You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Spain ŠPANIJA<br />
priročnih kampov. Ti so polni mladine, ne samo iz Evrope,<br />
temveč s celega sveta. Tja jih poleg neokrnjene narave,<br />
peščenih plaž, ki jim ni primerjave v Evropi in Sredozemlju,<br />
prijetne klime in svobodnega duha privabljajo tudi nemirni<br />
vetrovi z Atlantika, ki športnim navdušencem nudijo<br />
pravi raj za kajtanje.<br />
Najbolj znana je sedemkilometrska plaža severno od Tarife,<br />
kjer naj bi pihali najbolj ugodni vetrovi za ta adrenalinski<br />
šport, zato so kampi v prijetni senci borovcev vedno<br />
zasedeni do zadnjega kotička. Sicer pa je kajtarje in surferje<br />
najti tako rekoč na vsaki plaži in teh do Cadiza ni malo.<br />
Naj omenim le nekatere: Valdevaqueros pri Tarifi, Bolonia,<br />
Zahara, Berbate, Trafalgar, Conil, Fuente del Gallo, La Barrosa<br />
… Te so znane zaradi že omenjenih ugodnih vetrov, veličastnih<br />
sipin saharskega peska, ki ga tja nosijo močni vetrovi<br />
čez atlantsko ožino, in zaradi prostranstev, kjer lahko vsakdo<br />
najde svoj mir.<br />
Če vas po nekaj dneh mine posedanje na plaži, ker vam<br />
pesek neutrudno in že malo tečno polni vse luknje in<br />
odprtine, če ste naveličani tega, da na plaži ni prave sence,<br />
vaše pivo pa se neverjetno hitro segreva, potem je najbolje,<br />
da sedete v avto in se odpravite v notranjost dežele. Le ta je<br />
posejana z neštetimi belimi vasicami, znanimi kot pueblos<br />
blanco. Arcos de la Frontera, Setenil de las Bodegas,<br />
Ubrique in Vejer de la Frontera so le nekatera imena krajev,<br />
ki jih ne smete zamuditi, na tej poti pa ne spreglejte še<br />
drugih krajev, ki so pravi biseri Andaluzije: romantična<br />
Medina-Sidonia, pravljični Castelar pa Ronda, na koncu pa<br />
še zgodovinski Cadiz. Naj vas torej zanese v te vasi in mesta<br />
z bogato zgodovino, ki jim dajejo enkratno kuliso prostrana<br />
polja sončnic, nasadi pomarančevcev in oljk, pašniki govedi,<br />
travniki in nenavadni plutovci, v senci katerih se preko dneva<br />
zadržuje marsikateri pastir. No, tekom dneva se v senci<br />
bolj ali manj zadržuje cela Andaluzija, in to ne glede na to,<br />
ali je zunaj peklenskih 40 stopinj ali pa pada dež. Čas sieste<br />
je pač od boga dan in prekršiti se čez to zapoved bi bil pravi<br />
greh. Siesta je pravzaprav del tako imenovane andaluzijske<br />
atmosfere, če že ne kar nekakšen njen zaščitni znak.<br />
In čeprav smo prav zaradi andaluzijske atmosfere nekje na<br />
jugu Španije in je prav ta kriva za naše popotniške apetite,<br />
znabiti, no, recimo temu, za normalega srednjeevropskega<br />
državljana tudi malo neprijetna. Najprej vstajamo prezgodaj<br />
in s tem motimo domačine, ko ropotamo z lonci za jutranji<br />
čaj, bentimo pred trgovino, čakajoč sveže žemljice, češ zakaj<br />
še ni odprto, nestrpno postopamo pred zaprtimi vrati bifeja,<br />
kako le bomo začeli dan brez jutranje kave, na plaži zaman<br />
čakamo na izposojo ležalnikov in senčnikov, ne najdemo<br />
pametne restavracije, kjer bi nam opoldne postregli z »dunajcem<br />
in pomfrijem«. Sprašujemo se, kdo je zdaj tu bolj nor,<br />
in ko bi si radi proti večeru privoščili le še mrzlo pivo in lažji<br />
prigrizek pred spanjem, se čudimo, zakaj nas gledajo kot nekakšne<br />
nemške škrtuhe in nas silijo s preobilnimi večerjami,<br />
da o preglasni glasbi, ki odmeva iz bifeja na ulici pod našim<br />
apartmajem vse do jutranji ur, niti ne govorim. In potem<br />
naslednji dan isto in tako še naslednji teden pa naslednji –<br />
vse do konca dopusta. Ko končno zapuščamo to drugačno<br />
deželo, kjer vstajajo prepozno in še bolj pozno hodijo spat,<br />
ob tem pa spijo še celo popoldne, si rečemo: Narobe svet!<br />
Vendar čigav svet, naš ali njihov Ali pa gre samo za andaluzijsko<br />
atmosfero, ki jim jo tako zavidamo …<br />
94