skoraj nasprotna) od vetra, ki ga čutimo pri tleh.
28 Pri kondenzaciji se osvobaja energija oz. toplota; tako pri dviganju vlažnega in toplega
zraka na nivoju kondenzacije prihaja do njegovega segrevanja (ali do upočasnitve
njegovega ohlajanja zaradi dviganja), kar dodatno krepi tok toplejšega in lažjega
zraka navzgor ter tako omogoča še bolj intenziven razvoj oblaka. Vodo v zraku zato
imenujemo »skriti« rezervoar toplote in nestabilnosti.
29 Za izparevanje je potrebna energija oz. toplota; tako se pri izparevanju kapelj
temperatura niža, kar dobro čutimo tudi z mokrim telesom v vetru.
48
NAVTICNI PRIROCNIK prelom 001-063 pop.indd 48 04/07/2019 13:39