Februar, marec 2013 - Adria Airways

pust na slovenskem
Občasna fotografska razstava Muzeja novejše zgodovine Slovenije »Maske danes,
obrazi jutri« je na ogled na Ljubljanskem gradu med 12. februarjem in 31. marcem 2013.
Pusta, ki naj bi dokončno odgnal zimo in v deželo prinesel
pomlad, na Slovenskem ne obhajamo vsako leto ob istem
času. S koledarskim namreč sočasno teče tudi cerkveno leto s
središčnim praznikom – veliko nočjo. Največji krščanski praznik
praznujejo verniki na nedeljo po prvi pomladanski luni, kot
duhovna priprava vernikov na praznik je predtem zapovedan
štiridesetdnevni post, ki se začne s pepelnico, tj. sredo pred
prvo postno nedeljo. Dan prej je pustni torek, nedelja pred
njim pa pustna nedelja. Obdobje od praznika sv. treh kraljev
(6. januarja) do pustne nedelje tako na Slovenskem predstavlja
čas, ko pustne šeme oživijo ter nastopi čas ženitovanj, plesnih
prireditev in veseljačenja.
Spontanemu pustnemu rajanju med ljudmi so se v drugi polovici
dvajsetega stoletja pridružile organizirane pustne prireditve,
ki so v dobršni meri izrinile tradicionalne pustne like. S povorkami
se je začelo opozarjati na aktualne družbene, gospodarske
in politične razmere na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.
Karnevalsko dogajanje z vozovi in bleščečimi sprevodi vse do
20. stoletja ni bilo množično. Neustavljiv razvoj iz preteklega
se nadaljuje tudi v 21. stoletju s pojavom vedno novih oblik,
pomenov in vsebin. Pust na Slovenskem doživi svoj konec z
uprozoritvijo pogreba, s sežigom ali metom v bližnjo reko.
Karneval v Litiji
Litija je med letoma 1957 in 1983 zasedala med slovenskimi
karnevalskimi mesti posebno mesto. Celotno ogranizacijo
pustnega karnevala je že od začetka prevzelo tamkajšnje turistično
društvo. Organiziran je bil celo POPRL, Pustni odbor
– Pustno rajanje Litija, ki je bil zadolžen za vodenje karnevala
ter medijsko oglaševanje. Celotna prireditev je zahtevala več
kot tri mesece priprav in sodelovanje približno tridesetih ljudi,
v zadnjem tednu in na dan prireditve pa vključenost preko
petsto krajanov. Vsako leto so določili aktualno problematiko,
ki so jo obiskovalcem predstavile maskirane skupine in
posamezne maske. V sprevodu sta sodelovali tudi dve godbi
na pihala. Tako so Litijani na karnevalih izstrelili v vesolje
svojega kozmonavta Kožurina, uprizorili sodni proces proti
Moizu Čombi, leta 1963 gostili mirovno konferenco, pokopali
star pokojninski zakon, litijske smeti s šejki uspešno zamenjali
za nafto, reševali »Hansaluft« afero itd. Pustni karneval v Litiji
si je letno ogledalo od deset do dvajset tisoč obiskovalcev.
Zaradi slabih gospodarskih razmer in nezadostne angažiranosti
organizatorjev je pustno dogajanje v Litiji po letu 1983
zamrlo, za njegovo ohranitev, sicer v okrnjenem obsegu, pa
se danes zavzemajo Občina Litija, Center za razvoj Litije in
Turistično društvo Litija.
56