NAVTIČNI PRIROČNIK

METEOROLOGIJA
prihaja do občutnejših sprememb, večinoma do upadanja
in vrtinčenja vetra. Izjema je slučaj, ko je nebo posejano
s kumulusi, saj se zaradi vertikalnih tokovanj pod
oblaki veter občutno spreminja, tudi če piha z odprtega
morja (risba 30). Na risbi sta označena območje »A«, v
katerem tok iz oblaka veter duši, in območje »B«, v katerem
tok iz oblaka veter krepi. Gostota sprememb oz.
prostorske in časovne razsežnosti sprememb vetra so
odvisne od velikosti in gostote posejanosti ter hitrosti
premikanja konvektivnih oblakov.
A
TOPLI ZRAK
B
HLADNI ZRAK
VETER
Risba 30
Zmorec
Zmorec ali maestral, kakor ga večinoma
imenujemo ob vzhodni obali
Jadrana, je prijeten lokalni veter,
povezan z lepim in sončnim vremenom.
V toplejšem delu leta se ta priobalni,
svež veter zelo pogosto pojavlja
na Jadranu, pa tudi na mnogih
drugih morjih in oceanih. Najsi ga
opazujemo vzdolž jadranskih ali
atlantskih obal, ima vedno enake
možnosti za nastanek, zelo podoben
razvoj in lastnosti, razlikuje se edino
po smeri pihanja, ki jo določa lega
posamezne obale.
Zmorec je posledica vzpostavljene
navpične, krožne cirkulacije
relativno majhnih razsežnosti (t. i.
cirkulacije kopno-morje). Omenjena
cirkulacija ali kroženje se
vzpostavlja v priobalnem območju
zaradi razlike v temperaturah kopna
in morja. Kopno ima dosti
manjšo toplotno zmogljivost
(kapaciteto) od morja ter se ohlaja
in segreva veliko hitreje. Tako se
v vedrem dnevu površina kopna
občutno bolj segreje kot površina
vode. Tako tudi zrak nad kopnim
dobi občutno višjo temperaturo
od zraka nad vodo. Toplejši zrak je
lažji, ima večji vzgon in se dviga.
Njegovo mesto zapolnjuje hladnejši
in gostejši zrak z morja
(risba 31). Tudi na višini se
ustvarja tok, ki je posledica neenakomerne
temperature zraka nad
kopnim in morjem. V toplejšem
zraku tlak z višino upada počasneje
kot v hladnejšem zraku, tako
da se na višini ustvari razlika v
tlaku, ki spodbudi višinski tok od
obale proti morju. Nad morjem se
kot kompenzacija navpičnega gibanja
zraka nad kopnim vzpostavlja
tok navzdol. Ta »izvir« svežega
zraka z višine omogoča neprestan
dotok hladnejšega in gostejšega
zraka proti segretemu zraku nad
kopnim. Prizemni del tako ustvar-
jenega kroženja zraka (cirkulacije
kopno-morje) čutimo ob morju in
obali kot prijeten svež veter z morja.
Ta veter imenujemo zmorec (angl.
sea breeze) in ga lahko opazimo na
obalah mnogih morij, oceanov in
večjih jezer.
Prvi pogoj za razvoj cirkulacije
kopno-morje je večja segretost
kopna od morja. Dovolj je že zelo
majhna razlika v temperaturah. Že
eno do dve stopinji toplejši zrak nad
kopnim, glede na zrak nad vodo,
pod ugodnimi pogoji zadošča za
vzpostavitev cirkulacijske celice in
pojav zmorca. Tako ta veter lokalnih
razsežnosti lahko včasih opazimo
tudi v delno oblačnem dnevu. Vendar
se ravno tako lahko zgodi, da v
sončnem in pogosto precej vročem
dnevu zmorca ni. Najpogostejši razlog
za izostanek zmorca pri takih
pogojih je neugodna smer vetra širših
razsežnosti. S pojmom »veter
širših razsežnosti« mislimo na veter,
ki v nasprotju z lokalnim vetrom,
kakršen je zmorec, v vodoravni
smeri pokriva velika območja (cela
morja, države ali celo kontinente)
in piha v debelejši plasti atmosfere.
Ko je tak veter usmerjen od morja
h kopnemu (torej v smeri pihanja
zmorca!), lahko onemogoči razvoj
krožne celice kopno-morje, saj
»duši« izredno pomemben »zgornji«
56
NAVTICNI PRIROCNIK prelom 001-063 pop.indd 56 04/07/2019 13:39