Revija Lipov list

OKTOBER 2019 Poštnina plačana<br />

pri pošti 1102 Ljubljana<br />

dobre zgodbe v slovenskem turizmu<br />

Intervju<br />

Iztok Altbauer o slovenskih<br />

termah in zdraviliščih<br />

Moja dežela – lepa in gostoljubna 2019<br />

Najboljši se predstavijo<br />

TZS<br />

Mladi vodnik 2019<br />

Potepanja<br />

Modro oko Obsotelja<br />

Foto: Nina Kurnik/www.slovenia.info

---

Ljubljanske mlekarne, d.o.o., Tolstojeva 63, 1000 Ljubljana<br />

VEČ<br />

PRISTNOSTI.<br />

BREZ<br />

DODATKOV.<br />

Ostanite zvesti sami sebi in<br />

svojim radostim, tako kot<br />

jogurti MU ostajajo zvesti<br />

vrhunski kakovosti.<br />

Za vas smo jih izdelali iz<br />

slovenskega mleka,<br />

brez dodatkov in iz<br />

naravnih sestavin.<br />

Zato so jogurti MU pristni,<br />

prav tako kot vi.<br />

www.l-m.si

---

KAZALO<br />

NASLOVNICA<br />

Terme 3000<br />

INTERVJU 04-05<br />

Iztok Altbauer, direktor SSNZ – o turizmu, ki je nenehno<br />

v trendu<br />

AKTUALNO 06<br />

Dnevi slovenskega turizma 2019<br />

POD DROBNOGLEDOM 08-10<br />

Kobilarna Lipica privablja čedalje več obiskovalcev<br />

Na tradicionalni VIP trgatvi pri zidanici Malek<br />

MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA 11-32<br />

Najboljši se predstavijo<br />

TZS 34-39<br />

Prvi izlet TZS za turistične prostovoljce<br />

Mladi vodnik 2019<br />

Turistični spominek mojega kraja<br />

(RMED) Srečno Zagorje: Spoštujmo in ohranjajmo<br />

rudarsko dediščino<br />

TURIZEM SMO LJUDJE 40-41<br />

Zorka Požar, TD Mengeš: Delo, ki ga opravljaš z dušo in<br />

iz veselja<br />

POTEPANJA 42-44<br />

Podčetrtek – Evropska destinacija odličnosti 2019<br />

34-35<br />

Prihodnja številka <strong>Lipov</strong>ega <strong>list</strong>a bo izšla v prvi polovici decembra<br />

2019. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva<br />

in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10.<br />

novembra 2019 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.<br />

UVODNIK<br />

Spoštovani in cenjeni bralke in bralci,<br />

tekmovalci v našem skupnem projektu in vsi,<br />

ki vam turizem pomeni navdih za življenje v tej<br />

naši lepi deželi.<br />

Projekt Moja dežela – lepa in gostoljubna je,<br />

mislim, da lahko tako rečem, najpomembnejši<br />

izvedbeni projekt na področju domačega<br />

turizma v Sloveniji. Z njim Turistična zveza<br />

Slovenije (TZS) in vsa turistična društva, ki so<br />

združena v njej, živijo in dihajo že<br />

osemindvajset let. V vsem tem času je na<br />

različnih tekmovanjih za najlepši in najbolj turistično usmerjeni projekt<br />

tekmovalo že zelo veliko inovativnih, ustvarjalnih in navdihujočih<br />

posameznikov, skupin, društev in občin.<br />

Sam sem do letos vaše prispevke spremljal kot podpredsednik Republiškega<br />

turističnega drobnogleda TZS, z letošnjim marcem pa nadaljujem kot<br />

prostovoljni predsednik TZS, in upam, da bomo s tako smelo zastavljenim<br />

projektom nadaljevali še dolgo v prihodnost ter z njim pomagali pri rasti in<br />

razvoju turizma po vsej Sloveniji, še zlasti v vseh tistih malce skritih, ali bolje<br />

rečeno še neodkritih krajih, ki so ohranili kar največjo prvobitnost, ki jo lahko<br />

z malce prizadevanj ponudimo domačim in tujim turistom kot prave bisere<br />

na ogrlici raznolike turistične ponudbe Slovenije.<br />

Zadovoljen sem, da smo prejeli 160 prijav na tekmovanje. Za ocenjevalce je<br />

bil to zajeten in zahteven zalogaj, a delo so dobro, nepristransko in pošteno<br />

opravili, za kar se jim seveda iskreno zahvaljujem. Osebno menim, da ste<br />

zmagovalci prav vsi, ki se pristopili k tekmovanju in ste s svojim prostovoljnim<br />

delom, ustvarjalnim elanom in zagnanostjo pripravili občudovanja vredne<br />

projekte.<br />

Osebno si seveda želim, da bi bilo tekmovalnih skupin, društev in občin še<br />

veliko več, da bi lahko pridobili še večji nabor zamisli, ki bi jih lahko nato<br />

vključili v turistično ponudbo kraja, območja ali kar vse dežele na naši strani<br />

Alp. Dobre zamisli so namreč vedno dobrodošle spremljevalke razvoja<br />

nekega kraja, če so seveda tudi izvedene in pospremljene v življenje in<br />

ohranjanje na turističnem trgu. Zamisli in projekti, ki so vključeni v obstoj<br />

nekega kraja, za seboj potegnejo nova delovna mesta, višji standard za<br />

domačine in boljšo prihodnost za njihov podmladek. In to je tisto, kar naj bi<br />

država zagotovila svojim državljanom.<br />

Všeč mi je tudi, da smo razrahljali tekmovalna pravila in pravico do udeležbe<br />

pri tem projektu. Doslej so bila namreč pravila precej utesnjujoča, saj so bili<br />

zmagovalci v določenem letu izločeni iz tekmovanja v naslednjem, kar pa po<br />

mojem mnenju ni ravno najbolj spodbuden način ocenjevanja. Prav ti,<br />

najboljši, po navadi premorejo tisto »nekaj več« skozi daljše časovno obdobje,<br />

kar jih približuje in končno približa zmagi. In če se takšni skupini, društvu ali<br />

občini zmaga nasmehne večkrat zaporedoma, zakaj pa ne?<br />

Dovolite mi, da ob koncu skromno omenim še dosežek, za katerega sem si<br />

prizadeval kot novi predsednik, in sicer častno pokroviteljstvo nad projektom<br />

Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki je prešlo v roke predsednika vlade<br />

Republike Slovenije. Upam, da smo se s to gesto približali bolj operativnemu<br />

udejstvovanju izvršne oblasti na področju turizma in možnostim, ki se<br />

ponujajo ob spodbudnejši politiki in regulativi na tem področju, ki je za<br />

številne deležnike, ki krojijo turizem pri nas, vse preveč stroga in omejujoča.<br />

Naj se zato resnično zahvalim predsedniku vlade Republike Slovenije<br />

gospodu Marjanu Šarcu, ki je zaslutil duha časa, ta pa od vseh nas zahteva<br />

hitro in kakovostno prilagajanje novim načinom ustvarjanja turistične<br />

ponudbe, ki si jih želijo domači in tuji turisti, turistični delavci in zagnani<br />

prostovoljci v vseh turističnih društvih TZS.<br />

Naj zato zaželim projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna še veliko<br />

nadaljnjih let rasti in ustvarjanja kakovostne turistične ponudbe v Sloveniji.<br />

Hvala.<br />

Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije<br />

3<br />

Kazalo / Uvodnik

---

4<br />

Intervju<br />

Foto: arhiv SSNZ<br />

Iztok Altbauer<br />

Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč<br />

Turizem, ki je nenehno v<br />

trendu<br />

Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) povezuje petnajst term in zdravilišč – z več kot<br />

šeststoletno tradicijo, s skorajda devetdesetimi naravnimi termalnimi izviri, z več kot 47.000 kvadratnimi<br />

metri notranjih in zunanjih vodnih površin in skupaj več kot 14.500 ležišči v hotelih, apartmajih in kampih.<br />

Po podatkih Statističnega urada RS so turisti v zdraviliških občinah letos do konca julija ustvarili dobro<br />

petino vseh prenočitev v Sloveniji, po podatkih, ki jih ima Skupnost tudi za avgust, je bilo prenočitev<br />

domačih gostov v letošnjem letu približno toliko kot lani, tujih pa se je za spoznanje povečalo, je povedal<br />

Iztok Altbauer, direktor SSNZ.<br />

Evropska komisija je za letošnjo krovno temo izbora<br />

Evropskih destinacij odličnosti (EDEN), ki promovira<br />

trajnostni in odgovorni turizem, izbrala »Turizem<br />

dobrega počutja«. Verjetno izbor teme ni naključen?<br />

Turizem dobrega počutja je (še vedno) v vzponu?<br />

Zagotovo. Še zlasti je to turizem, ki je s prepletom narave, naravnih<br />

zdravilnih dejavnikov in znanja (zdravniki in druga stroka) idealna<br />

kombinacija za blaženje vsakodnevnih tegob. Čedalje več govora je<br />

o pomembnosti preventive in tudi zato se čedalje več ljudi odloča za<br />

oddih, dopust, počitnice, ki v njihovo življenje vračajo ravnotežje.<br />

Poleg tega je veliko gibanj, ki promovirajo velnes, torej skrb za dobro<br />

počutje, kot način življenja in ne le kot občasno skrb. Naj omenim še<br />

daljšanje življenjske dobe in ob tem starajočo se populacijo, ki se<br />

čedalje bolj zaveda, da je treba za zadovoljno starost poskrbeti za<br />

preventivo. In turizem dobrega počutja je odličen antipod<br />

množičnemu turizmu. Čedalje več ljudi potuje po svetu. In čedalje<br />

več se jih želi izogniti množicam, kar jih pogosto povede v naravo – in<br />

k zdravilnim dejavnikom, ki jih premore narava in ki so tudi spodbudili<br />

razvoj zdravilišč.<br />

Skozi desetletja so terme in zdravilišča naredili velik<br />

preskok s povečini zdravstvenega turizma na turizem<br />

dobrega počutja, ki daleč presega ožji zdravstveni<br />

vidik njihove ponudbe. Kakšno je razmerje med gosti,<br />

ki prihajajo v terme in zdravilišča predvsem zaradi<br />

zdravstvenih težav, in »turisti«, ki radi preživljajo dopust<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober 2019

---

Foto: Dean Dubokovič/www.slovenia.info<br />

5<br />

Intervju<br />

V vodnih parkih je živahno še zlasti poleti, ko je v termah in zdraviliščih največ družin z otroki.<br />

