NAVTIČNI PRIROČNIK

More documents

Recommendations

Info

METEOROLOGIJA Svetlobni pojavi v atmosferi Svetlobni pojavi v atmosferi nas pogosto očarajo s svojo lepoto in raznolikostjo. Poznavanje in boljše razumevanje teh pojavov nam igro sončne svetlobe in atmosfere še približa. Poleg lepote nam nekateri svetlobni pojavi lahko pomagajo pri razumevanju vremenskih procesov in tudi predvideti prihodnji razvoj vremena. Slovenija, svetilnik na rtiču Petelin 60 NAVTICNI PRIROCNIK prelom 001-063 pop.indd 60 04/07/2019 13:39
SVETLOBNI POJAVI V ATMOSFERI Svetlobni pojavi nastanejo zaradi refleksije (odboja), refrakcije (loma), difuzije (razpršitve) in difrakcije (uklona) sončne svetlobe na vodnih in trdnih delcih v atmosferi. Sončni žarki prepotujejo povprečno 150 milijonov km dolgo pot do zemeljske površine, vendar njihova moč najbolj oslabi šele v spodnjih delih zemeljske atmosfere. Tam naletijo na vse gostejše zračne plasti, vodno paro in različne trdne delce, na katerih se razbijejo in razpršijo. Če na tipičen atmosferski delec pade enaka količina modrih in rdečih žarkov, bo v razpršeni svetlobi ostalo veliko več modrih in vijoličastih žarkov – zato je nebo modro. Modrina neba je najizrazitejša, ko je sonce v zenitu, posebno v zimskih mesecih. Razpršeno žarčenje Jasno nebo ni vedno modro. Poleti, ko je v zraku veliko vodnih delcev, nebo zaradi zelo razpršenega žarčenja postane belkasto in bleščeče. Različne primesi v atmosferi (prah, smog, soli, bakterije idr.) prav tako močno vplivajo na razpršitev sončne svetlobe v atmosferi. Tako je najpogosteje pozimi, pri anticiklonu v zelo stabilni atmosferi, ko je navpično kroženje zraka onemogočeno in zato koncentracija trdih delcev največja, nebo motno in ima sivkasto barvo. Prevlada dolgovalovnega sevanja Prevlada kratkih valov v sevanju, ki se lomijo na molekulah zraka, je vzrok za modrino in sence, žarki daljših valovnih dolžin pa ustvarjajo rdečkast odtenek. V atmosferi začnejo prevladovati žarki daljših valovnih dolžin, ko sončni žarki dlje potujejo skozi zemeljsko atmosfero; to se dogaja, ko je Sonce nizko na obzorju. Na daljši poti skozi atmosfero se krat- V pomorskih rekih številnih jezikov 41 rumeno rdeči sončni zahodi napovedujejo lepo vreme, rumeno rdeči sončni vzhodi pa skorajšnje poslabšanje vremena. Ti reki veljajo samo v zmernih širinah in niso brez osnov, vendar po statistikah držijo samo v nekaj več kot 60 odstotkih. 61 NAVTICNI PRIROCNIK prelom 001-063 pop.indd 61 04/07/2019 13:39
Page 1 and 2:
NAVTIČNI PRIROČNIK NAVTICNI PRIRO
Page 3 and 4:
NAVTIČNI PRIROČNIK PRAKTIČNI VOD
Page 5 and 6:
POMORSKE VEŠČINE 102 Vozli 104 Pa
Page 7 and 8:
Spremna beseda Nekoč je bilo živl
Page 9 and 10: Predgovor V tej knjigi delim z vami
Page 11 and 12: VALOVI Valovi Plimovanje Morski tok
Page 13 and 14: VALOVI Valovi in veter Valovi, nast
Page 15 and 16: VALOVI trov, in dolg nekaj sto metr
Page 17 and 18: VALOVI močnejšem vetru, so višji
Page 19 and 20: PLIMOVANJE Oseka in približno šes
Page 21 and 22: PLIMOVANJE oseka najizrazitejši, r
Page 23 and 24: PLIMOVANJE Coriolisova sila je dobi
Page 25 and 26: PLIMOVANJE PRIMER TABLIC PROGNOZIRA
Page 27 and 28: MORSKI TOKOVI Morski tokovi Voda se
Page 29 and 30: MORSKI TOKOVI PLIMNI TOK V KANALU P
Page 31 and 32: MORSKI TOKOVI ali ribiških oznak l
Page 33 and 34: VALOVI Osnovni meteorološki pojmi
Page 35 and 36: OSNOVNI METEOROLOŠKI POJMI IN ZAKO
Page 43 and 44: OBLAKI Oblaki Oblaki se na nebu ka
Page 45 and 46: OBLAKI Vrste oblakov Vsak oblak se
Page 47 and 48: OBLAKI volj, zato se nad obalo in o
Page 49 and 50: OBLAKI SHEMATSKI SHEMATSKI PRIKAZ P
Page 51 and 52: OBLAKI Radiacijska megla nekoliko s
Page 53 and 54: LOKALNI VETER Lokalni veter Na mete
Page 55 and 56: LOKALNI VETER Slovenija, klifi med
Page 57 and 58: LOKALNI VETER tok te cirkulacije, u
Page 59: LOKALNI VETER Na vzhodni obali Jadr
Page 63: SVETLOBNI POJAVI V ATMOSFERI VALOVI
show all

NAVTIČNI PRIROČNIK

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?