NAVTIČNI PRIROČNIK

OSNOVNI METEOROLOŠKI POJMI IN ZAKONITOSTI
front obrača v smeri urnega kazalca.
14 Neposredni prihodi toplih in
hladnih front prinašajo izrazit zasuk
vetra v desno, ki je posebno nagel v
hladni fronti. Naglo spremembo vetra
med prihodom hladne fronte
najpogosteje spremljajo tudi močni
sunki vetra, ki se nadaljujejo tudi za
fronto, vendar imajo manjšo moč.
Ob prehodu front se pogosto občutno
spreminja tudi vidljivost. S
približevanjem tople fronte se vidljivost
slabša in je tudi po prehodu
fronte in prestanku padavin precej
slaba. Po prehodu hladne fronte in
prestanku padavin pa se vidljivost
večinoma naglo močno izboljša.
Kot smo že omenili, s spajanjem
hladne in tople fronte nastaja okluzijska
fronta. Spajanje poteka v zreli
dobi razvoja ciklona in je posledica
hitrejšega premikanja hladne fronte
v ciklonu. Razlikujemo dve vrsti
okluzije: toplo in hladno (risba 12).
V hladni okluziji je vreme bolj
podobno vremenu v hladni fronti,
v topli okluziji pa je bolj podobno
vremenu v topli fronti.
10 Nad tropskimi oceani se ustvarjajo zelo vlažne in tople
zračne mase.
11 Hladna fronta je hitrejša od tople, saj se toplejši in
redkejši zrak lažje in hitreje umika klinu prihajajočega
hladnega zraka kot klin gostega in hladnejšega zraka
pred prihajajočim toplim zrakom.
12 Ob prehodu tople fronte tako v določeni točki na Zemlji
deževno obdobje traja dlje časa kot med prehodom
hladne fronte, saj je deževni oblačni sistem večjih
razsežnosti in se hkrati počasneje premika (topla fronta
je počasnejša od hladne).
13 1 M = 1852 m, glej razdelek Koordinate in merske enote
na strani 71
14 Pomembno je opaziti, da se fronti vrtita okrog središča
ciklona, ki se tudi sam premika (velika modra puščica).
L
Risba 13: Prizemna sinoptična meteorološka karta; tlak je reduciran na morski nivo.
A
Atmosferski sistemi
Atmosferski sistemi nizkega (cikloni)
in visokega tlaka (anticikloni)
so lepo vidni na meteoroloških
kartah, ki kažejo porazdelitev tlaka.
Prepoznamo jih po koncentričnih
»zaprtih« izobarah. Pri sistemih
visokega tlaka oz. anticiklonih
koncentrične izobare proti središču
kažejo vse večji tlak, pri sistemih
nizkega tlaka oz. ciklonih pa koncentrične
izobare proti središču kažejo
vse nižji tlak. Središča anticiklonov
(točka z najvišjim tlakom) so
označena s črko H (angl. High, visok),
središča ciklonov (točka z najnižjim
tlakom) pa so označena s
črko L (angl. Low, nizek). Gostota
izobar in skrajni najvišji/najnižji tlak
v središču atmosferskega sistema
določata njegovo »globino« ali izrazitost
ter tudi njegov vpliv na vreme.
Atmosferski sistemi se premikajo
s povprečno hitrostjo od 20 do 25
vozlov ter imajo premer od 150 do
2000 M (pri tem so cikloni večinoma
nekoliko hitrejši in manjši 15 ).
Za anticiklone je značilno spuščanje
(razmeroma hladnega in suhega
višinskega) zraka v centralnem delu
sistema ter njegovo »raztekanje« ob
zemeljski površini proti obrobju sistema.
Zračni tok se ob zemeljski po-
L
VETER OB ZEMELJSKI POVRŠINI V ANTICIKLONU
TOPLA OKLUZIJA
TOPLI ZRAK
HLADNI ZRAK
HLADNEJŠI ZRAK
HLADNA OKLUZIJA
TOPLI ZRAK
HLADNEJŠI ZRAK
HLADNI ZRAK
Risba 12
Spremljanje sprememb v tlaku na ladijskem
barometru nam lahko pomaga predvideti razvoj
vremena.
Nagle spremembe v tlaku zanesljivo prinašajo
občutno okrepitev vetra in spremembo vremena.
Dolgotrajnejše padanje tlaka, ki se stopnjuje, je
povezano s prihodom depresije in tople fronte,
dolgotrajna rast pa z lepim in vedrim vremenom.
39
Risba 14
H
NAVTICNI PRIROCNIK prelom 001-063 pop.indd 39 04/07/2019 13:39