in počitnice ob skrbi za dobro počutje?<br />

Zdaj je prenočitev gostov z zdravstveno napotnico približno deset<br />

do dvanajst odstotkov. Vsi drugi so turisti v najširšem pomenu<br />

besede. Sicer se je ključni premik k ponudbi za dobro počutje zgodil<br />

pred dobrimi petnajstimi leti, s čedalje večjo priljubljenostjo velnesa<br />

tudi pri nas. Takrat so začela zdravilišča čedalje bolj dopolnjevati<br />

svojo ponudbo klasičnih rehabilitacijskih programov s ponudbo<br />

velnesa. Temu je pred dobrim desetletjem sledil velik naložbeni cikel<br />

z novimi hoteli, denimo v Termah 3000, Termah Olimia, Dolenjskih<br />

Toplicah ... Na voljo so bila evropska sredstva in bil je še čas<br />

konjunkture, tik pred gospodarsko krizo. Ti hoteli so bili bolj kot ne<br />

namenjeni širši populaciji gostov, ki si želijo ponudbo za dobro<br />

počutje. V Slovenijo so se začeli vnašati tudi zanimivi primeri dobre<br />

prakse z različnih koncev sveta: ajurveda iz Indije, recimo, v Portorožu<br />

so odprli Wai Thai center po zgledih Tajske ... Čedalje pestrejša je<br />

postajala ponudba bazenov, ki so postajali vodni parki ... Zdaj je<br />

večina term in zdravilišč tudi tesno vpeta v okolje, kjer so, črpa iz<br />

njihovih posebnosti. Spodbujajo gibanje v naravi, kot sta hoja po<br />

pohodniških in tematskih poteh, in kolesarjenje – z ureditvijo<br />

kolesarskih poti, na primer. Zavedajo se, da morajo gostom, da bi jih<br />

zadržali pri sebi čim dlje (povprečen čas bivanja v termah in<br />

zdraviliščih je sicer 3,7 dni), ponuditi čim več možnosti za preživljanje<br />

časa tudi v okolici. Še zlasti tujim.<br />

Kakšno pa je razmerje med domačimi in tujimi gosti?<br />

Lani je bilo tujih že 51 odstotkov, povečevanje njihovega števila je<br />

tudi eden naših strateških ciljev. Me pa zelo veseli, da nam ob<br />

povečevanju števila tujih gostov uspeva ohranjati število domačih na<br />

približno isti ravni. Sicer naj ob tem omenim, da se je Skupnost že<br />

takoj po ustanovitvi (takrat je bilo v njej šest zdravilišč) ob koncu<br />

petdesetih let prejšnjega stoletja odločila za nagovarjanje tudi tujih<br />

obiskovalcev. Že leto po ustanovitvi so izdali brošuro v štirih tujih<br />

jezikih in sredi šestdesetih let je avstrijska državna zavarovalnica že<br />

pošiljala paciente v slovenska zdravilišča. Mednarodni značaj<br />

zdravilišč je bil tako prepoznan veliko prej kot številnih zdaj najbolj<br />

priljubljenih slovenskih destinacij.<br />

Kaj pa diverzifikacija ponudbe slovenskih term in<br />

zdravilišč? Nekoč so bila precej profilirana glede na<br />

zdravstvene storitve – pa zdaj, glede na preostalo<br />

ponudbo? Je mogoče jasno profiliranje njihove<br />

ponudbe, vsaj pri nekaterih?<br />

Imajo kar dobro profilirano ponudbo, čeprav bi si želeli, da bi bila še<br />

bolj. Toda to ni tako preprosto. V terme in zdravilišča zahajajo ljudje<br />

vse leto, a ciljne skupine se med letom lahko tudi zelo razlikujejo.<br />

Poleti je daleč največ družin z otroki, se pravi, da potrebujejo<br />

ponudbo zanje. V preostalem delu leta pa je največ starejših, čedalje<br />

več je mladih parov, zanimive so tudi »tematske« skupine, na primer<br />

deklet ali žensk, ki pridejo na zdrav konec tedna. Nekatera zdravilišča<br />

so uredila tudi kongresne dvorane in/ali prostore za poslovna<br />

srečanja, tako da nagovarjajo tudi to skupino gostov. Za nekatera so<br />

izjemno pomemben segment športniki, ki prihajajo k njim na<br />

priprave, pa tudi na tekme.<br />

Terme in zdravilišča so med redkimi ponudniki v<br />

Sloveniji, ki že dolgo uresničujejo cilj desezonalizacije<br />

turizma. Kako pa je razpršen njihov obisk skozi leto?<br />

Poleti so najbolj zasedeni, od 80- do 100-odstotno, v tem času je<br />

komaj še kaj možnosti za rast, ob koncih tedna v njih sploh ni<br />

prostora. Sicer je povprečna raven zasedenosti 64-odstotna. Se pa<br />

poznajo vlaganja v prenovo in izboljševanje kakovosti storitev v<br />

zadnjih petih letih, kar je omogočilo tudi dvig tržnih cen. Tako je<br />

letošnji promet ob skoraj enakem obisku in prenočitvah kot lani<br />

malce večji. Moje osebno mnenje je, da bi bila idealna zasedenost od<br />

70 do 75 odstotkov na letni ravni – brez povečevanja obsega<br />

ponudbe, zato pa z nenehnim izboljševanjem kakovosti. To lahko<br />

zagotavlja butičnost.<br />

In za konec še malce o trendih, ki nakazujejo nadaljnji<br />

razvoj ponudbe dobrega počutja.<br />

Ljudje bodo še naprej in še pogosteje iskali ponudbo dobrega<br />

počutja, saj bo stresnih in drugih takšnih dejavnikov v vsakdanjem<br />

življenju še več. Prav tako nekaterih bolezni, povezanih s tem in s<br />

starajočo se populacijo. Zdraviliški produkt je pravzaprav nenehno v<br />

trendu. Lahko samo raste, pasti pa ne more.<br />

Foto: Dean Dubokovič/www.slovenia.info<br />

Narava – nepogrešljiv del turizma dobrega počutja<br />

Mateja Gruden<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober 2019

---

Deveti dnevi slovenskega turizma<br />

6<br />

Aktualno<br />

Redesign turizma:<br />

turizem prihodnosti<br />

Dnevi slovenskega turizma, osrednji strokovni dogodek slovenskega turizma, bodo letos od 11. do 13.<br />

novembra v Ljubljani. Na njih bo ključni poudarek na redesignu oziroma preoblikovanju turizma in<br />

najpomembnejših trendih med gosti in ponudniki storitev v turizmu. Pogled bo usmerjen v prihodnost:<br />

kakšni premiki so nujni, če si želimo kakovostnega turizma, ki bo kos izzivom prihodnosti in kakršnega<br />

smo si zadali s Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021.<br />

Slovenija in slovenski turizem sta si v Strategiji trajnostne rasti slovenskega<br />

