NAVTIČNI PRIROČNIK

LOKALNI VETER
Na vzhodni obali Jadrana se v toplejšem delu leta pogosto
izmenično pojavljata zmorec in kopnik, ki sta znak lepega
in stabilnega vremena. Njun izostanek je najpogosteje
povezan s skorajšnjo spremembo vremena.
odprto. Podobno kot zmorec je najmočnejši ob obali
ter postopoma slabi z oddaljevanjem od nje. Obračanje
v desno zaradi vpliva Coriolisove sile ni izraženo kot pri
zmorcu, posebej v območju bližje obali. Največjo moč
kopnik doseže ob zarji, ko temperatura zraka nad kopnim
doseže najnižjo dnevno vrednost. S sončnim vzhodom
temperaturi kopnega in morja dosežeta isto vrednost
Slovenija, svetilnik na rtiču Petelin
Risba 33
in spet nastaja tišina. Kmalu se kopno segreje in se začenja
novi cikel – vzpostavlja se cirkulacija kopno-morje.
Kot smo videli, ima kopnik enostavnejšo strukturo kot
zmorec, saj ni pogojen s »povratnim« tokom na višini.
Najmočnejši je ob sami obali, saj na tem mestu hladen
in gost zrak, ki se spušča s kopnega proti morju, doseže
največjo hitrost. Nato se pahljačasto »razliva« proti odprtemu
morju, nošen z inercijo. V stiku s toplejšim morjem
se hladen zrak s kopnega postopoma segreva in
ustavlja. Kako močno in kako daleč stran od obale lahko
seže kopnik, je odvisno predvsem od obalnega reliefa in
vetra na višini oz. vetra širših razsežnosti. Tako je kopnik
ob nizki obali zelo šibak in ga čutimo samo v neposredni
bližini obale, ob visoki in zelo strmi obali pa lahko doseže
moč od 30 vozlov in piha do 25 M od obale. Tudi
veter širših razsežnosti, ki piha od obale, lahko okrepi
kopnik, ali natančneje povedano, kopnik v obalnem območju
zaradi hlajenja kopna lahko občutno okrepi veter
širših razsežnosti.
59
NAVTICNI PRIROCNIK prelom 001-063 pop.indd 59 04/07/2019 13:39