24.08.2023 Views

NAVTIČNI PRIROČNIK

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

OBLAKI<br />

volj, zato se nad obalo in otoki v<br />

sončnem vremenu redno ustvarjajo<br />

kumulusi, ki nam lahko celo pomagajo<br />

določiti položaj nizkega, še nevidnega<br />

otoka ali kopnega, ko se mu<br />

bližamo z odprtega morja.<br />

Kumulusi nastajajo v lepem<br />

sončnem vremenu. Ustvarjajo se<br />

že dopoldne in se čez dan množijo,<br />

razvijajo in rastejo. Zvečer, ko se tla<br />

ohladijo in se dotok toplega zraka<br />

prekine, kumulusi sčasoma izginjajo.<br />

Če pa je horizontalni veter na višini<br />

šibak in ne premika ustvarjene začetne<br />

majhne oblačne »grude«, kumulusi<br />

čez dan rastejo in se včasih tako<br />

zgostijo, da težko govorimo o lepem<br />

vremenu. Če do intenzivne rasti<br />

pride že v dopoldanskih urah in vrhnji<br />

del oblaka preseže sloj inverzije 26<br />

na višini, se bo kumulus razvil v<br />

nevihtni oblak 27 – kumulonimbus.<br />

Intenzivna vertikalna rast kumulusa<br />

in njegov razvoj v nevihtni oblak sta<br />

dobro vidna v zgornjem delu oblaka,<br />

ki nima več ostrih robov. To se zgodi<br />

zaradi zelo nizkih temperatur na<br />

višini in posledično sprememb v<br />

strukturi oblaka. Zgornji del (bodočega)<br />

nevihtnega oblaka namreč ni<br />

več sestavljen iz vodnih kapelj, temveč<br />

iz ledenih kristalov. Ko nevihtni<br />

oblak doseže svojo polno višino, se<br />

pogosto na samem vrhu »raztegne«<br />

in dobi obliko »nakovala«, kar povzroči<br />

zelo močan veter pri vrhu<br />

atmosfere.<br />

24 Stabilna atmosfera je povezana z zelo majhno spremembo<br />

temperature po višini ali celo z inverzijo<br />

(ko je na višini zrak toplejši). Tako atmosfero zaznamo<br />

po slabi vidljivosti, smogu, dimu, ki se spušča proti<br />

tlom, in slojasti oblačnosti.<br />

25 V trenutku, ko lahko vidimo prve stratokumuluse<br />

in altostratuse, smo približno 100 M stran od dežja<br />

in približno 200 M stran od frontalne ravni ob tleh.<br />

26 Plast toplejšega zraka na višini, ki lahko ustavi vertikalni<br />

tok.<br />

27 Relativno majhen kumulusni oblak se razvije v nevihtni<br />

kumulonimbus običajno v zelo kratkem času, v pičlih<br />

60 minutah.<br />

Nevihtni oblaki<br />

Nevihte se lahko ustvarjajo »spontano« v konvektivno nestabilnem zraku<br />

ali »prisilno« na frontalnih površinah. Povezane so z nevihtnimi oblaki<br />

in običajno ne trajajo dolgo, vendar zaradi močnega vetra, naliva in strel<br />

lahko kapitane manjših plovil spravijo v resne težave tudi na sidrišču ali<br />

slabo zaščitenem privezu.<br />

Nevihtni oblak. Voda v zraku je »skriti« rezervoar toplote in nestabilnosti.<br />

Za nastanek nevihtnega oblaka<br />

je ključnega pomena sprememba<br />

temperature z višino. Čim večje<br />

so temperaturne razlike, tem bolj<br />

labilna oz. nestabilna je atmosfera.<br />

Nevihtni oblaki se tako bližje obali<br />

najpogosteje ustvarjajo v popoldanskih<br />

urah, ko zrak iznad zelo<br />

segretega kopna doseže najvišjo<br />

temperaturo in se tako ustvari<br />

največja temperaturna razlika med<br />

zrakom pri tleh in na višini.<br />

Na odprtem morju pa se običajno<br />

največja razlika v temperaturi med<br />

zrakom nad morjem in zrakom na<br />

višini ustvarja ponoči, ko se vrhnji<br />

del podnevi razvitih kumulusnih<br />

oblakov zelo ohladi. Lokalne nevihte<br />

so zato na odprtem morju<br />

najpogostejše ponoči.<br />

Toplotne nevihte<br />

Na risbi 21 vidimo tipičen razvoj<br />

samostojnega kumulonimbusa oz.<br />

enocelične (izolirane) nevihte, ki nastaja<br />

v atmosferi s šibkimi horizontalnimi<br />

vetrovi. Kot lahko vidimo<br />

na risbi, se v začetni fazi topli in<br />

obenem vlažni zrak intenzivno dviga<br />

in se v oblaku zaradi kondenzacije 28<br />

ustvarja vse več vodnih kapljic. Sčasoma<br />

se zaradi medsebojnih trkov<br />

kapljice spajajo in večajo, vse dokler<br />

ne dosežejo velikosti dežnih kapelj<br />

ter zaradi večje teže ne začnejo padati<br />

proti Zemlji.<br />

V razviti fazi se v oblaku zaradi<br />

padavin postopoma ustavlja tok navzgor<br />

ter vzpostavlja in širi območje<br />

toka navzdol. Dežne kaplje namreč<br />

47<br />

NAVTICNI PRIROCNIK prelom 001-063 pop.indd 47 04/07/2019 13:39

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!