turizma 2017–2021 zadala cilj 3,7 do 4 milijarde evrov prilivov iz naslova<br />

izvoza potovanj. Za dosego tega cilja so nujne spremembe in premik k<br />

višji kakovosti storitev. Med prednostnimi nalogami za to sta izboljšanje<br />

infrastrukture in nastanitev; zdaj primanjkuje nastanitev višjega<br />

cenovnega razreda. Za to so nujne naložbe – treba je najti načine, da se<br />

naložbe v turizem, še zlasti v infrastrukturo, spodbudi in olajša. Višja<br />

kakovost storitev je tudi neločljivo povezana s kakovostnim okoljem in<br />

ohranjeno naravo – trajnost mora biti rdeča nit promocije turistične<br />

ponudbe Slovenije, postati mora del naše znamke. Trajnost in neokrnjena<br />

narava sta del butičnosti. Hkrati nam dajeta enkratno priložnost, da se<br />

ločimo od drugih držav in na tem področju postanemo edinstveni. S<br />

pripravljenostjo na spremembe, naložbami in izboljšanjem ponudbe bo<br />

slovenski turizem kos tudi morebitnim negativnim nihanjem v<br />

gospodarstvu. Slovenija je majhna destinacija, ki premore vse, kar je<br />

potrebno za butični turizem. Tako bo treba tudi nagovarjati še zlasti<br />

goste višjega cenovnega razreda. Med ključnimi produkti za njihovo<br />

privabljanje je gastronomija, ki bo krovna promocijska tema v prihodnjih<br />

dveh letih. Poleg tega se bodo morali ponudniki v turizmu prilagoditi<br />

spremenjenim potovalnim navadam gostov, na katere vpliva sodobna<br />

09.00 – 09.30<br />

09.30 – 10.00<br />

10.00 – 10.30<br />

10.30 – 11.00<br />

11.00 – 11.30<br />

11.30 – 12.00<br />

12.00 – 12.30<br />

12.30 – 13.00<br />

13.00 – 13.30<br />

13.30 – 14.00<br />

14.00 – 14.30<br />

14.30 – 15.00<br />

15.00 – 15.30<br />

15.30 – 16.00<br />

16.00 – 16.30<br />

16.30 – 17.00<br />

17.00 – 17.30<br />

17.30 – 18.00<br />

18.00 – 18.30<br />

18.30 – 19.00<br />

19.00 – 19.30<br />

19.30 – 20.00<br />

20.00 – 20.30<br />

20.30 – 21.00<br />

21.00 – 21.30<br />

21.30 – 22.00<br />

22.00 –<br />

Ponedeljek 11. 11. 2019 Torek 12. 11. 2019 Sreda 13. 11. 2019<br />

66.<br />

tekmovanja po<br />

programu<br />

Pozdrav prireditvi<br />

GTZ<br />

66.<br />

tekmovanja po<br />

programu<br />

66.<br />

Gala večerja<br />

UO Sekcije za<br />

turizem pri OZS<br />

Novinarska<br />

konferenca<br />

PLENARNO<br />

ZASEDANJE DST<br />

66.<br />

tekmovanja po<br />

programu<br />

SVEČANA PRIREDITEV<br />

s podelitvijo priznanj<br />

SLOVENSKI<br />

TURISTIČNI FORUM<br />

(STO)<br />

66.<br />

tekmovanja po<br />

programu<br />

66.<br />

Zaključek<br />

finale tekmovanj<br />

Gault&Millau<br />

tehnologija, ki napreduje z velikimi koraki. Pri tem bo izjemno pomembna<br />

segmentacija ciljnih skupin.<br />

Dnevi slovenskega turizma – dnevi partnerstva<br />

Tudi letos bodo Dneve slovenskega turizma v skladu s strateško<br />

usmeritvijo krepitve povezovanja pri razvoju in trženju slovenskega<br />

turizma v partnerskem sodelovanju organizirale vse večje institucije s<br />

področja turizma v Sloveniji: Slovenska turistična organizacija skupaj z<br />

Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Turistična zveza<br />

Slovenije, Turistično gostinska zbornica Slovenije, Sekcija za gostinstvo in<br />

turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Združenje turističnih<br />

agencij Slovenije, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Zavod<br />

Kongresno-turistični urad, Društvo turističnih novinarjev Slovenije,<br />

Zbornica gorskih centrov – GZS, Pohodništvo in kolesarjenje GIZ in drugi<br />

pomembni partnerji.<br />

Program DST<br />

V okviru DST se bodo v treh dneh zvrstili številni pomembni dogodki:<br />

Plenarni del DST s podelitvijo najvišjih priznanj v turizmu, 66.<br />

Gostinsko-turistični zbor, podelitev priznanj Moja dežela – lepa in<br />

10.00 – 15.00<br />

Srečanje turističnih<br />

društev<br />

MOJA DEŽELA – LEPA<br />

IN GOSTOLJUBNA<br />

(TZS)<br />

gostoljubna in 22. Slovenski turistični forum.<br />

V osrednjem, plenarnem delu, bodo udeleženci<br />

usmerili misli v prihodnost: kakšni premiki so nujni, če si<br />

želimo kakovostnega turizma, ki bo kos izzivom<br />

prihodnosti in kakršnega smo si zadali s Strategijo<br />

trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021. Se bo<br />

turizem znal prilagoditi spremembam, ki jih od njega<br />

zahtevajo tako turisti kot tudi občutljivo naravno<br />

okolje?<br />

Na 22. Slovenskem turističnem forumu bo osrednja<br />

tema redesign turizma skozi oči potrošnikov in<br />

ponudnikov storitev v turizmu. Kakšen je sodobni<br />

popotnik, kaj išče in katere digitalne kanale uporablja<br />

pri tem? Kako je na njegovo vedenje in nakupno pot<br />

vplival razvoj sodobne tehnologije? Razmišljanje,<br />

potrebno za uspeh v digitaliziranem svetu, bo<br />

uvodoma orisal Nick Hall, eden vodilnih strokovnjakov<br />

s področja destinacijskega in digitalnega trženja, svoje<br />

videnje sodobnih smernic na turističnem trgu pa bodo<br />

delili še predstavniki uspešnih turističnih podjetij. V luči<br />

strategije trajnostnega razvoja slovenskega turizma pa<br />

je tudi pomembno vedeti, kako najti in privabiti<br />

zahtevne goste, ki so za nepozabna doživetja<br />

pripravljeni plačati več.<br />

Več: www.dst.si<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober 2019

---

7<br />

Aktualno<br />

Nova mobilna aplikacija TZS:<br />

Slovenski turistični vodnik<br />

Turistična zveza Slovenije (TZS) razvija novo mobilno aplikacijo za odkrivanje Slovenije – Slovenski<br />

turistični vodnik. Ta bo sprva na voljo v slovenski različici in bo vabil na izlete po znani in manj znani<br />

