026 adrijin POTNik BESEDILO: marjan žiberna Fotografije: IGOR LAPAJNE Janez Gorišek legendarni konstruktor smučarskih skakalnic Brez njega skakalni šport danes ne bi bil to, kar je. To velja še zlasti za polete. Ko je leta 1936 Sepp Bradl v Planici kot prvi človek preletel na smučeh več kot 100 metrov, je bil star dobri dve leti. Dobrih 20 let kasneje je sam skočil nekaj metrov dlje in z nazivom svetovnega študentskega prvaka, ki ga je osvojil dvakrat, dosegel svoj največji športni uspeh. Kmalu zatem sta s pokojnim bratom Ladom prevzela skrb za planiške skakalnice. Tu je bilo doslej doseženih 43 svetovnih rekordov, 30-im je s svojim konstruktorskim delom botroval Janez Gorišek. O poletih čez 200 metrov je razmišljal že v 60-ih letih minulega stoletja, ko je začela v Planici nastajati letalnica, na kateri je Toni Nieminen leta 1994 prvi preletel to razdaljo. Prvi svetovni rekord je bil na letalnici bratov Gorišek – največji na svetu – dosežen že leta 1969, v obdobju 1987–2011 pa si je Planica rekord »lastila« neprekinjeno. Potem ji je primat prevzel norveški Vikersund. Vendar je tudi tamkajšnja letalnica rezultat zamisli Janeza Goriška, človeka, ki za zahtevne izračune potrebnih lastnosti skakalnih naprav ni nikoli uporabljal računalnika. Rezultat zamisli, ki so nastale nekaj let po tistem, ko se je moral po infarktu znova učiti brati in pisati, zaradi česar mu je zdravnica rekla, naj na Planico pozabi in napiše spomine. A pri 79 letih in več kot pol stoletja življenja z njo še vedno govori o njej in o smučarskih skokih z mladostno strastjo. Načrtuje, da bo v Planici, kjer bo med 21. in 24. marcem finale svetovnega pokala v poletih, spet postavljen svetovni rekord. Kako ste izbrali lokacijo za velikanko v Planici Leta 1959 je umrl Stanko Bloudek, ki je skonstruiral planiške skakalnice, na katerih je bilo doseženih več svetovnih rekordov, zadnji leta 1948. Ker so si organizatorji planiških tekmovanj želeli spet vodilno mesto na svetu, so me na željo najbližjega Bloudkovega sodelavca Stana Pelana povabili k sodelovanju. Leta 1961 sem končal s tekmovalno kariero, tedaj pa sem tudi zaključil študij gradbeništva. Rekonstrukcija stare Bloudkove skakalnice se mi zaradi lokacije, ki bistvenih izboljšav in povečanja ni omogočala, ni zdela smiselna. Z Rudijem Finžgarjem, ki je leta 1947 kot prvi Slovenec preskočil 100 metrov, sva se zato posvetovala z Janezom Kerštajnom, Bloudkovim sodelavcem, in za izgradnjo letalnice izbrala mesto nedaleč od stare Bloudkove skakalnice. Šlo je pravzaprav za eno od mest, ki si jih je ogledal in zabeležil že Bloudek, le poiskati smo ga morali. Letalnica je menda nastajala v Libiji … Res je. Po potresu, ki je leta 1963 prizadel Skopje, sem tam preživel nekaj mesecev kot statik. Zaradi teh izkušenj so me povabili v Libijo, kjer sem sedem let delal kot izvršni direktor pri izgradnji mesta Barca blizu Bengazija, ki ga je potres porušil isto leto. Zamisli in izračuni za planiško skakalnico so tako nastajali v Afriki. Kakšna pa je bila vloga vašega brata Lada Brata šport prej ni zanimal, a sem ga kot gradbenika pritegnil k sodelovanju. Medtem ko sem jaz v Libiji delal izračune, je on doma skrbel za izdelavo načrtov in za raziskavo ter pripravo terena v Planici. Tudi gradnjo, ki je stekla šele leta 1967, je vodil on, prav tako je poskrbel za financiranje. V dobrem letu je bila zgrajena letalnica, katere lokacija je omogočala nadaljnje povečevanje in izboljšave. Kasneje se je to izkazalo kot res dobra zamisel. Poskusne skoke na letalnici pa bi skoraj zamudil – ko so prvi skakalci že poleteli, sem bil še na poti iz Libije v avtobusu, ki je peljal iz Zagreba v Ljubljano. Sicer pa sva z bratom kasneje skonstruirala še več skakalnic in letalnic v Sloveniji in tujini, med drugim tudi skakalni center za zimske olimpijske igre, ki so bile leta 1984 v Sarajevu. Ena od posebnosti Planice je tudi njena mikroklima, ne Ja, take lege, kot jo ima planiška letalnica, nima nobena druga na svetu. Po eni strani je zaradi dobrih 1000 metrov nadmorske višine, kjer stoji, tu ozračje redkejše, kar povzroča, da skakalec »prej pade dol.« Po drugi strani pa v sredini ali konec marca, ko je tu tekmovanje v poletih, sredi dneva običajno pihajo zelo ugodni vzgonski vetrovi, ki omogočajo dolge polete. Že na prvem tekmovanju, ki je bilo tu leta 1969, je bil svetovni rekord izboljšan kar petkrat. V treh dneh, kolikor je trajalo tekmovanje,
ADRIJIN POTNIK Leta 1961 sem končal s tekmovalno kariero, tedaj pa sem tudi zaključil študij gradbeništva. 27
Change language