Letni delovni načrt

V zadnjih dvajsetih letih se je bistveno povečal tudi obseg podaljšanega bivanja, saj zaradi
zaposlitev staršev večina učencev razredne stopnje ostaja v šoli še dolgo časa po pouku. Prav
tako se povečuje delež učencev s posebnimi potrebami, saj zaradi inkluzijske zakonodaje večina
teh učencev, namesto šol s prilagojenim programom, obiskuje redne osnovne šole. Ti učenci
imajo pogosto odločbe za znižani normativ učencev v razredu, kjer je zgornja meja sicer 28
učencev. Pri povsem polnih razredih se seveda postavlja vprašanje kvalitete vzgojnoizobraževalnega
dela. Dogaja se, da celo ponavljanje razreda ni mogoče, ker v razredu
enostavno ni prostora za učence ponavljalce. Velja poudariti, da so današnje generacije učencev
drugačne od nekdanjih, po vedenju in po koncentraciji, in vse analize, kot tudi neposredne
pedagoške izkušnje, kažejo, da je delo v manjših razredih v učnem in vzgojnem smislu veliko
bolj kvalitetno kot v številčno zelo polnih oddelkih.
Vse omenjene spremembe zahtevajo dodatne učilnice in ta problem je še posebej izrazit na OŠ
Hudinja, ki ima zadnja leta v šolskem okolišu tudi povečano število učencev 1. razreda. Pri
prostorski stiski na OŠ Hudinja torej ne gre samo za potrebo po dodatnih učilnicah za nove
oddelke, ampak v prvi vrsti za rešitev prostorske stiske za učence, ki so že sedaj v šoli. Pouk
trenutno poteka v igralnici in knjižnici ter v nekaterih učilnicah, ki so premajhne za povsem
polne razrede. Jedilnica ima vsega 60 mest, dnevno pa ima kosilo več kot 400 učencev, ki čakajo
na kosilo v dolgih vrstah. Prostorska stiska se odraža tudi drugod na šoli: na hodnikih, ki so
komaj prehodni, premalo je garderob in ostalih spremljevalnih prostorov, kot so denimo
kabineti. Nameščanje garderobnih omaric na šolske hodnike je neustrezna rešitev, saj so potem
ozki hodniki težko prehodni in gneča nepopisna. Takšno rešitev imamo sedaj, a povzroča veliko
težav.
Pritisk staršev ob vpisu je zaradi velikega števila učencev v šolskem okolišu že nekaj let zelo
velik in posledica so vsako leto povsem polni razredi. To pa kasneje na predmetni stopnji
pomeni še več dodatnih učilnic, saj je število skupin pri izbirnih predmetih in nivojskem pouku
odvisno ravno od števila učencev. Celotna organizacija dela na šoli je povsem podrejena
popolnoma zasedenim učilnicam. Vsi izbirni predmeti so pred ali po pouku, interesne
dejavnosti pa se lahko začnejo šele ob 14.15 in se končajo ob 15.00. To pravzaprav pomeni,
da so učilnice na šoli v celoti zasedene od 7.30 do 15.00 in v tem času na šoli praktično ni
prostih učilnic.
Primerjava predmetnikov 9-letne OŠ ob uvedbi in danes pokaže, da bi bil obseg ur pouka na
OŠ Hudinja pri dveh oddelkih v posameznem razredu ob uvedbi 9-letke 608 ur, danes pa 669
ur. To pa pomeni, da se je na račun spremenjenega predmetnika (zakonodaja) obseg dejavnosti
samo pri pouku povečal najmanj za 10 %. Če upoštevamo še dejstvo, da je na šoli v tem trenutku
19