Sloveniji še zlasti domače obiskovalce, v drugi fazi pa bo preveden v angleški jezik (Slovenia Travel Guide)<br />

ter s tem promoviral slovenske turistične zanimivosti tudi med tujimi turisti. Nova aplikacija TZS bo na<br />

voljo predvidoma prihodnji mesec, novembra.<br />

Aplikacija bo uporabnikom mobilnih naprav prikazovala interesne<br />

točke v bližini njihove trenutne lokacije: naravne in kulturne<br />

znamenitosti, prenočitvene zmogljivosti, gastronomsko ponudbo,<br />

športne in druge aktivnosti, prireditve in prometne informacije.<br />

Prikaz interesnih točk se bo sproti prilagajal geolokaciji uporabnika,<br />

ta pa bo lahko območje iskanja tudi razširil. Izbrane interesne točke<br />

bo lahko tudi uvrstil med priljubljene – za prihodnji ali vnovični<br />

obisk. Uporabnik bo lahko torej preveril zanimivosti v njegovi<br />

bližini, aplikacija pa ga bo s pomočjo navigacije na podlagi njegove<br />

geolokacije povedla do njih.<br />

Za uporabnike utegne biti še zlasti zanimiva objava prireditev<br />

oziroma dogodkov, saj jih bo aplikacija ažurno seznanjala z<br />

dogajanjem v njihovi bližini; s tem bo obiskovalcem na voljo širok<br />

nabor prireditev oziroma dogodkov po vsej Sloveniji – na enem<br />

mestu. (Naj ob tem še omenimo, da prireditve oziroma dogodke<br />

marsikje pripravljajo prav turistična društva in območne turistične<br />

zveze – več kot tri tisoč na leto.)<br />

Uporaba aplikacije Slovenski turistični vodnik, kjer bo na enem<br />

mestu zbrana vsa »turistična« Slovenija, bo preprosta in za<br />

uporabnike brezplačna, s čimer želi TZS približati lepote Slovenije<br />

čim širšemu krogu ljudi.<br />

L. L.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober 2019

---

8<br />

Pod drobnogledom<br />

Lipicanec je visok, prožen, energičen, eleganten, inteligenten, ponosen, dostojanstven in dobro učljiv. Ko se skoti, je temne barve, ko<br />

odraste, je bel.<br />

Republiški turistični drobnogled TZS<br />

Kobilarna Lipica privablja<br />

čedalje več obiskovalcev<br />

Lipica je s 439 leti tradicije najstarejša kobilarna z neprekinjeno vzrejo konj na svetu. »Na leto jo obišče več kot<br />

110.000 obiskovalcev, tudi iz daljnih dežel sveta, obisk pa iz leta v leto narašča,« pravi Vid Daolio, odgovoren za<br />

prodajo in prireditve v holdingu Kobilarna Lipica. Tudi na dan, ko je ta izjemni spomenik evropske zgodovine<br />

obiskal Republiški turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije (RTD TZS), je bilo v Kobilarni Lipica zelo<br />

veliko obiskovalcev, med njimi največ Italijanov.<br />

Kobilarna Lipica je bila ustanovljena leta 1580, ko je habsburški<br />

nadvojvoda Karel II., sin cesarja Ferdinanda I. Habsburškega,<br />

odkupil lipiško posest od škofa Nicola de Cureta. Pogodbo o<br />

prevzemu Lipice so podpisali 19. maja istega leta, zato je ta dan še<br />

zdaj – dan lipicancev.<br />

V vseh teh stoletjih je kobilarna doživljala lepe in mirne ter tudi<br />

zelo burne čase, leta 1943 so čredo lipicancev evakuirali v Hostoun<br />

na Češkem, po drugi svetovni vojni pa je bilo vrnjenih le enajst<br />

konj ... Kdo ve, ali bi Slovenija še imela kobilarno Lipica, če ne bi<br />

leta 1959 takratni predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito z osebno<br />

intervencijo preprečil, da bi jo zaprli.<br />

»Za obisk kobilarne Lipica si je treba vzeti kar ves dan in si obvezno<br />

ogledati tudi muzej Lipikum, galerijo Avgusta Černigoja, v kateri<br />

je razstavljenih več kot 1400 njegovih del, ter stopiti še do doline<br />

Lurške Matere Božje,« svetuje Karel Vernik, predsednik RTD TZS.<br />

Dolina Lurške Matere Božje je postala pravi romarski kraj – med<br />

letoma 1848 in 1875 je kobilarno vodil Karel Grunn, ki je zbolel za<br />

jetiko. Zaobljubil se je, da bo Mariji v čast postavil oltar, če ozdravi.<br />

Grunn je ozdravel, zato je v kraški vrtači nekaj metrov stran od<br />

kobilarne dal narediti kapelo s kipom Matere Božje. Domačini<br />

vedo povedati, da je po obisku doline Lurške Matere Božje<br />

čudežno ozdravelo več ljudi.<br />

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober 2019

---

9<br />

Pod drobnogledom<br />

Originalni kip Lurške Matere Božje je v cerkvici pri muzeju<br />

Lipikum.<br />

Ob cesti v Lipici so pred ograjo, ki loči cesto od pašnikov,<br />

posajena mlada drevesa. »To ni sodobno, hkrati pa je<br />

voznikom zelo neprijazno,« meni Karel Vernik.<br />

RTD TZS v gostišču Kekec v Kromberku<br />

Kulinarična specialiteta gostišča Kekec so palačinke z<br />

božanskim nadevom. »Recept je skrivnost mojega očeta,«<br />

pravi Ana.<br />

»Gostje pravijo, da je z našega vrta panoramski razgled za<br />

bogove,« pravi Ana iz gostišča Kekec v Kromberku – Nova<br />

Gorica. Pavle Hevka, predsednik TZS, s tem soglaša.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober 2019

