Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
LOKALNI VETER<br />
tok te cirkulacije, usmerjen od kopnega<br />
k morju. Celo takrat, ko ima<br />
omenjeni veter manjšo intenzivnost<br />
in ga pri tleh ne moremo občutiti,<br />
je lahko na višini dovolj močan, da<br />
»ustavi« ustvarjanje krožne celice<br />
kopno-morje. Tak razvoj v jasnem<br />
dnevu lahko »napovedo« bližnji<br />
nizki in srednje visoki kopasti<br />
oblaki, ki se relativno počasi premikajo<br />
v smeri od morja proti kopnemu.<br />
Kadar se to zgodi, lahko ta<br />
dan pričakujemo precej šibak, nestalen<br />
veter z morja.<br />
Če je veter širših razsežnosti<br />
usmerjen od obale k morju, se ustvarijo<br />
precej ugodne razmere za vzpostavitev<br />
in razvoj cirkulacije kopnomorje.<br />
40 Tako usmerjeni prevladujoči<br />
veter v atmosferi olajša vzpostavljanje<br />
cirkulacije in krepi zelo pomemben<br />
»zgornji« tok, ki »hrani« veter<br />
na površini oz. zmorec. Najmočnejši<br />
zmorec lahko pričakujemo, kadar<br />
ima višinski veter ugodno smer<br />
in je zmerne moči – dovolj močan,<br />
da omogoči polni razvoj cirkulacije<br />
in neprestano vzdrževanje vetra na<br />
površini, ter hkrati dovolj šibak, da<br />
1 Zrak nad kopnim se segreva, postaja<br />
lažji ter se začne širiti in dvigati.<br />
1 Zrak Na višini nad se kopnim vzpostavlja se segreva, tokovanje postaja s kopnega<br />
2 lažji kot posledica ter se začne neravnovesja širiti in dvigati. v pritisku.<br />
3<br />
Zrak<br />
Na višini<br />
se nad<br />
se vzpostavlja<br />
morjem spušča<br />
tokovanje<br />
in prihaja<br />
s kopnega<br />
2<br />
na<br />
mesto<br />
kot posledica<br />
zraka, ki<br />
neravnovesja<br />
priteka k obali.<br />
v pritisku.<br />
3<br />
Zrak se nad morjem spušča in prihaja na<br />
mesto zraka, ki priteka k obali.<br />
Risba 31<br />
VETER ŠIRŠIH RAZSEŽNOSTI<br />
Risba 32<br />
VETER ŠIRŠIH RAZSEŽNOSTI<br />
TIŠINA<br />
TIŠINA<br />
omogoči zmorcu, da se »povleče podenj«<br />
in piha proti obali (risba 32).<br />
Omenimo naj, da se zmorec lahko<br />
razvije tudi brez pomoči vetra na<br />
višini, a je v tem primeru občutno<br />
šibkejši.<br />
3<br />
3<br />
Slovenija, Strunjanski zaliv, v ozadju Piran<br />
ZMOREC<br />
ZMOREC<br />
2<br />
2<br />
ZMOREC<br />
ZMOREC<br />
1<br />
1<br />
57<br />
Zmorec se, kot smo videli, lahko<br />
razvije samo takrat, kadar je obala<br />
toplejša od morja in je veter širših<br />
razsežnosti usmerjen od kopna proti<br />
morju ali pa je tako šibak, da ne<br />
vpliva na vzpostavljanje cirkulacije<br />
kopno-morje. Prav ti pogoji so v poletnih<br />
mesecih precej pogosto izpolnjeni<br />
vzdolž vzhodnega dela Jadranske<br />
obale. Pri tem igra pomembno<br />
vlogo zračni tok s severa (gre za etezijo,<br />
odkrito že v antični dobi), pogojen<br />
s položajem azorskega anticiklona,<br />
ki se poleti pomika na sever,<br />
in depresije (ciklona) nad Bližnjim<br />
vzhodom.<br />
Na razvoj in moč zmorca tako ne<br />
vpliva odločilno razlika v temperaturah<br />
kopna in morja, kot mnogi mislijo,<br />
ampak usmeritev in intenzivnost<br />
že omenjenega prevladujočega<br />
vetra širših razsežnosti.<br />
Spoznali smo osnovne razloge za<br />
nastanek ter pogoje za vzpostavitev<br />
in razvoj cirkulacije kopno-morje,<br />
sedaj pa se ozrimo k osnovnim lastnostim<br />
in značilnostim zmorca.<br />
NAVTICNI PRIROCNIK prelom 001-063 pop.indd 57 04/07/2019 13:39
Change language