Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
OSNOVNI METEOROLOŠKI POJMI IN ZAKONITOSTI<br />
Sonce gonilna sila atmosferskih<br />
dogajanj<br />
Površje Zemlje je neenakomerno izpostavljeno sončnim<br />
žarkom, kar povzroči neenakomerno segrevanje površine<br />
Zemlje in zraka nad njo. 1 Stalno neenakomerno segrevanje<br />
površine Zemlje tako predstavlja neizčrpen vir<br />
energije in je gonilna sila vseh atmosferskih dogajanj.<br />
Dobro je vedeti, da se zelo raznolika površina Zemlje<br />
(voda, pesek, skala, trava, gozd, sneg, ...) zaradi razlik<br />
v toplotni kapaciteti 2 in albedu hkrati različno odziva<br />
na sončno sevanje. Tako se tudi na mestih, kjer ima<br />
sonce enako moč, nekatere površine na Zemlji lahko<br />
veliko hitreje in/ali močneje segrejejo kot druge.<br />
Na risbi 1 vidimo primer majhne lokalne cirkulacijske<br />
celice, ki se vzpostavi zaradi neenakomernega dnevnega<br />
segrevanja kopnega in morja (tipično podnevi v poletnem<br />
času). Podoben mehanizem je odgovoren za splošno planetarno<br />
cirkulacijo (kroženje), ki v nižjih plasteh atmosfere<br />
nosi hladen zrak s polov proti ekvatorju, v višjih plasteh<br />
pa toplejši zrak od ekvatorja proti poloma (risba 2).<br />
Rdeča puščica nad ekvatorjem simbolizira dviganje<br />
toplega (redkejšega in lažjega) zraka, modra nad polom<br />
pa spuščanje hladnega (gostejšega in težjega) zraka.<br />
Izmenjava toplote, ki je predstavljena v zelo poenostavljeni<br />
shemi na risbi 2, v naravi poteka skozi cel spekter<br />
različnih manjših cirkulacijskih celic (najpomembnejše<br />
so Hadlyeve celice in cikloni).<br />
1 Zrak se segreva z izmenjavo toplote s tlemi in ne direktno s sončnim sevanjem.<br />
2 Različne podlage imajo različne toplotne kapacitete in se zato segrevajo/hladijo<br />
z različno hitrostjo. Morje ima občutno večjo toplotno kapaciteto od kopnega,<br />
tako da se njegova temperatura v primerjavi s kopnim zelo počasi spreminja<br />
(govorimo o površinskih temperaturah morja in kopnega). To lahko opazimo<br />
poleti v vedrem vremenu, ko kopno podnevi doseže veliko višjo, ponoči pa nižjo<br />
temperaturo od morja.<br />
Rotacija Zemlje in krožno<br />
premikanje zraka<br />
Zaradi rotacije Zemlje oz. Coriolisove 3 sile izmenjava<br />
toplote v atmosferi ne poteka po enostavnem modelu,<br />
prikazanem na risbi 2. Coriolisova sila namreč preusmerja<br />
gibanje zraka, kar povzroči krožno in spiralno<br />
premikanje zraka tudi v horizontalni ravni. To je dobro<br />
vidno z vsake meteorološke karte, ki prikazuje porazdelitev<br />
tlaka in/ali tokovnice vetra. Tako zaradi vpliva vrtenja<br />
Zemlje oz. delovanja Coriolisove sile izmenjava toplote<br />
v atmosferi poteka na bolj kompleksen in<br />
dolgotrajen način. Največji del toplotne izmenjave poteka<br />
s pomočjo oceanskih morskih tokov ter v krožnih<br />
atmosferskih sistemih, ki jih imenujemo cikloni in<br />
anticikloni.<br />
3 Glej razlago Coriolisove sile (okvir stran 23).<br />
HLADNI ZRAK<br />
SEVERNI<br />
POL<br />
TOPLI ZRAK<br />
EKVATOR<br />
Risba 1: Lokalno kroženje zraka zaradi neenakomernega segrevanja kopna<br />
in morja. Nad toplim otokom se zrak segreva in dviga. Nadomešča ga<br />
hladnejši zrak, ki priteka z morja oz. višjih plasti v atmosferi.<br />
Risba 2: Poenostavljeno splošno planetarno kroženje zraka zaradi<br />
neenakomernega segrevanja polarnih in ekvatorialnih obomčij.<br />
35<br />
NAVTICNI PRIROCNIK prelom 001-063 pop.indd 35 04/07/2019 13:38
Change language