---

10<br />

Pod drobnogledom<br />

V Ljutomersko-ormoških goricah pri znameniti kleti in zidanici Malek so VIP trgači uživali v rezanju grozdov, gostiteljevi odlični<br />

kulinarični postrežbi in lepem glasu pevca Samuela Lucasa.<br />

Na tradicionalni VIP trgatvi<br />

pri zidanici Malek<br />

RTD TZS jo je že tradicionalno mahnil na VIP trgatev v Ivanjkovce pri<br />

zidanici Malek v vinograd družbe Puklavec Family Wines, kjer ima<br />

posajene svoje trte šipona. »Letos so nam rodile odlično in vino<br />

šipon, ki so ga čislali že v Napoleonovih časih, ko je dobilo tudi svoje<br />

ime ’si bon’, bo zagotovo imenitno!« je veselilo Karla Vernika,<br />

predsednika RTD TZS.<br />

Duša Podbevšek - Bedrač<br />

Foto: Duša Podbevšek - Bedrač , Karel Vernik<br />

Triindvajseta vinska kraljica Meta Frangež, ki je ponosna na to,<br />

da imamo v Sloveniji veliko različnih slogov vina za vse okuse,<br />

je pomagala potrgati prav grozde RTD TZS! Na fotografiji še<br />

predsednik TZS Pavle Hevka in članica RTD TZS novinarka<br />

Duša Podbevšek - Bedrač.<br />

Izjemno uspešen poslovnež Vladimir Puklavec, lastnik družbe<br />

Puklavec Family Wines, največji slovenski vinar in izvoznik vina,<br />

se vedno znova rad vrača v rodno Prlekijo in na trgatev med<br />

svoje vinograde.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober 2019

---

2019 – MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA<br />

Najboljšim priznanja<br />

novembra v Ljubljani<br />

Moja dežela – lepa in gostoljubna, tekmovanje krajev in drugih sodelujočih pri projektu Turistične zveze Slovenije z večdesetletno<br />

tradicijo, je tudi letos prineslo temeljit vpogled v urejenost in gostoljubnost (turistične) Slovenije. K temu so, kot vselej doslej,<br />

odločilno pripomogli člani turistične društvene organizacije in drugi sodelavci s prostovoljnim delom. Brez njihovega sodelovanja nam<br />

ne bi uspelo, zato se jim najlepše zahvaljujemo.<br />

V tekmovanju z osrednjim poslanstvom<br />

urejanja in ohranjanja okolja<br />

so sodelovali kraji, razdeljeni po kategorijah,<br />

prilagojenih značilnostim<br />

naselja in njegovi turistični ponudbi.<br />

V panožnih tekmovanjih so se<br />

pomerili še kampi, glampingi, mladinska<br />

prenočišča in Petrolovi bencinski<br />

servisi. Posebej so bili ocenjeni<br />

jedra in tematske poti. Potekalo je<br />

tudi spletno glasovanje za NAJ lepše<br />

– NAJ gostoljubnejše večje mesto,<br />

zdraviliški in turistični kraj.<br />

V tokratni številki <strong>Lipov</strong>ega <strong>list</strong>a predstavljamo<br />

fina<strong>list</strong>e tekmovanja Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />

2019; kako so se uvrstili v posameznih<br />

kategorijah, bo namreč znano na prireditvi 13.<br />

novembra ob 18. uri v GH Union v Ljubljani, na<br />

Dnevih slovenskega turizma, ki bodo od 11. do<br />

13. novembra.<br />

Častni pokrovitelj projekta s tekmovanjem, ki<br />

pripomore h gostoljubnejšemu sprejemu obiskovalcev<br />

in boljši kakovosti bivanja vseh prebivalcev<br />

Slovenije, je letos predsednik vlade RS<br />

Marjan Šarec.<br />

19<br />

11<br />

Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />

Nominiranci MDLG 2019 v posameznih kategorijah<br />

(zapisani po abecednem redu)<br />

Večja mesta<br />

Koper<br />

Kranj<br />

Velenje<br />

Srednja mesta<br />

Postojna<br />

Ptuj<br />

Slovenj Gradec<br />

Manjša mesta<br />

Črna na Koroškem<br />

Mozirje<br />

Slovenske Konjice<br />

Turistični kraji<br />

Bovec<br />

Izola<br />

Kranjska Gora<br />

Zdraviliški kraji<br />

Podčetrtek<br />

Rogaška Slatina<br />

Zreče<br />

Izletniški kraji<br />

Luče<br />

Mojstrana<br />

Park Škocjanske jame<br />

Kampi<br />

Camping Bled<br />

Kamp Danica Bohinjska Bistrica<br />

Kamp Koren Kobarid<br />

Glampi<br />

Glamping Olimia Adria village<br />

Glamping Sončna dolina Bioterme<br />

Gozdna vasica Theodosius - Vipava<br />

Mladinska prenočišča<br />

Hostel Pekarna Maribor<br />

MCC Hostel Celje<br />

Youth hostel Ars Viva<br />

Mestno jedro<br />

Novo mesto - Glavni trg z okolico<br />

Radovljica<br />

Slovenj Gradec<br />

Vaško jedro<br />

Kamna Gorica<br />

Rateče<br />

Šmarje pri Kopru<br />

Trško jedro<br />

Kanal ob Soči - Trg Kontrada<br />

Mežica<br />

Šentjur - Zgornji trg<br />

Bencinski servisi Petrol<br />

BS Dul AC jug<br />

BS Mengeš Kamniška<br />

BS Planina pri Sevnici<br />

Tematske poti<br />

Krožna pot vojaške zgodovine<br />

Pot kulturne dediščine Žirovnica<br />

Pot močvirskih škratov na Mali plac<br />

Učna pot Škrata Bisera<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober 2019

---

2019 – KOPER – Večje mesto<br />

12<br />

Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />

Kjer 365 dni ni nikomur<br />

dolgčas<br />

Koper je aktivna in zelena celoletna sredozemska destinacija,<br />

kjer se prepletata obmorsko zgodovinsko mesto in zeleno<br />

podeželje. Slovi tudi po bogati kulinarični ponudbi, saj je<br />

dom sočne vrste vinske trte, odličnega oljčnega olja in drugih<br />

domačih dobrot ...<br />

Sredozemsko mesto z bogato zgodovino<br />

Koper je sredozemsko mesto, kjer se bogata zgodovina, ki se je začela<br />

pisati že v srednji bronasti dobi, odlično spaja s številnimi novodobni<br />

doživetji. Je največje mesto slovenske Istre, kjer imata dom<br />

tudi edino slovensko pristanišče in ena od treh slovenskih univerz.<br />

Koper se ponaša tudi z naslovom enega najstarejših mest v Sloveniji,<br />

zato je spoznavanje mesta in njegove okolice za obiskovalce vsakič<br />

znova doživetje. Najbolje in tudi v največji meri so se v mestu ohranili<br />

ostanki beneške kulture, ki je bila tod prisotna kar petsto let, ko je to<br />

območje doživljalo tudi gospodarski in kulturni razcvet.<br />

Obiskovalca na to obdobje spomni denimo veličastna Pretorska palača<br />

na osrednjem mestnem trgu. Slikovita palača je bila nekdanji sedež<br />

mestnih vladarjev, zdaj pa je pomemben protokolarni objekt in<br />

mestna hiša, ki je ena najbolj priljubljenih znamenitosti med obiskovalci<br />

mesta z vseh koncev sveta. Med pomembnejšimi in najbolj obiskanimi<br />

znamenitostmi je tudi koprski Zvonik, s katerega se razprostira<br />

čudovit razgled na mesto in bližnjo okolico. Titov trg obkroža tudi<br />

stolna cerkev Marijinega vnebovzetja, ki spada med največje sakralne<br />

objekte v državi in ki ji daje posebno vrednost veličastna oltarna pala<br />

iz 16. stoletja, ki jo je naslikal sloviti beneški slikar Vittore Carpaccio.<br />

Zeleno koprsko podeželje<br />

Neprecenljivo kulturno dediščino, lokalne tradicionalne običaje in<br />

nepozabna doživetja premore tudi zeleno podeželje Kopra. To je<br />

prepleteno s številnimi tematskimi kolesarskimi in peš potmi, na katerih<br />

lahko obiskovalci pobliže spoznajo istrsko kulturo, kulinariko in<br />

druge turistične znamenitosti. Radovedni obiskovalci si lahko domala<br />

v vsakem naselju ogledajo primere tipičnih istrskih hiš, vodnjakov<br />

in drugih arhitekturnih elementov. Posebno vrednost pa podeželju<br />

dajejo tudi lokalne zbirke in galerije, kot so Hiša Vrešje v Krkavčah,<br />

galerija, posvečena Jožetu Pohlenu v Hrastovljah, hiša od Bardinca v<br />

Loparju in druge.<br />

Foto: Jaka Ivančič<br />

Slikovita kulisa Kopra<br />

Še zlasti zanimiva je za obiskovalce ponudba, združena v produktu<br />

Hrastovlje – doživetje v Istri, ki omogoča celovit ogled kulturnozgodovinskih<br />

zbirk in objektov v vasi ter pokušnjo lokalne gastronomije.<br />

Prav v Hrastovljah najdemo še en izjemen biser kulturne dediščine –<br />

cerkev svete Trojice, v kateri si je mogoče ogledati edinstven primer<br />

stenskih poslikav.<br />

Živahno vzdušje v destinaciji<br />

Destinacija Koper je v zadnjih letih čedalje bolj prepoznana tudi po<br />

živahnem vzdušju in prireditvenem dogajanju vse leto. Mestne ulice<br />

in trgi ter druge slikovite istrske kulise namreč ponujajo prostor vrsti<br />

kulturnih, športnih, kulinaričnih, zabavnih in drugih prireditev.<br />

Septembra se lahko posladkate na največjem mednarodnem festivalu<br />

sladic in sladkih izdelkov Sladka Istra, oktobra lahko pokusite domače<br />

dobrote na Dnevih kmetijstva v slovenski Istri, v zreli jeseni pa<br />

si privoščite mlado vino na tradicionalnem martinovanju.<br />

Z vinom, kulinariko in lokalnimi običaji navdušujeta tudi majska prireditev<br />

Koper na dlani in Praznik refoška in slovenske Istre, ki ga pozno<br />

spomladi tradicionalno prirejajo v Marezigah. Pravo istrsko doživetje<br />

lahko izkusite tudi septembra na prireditvi Vonj po Istri v Krkavčah,<br />

norčavo pustno dogajanje ob morju doživite na Istrskem karnevalu,<br />

pa tudi sredi poletja na Šagri v maškarah v Dekanih. Poleti vas bodo v<br />

živahno dogajanje popeljali tudi različni festivali – glasbeni, zabavni,<br />

športni in kulturni dogodki ob morju in po vaseh.<br />

Decembra vas bo čarobno vzdušje v Kopru zazibalo v praznični čas,<br />

okus praznikov boste začutili na različnih magičnih prireditvah v mestu<br />

in na podeželju, v sklopu praznovanja S Koprom v novo leto pa<br />

boste lahko le streljaj od morja preživeli najdaljšo noč v letu.<br />

Foto: Jaka Ivančič<br />

Največji mednarodni festival sladic in sladkih izdelkov<br />

Sladka Istra<br />

Foto: Matia Scukovt<br />

Razgibano zaledje Kopra (na fotografiji: Socerb)<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober 2019

---

2019 – POSTOJNA – Srednje mesto<br />

Kjer s(m)o torbarji doma<br />

Postojna je poleg čudovitih naravnih znamenitosti in zanimivih<br />

ljudi tudi kraj, poln zgodb in skrivnostnih legend. Že samo<br />

ime Postojna vabi ljudi, da ostanejo pri nas, saj pomeni tudi<br />

»postojáti ali postati«. Ne brez razloga – kot boste kmalu<br />

ugotovili tudi sami …<br />

Slikovit Predjamski grad<br />

Foto: arhiv Občine Postojna<br />

Titov trg<br />

13<br />

Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />

Foto: Ivan Majc<br />

Bi se želeli spočiti? Bi se želeli kaj naučiti? Bi radi doživeli kaj adrenalinskega?<br />

Potem so naši kraji pravšnja destinacija. Z veseljem in odprtih<br />

rok vas pričakujemo s svojo večtisočletno zgodovino, mistiko,<br />

legendami in vrhunsko ponudbo. Izkušnje pa si boste ustvarili sami.<br />

»To je nov svet. To je paradiž!« je vzkliknil Luka Čeč ob odkritju<br />

Postojnske jame davnega leta 1818. In odtlej smo del svetovnih čudes.<br />

V naši destinaciji imamo številna čudesa, ki vas bodo navdušila.<br />

Smo središče krasoslovja, tako da nikakor ne smete zamuditi stalne<br />

razstave Muzej krasa v Notranjskem muzeju Postojna, kjer si lahko<br />

ogledate izvirni zaklad iz Predjamskega gradu. Sprehodite se lahko<br />

po čudovitem Planinskem polju ali starem mestnem jedru Postojne,<br />

kjer domačini radi pravimo, da vsaka hiša in ulica skrivata svojo, prav<br />

posebno zgodbo.<br />

Pri nas lahko odkrivate legende in uživate v različnih aktivnostih<br />

pod zemlji in nad njo, v vodi in zraku. Lahko se podate na pot peš<br />

ali s kolesom in odkrivate neokrnjene gozdove ter bližnje vrhove.<br />

Uživate lahko v opazovanju gozdnih živali, poleti se lahko osvežite<br />

v reki Unici, kamor se ribiški navdušenci vsako leto vračajo na muharjenje.<br />

Podoživite raziskovanje jam na povsem edinstven način v<br />

sklopu jamskega trekinga ali ogleda s čolnom. Tistim, ki ste radi pod<br />

Postojnski mestni park<br />

Foto: Tomaž Penko<br />

oblaki, pa priporočamo sapo jemajoč panoramski polet nad našo<br />

destinacijo.<br />

Postojno in okolico iz leta v leto obišče več turistov, poleg velikega<br />

števila obiskovalcev pa se lahko pohvalimo tudi z izvorno kolekcijo<br />

spominkov, ki jih odlikujejo izvirni, sodobno interpretirani motivi<br />

Predjamskega gradu, Erazma Predjamskega, človeške ribice in zmaja<br />

iz Postojnske jame ter pogumnega pastirčka Jakoba. Gre za nabor<br />

podob, ki so ambasadorji našega območja in obiskovalce pritegnejo<br />

predvsem zaradi privlačnosti lokalnih zgodb. Vsak motiv ima svoj čar<br />

in svojo zgodbo, ki je dokaz, da lahko s ponosom širimo glas o lepotah<br />

naših krajev, našem znanju, ustvarjalnosti in iznajdljivosti.<br />

Foto: Miha Krivic<br />

Pogled tod uhaja tudi proti Nanosu<br />

Ali veste, da smo Postojnčani torbarji?<br />

Že poznate zgodbo o pogumnem pastirčku Jakobu, ki je ukanil<br />

zlobnega zmaja iz Postojnske jame? Kako je to pravzaprav<br />

povezano s tem, da s(m)o Postojnčani torbarji?<br />

Legenda pravi, da je nekoč v Postojnski jami živel grozen zmaj,<br />

ki so se ga vsi bali. Okoliški prebivalci so na pomoč poklicali iznajdljivega<br />

pastirčka Jakoba, ki je zmaja ukanil tako, da mu je<br />

za obrok prinesel z apnom napolnjeno telečjo kožo.<br />

Ko se je pošast po obedu napila vode, jo je razneslo. Domačini<br />

so Jakobu v zahvalo za njegov pogum na začetku vasi postavili<br />

kip, iz ostankov zmajeve kože pa sešili torbo, in vse odtlej naprej<br />

s(m)o Postojnčani znani kot »torbarji«.<br />

Kip, ki so ga pogumnemu pastirčku Jakobu v čast postavili<br />

hvaležni domačini, si lahko ogledate na začetku vasice Šmihel<br />

pod Nanosom.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober 2019

---

2019 – SLOVENJ GRADEC – Srednje mesto in mestno jedro<br />

14<br />

Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />

Mesto, ki ga svet<br />

prepoznava kot glasnika<br />

miru<br />

Starodavno mesto v kotlini med Pohorjem in Uršljo goro<br />

je slovenski sinonim za kulturno središče, kjer si bogato<br />

izročilo preteklosti podaja roko s sodobnim utripom. Živa<br />

vez s preteklostjo in bogastvom kulturne dediščine je temelj<br />

kulturnega razvoja in osrednja poteza lokalne identitete tudi<br />

v času, ki ga živimo. Podeželsko zaledje je tod ohranilo velik<br />

del starodavne prvinske lepote in v vseh letnih časih mikavna<br />

neokrnjena narava vabi k sprostitvi.<br />

Foto: Tomo Jeseničnik<br />

V idilično odmaknjenem svetu porečja Mislinje je nastala ena najstarejših<br />

bivalnih utrdb na Slovenskem, kjer so v srednjem veku vladali grofje<br />

Andeški. Svoj pečat so v zibelki kulture pustili izjemni ustvarjalci,<br />

med drugim se je likovna tradicija srednjeveških rezbarjev in baročnih<br />

mojstrov pretočila v mednarodno odmevno dejavnost Koroške galerije<br />

likovnih umetnosti. S prireditvami pod pokroviteljstvom Združenih<br />

narodov pa se je mesto uveljavilo daleč onstran meja domovine in<br />

postalo prepoznavno kot mesto miru in mednarodnega sporazumevanja.<br />

Krona teh prizadevanj je <strong>list</strong>ina, s katero je leta 1989 generalni<br />

sekretar OZN Perez de Cuellar Slovenj Gradec uvrstil med častne nosilce<br />

naslova Glasnik miru. Letos praznujemo trideset let od prejema častnega<br />

naslova.<br />

Razgibana turistična ponudba<br />

Turistična ponudba je pestra in raznolika, primerna tako za tiste, ki iščejo<br />

kulturna doživetja, kot za druge, ki želijo svoj prosti čas preživljati v<br />

objemu neokrnjene narave in ob obilici možnosti za športne, rekreacijske<br />

in tudi kulinarične užitke.<br />

Štrekna, kolesarska pot po Mislinjski dolini<br />

Foto: Nika Hölcl Praper<br />

Slikovito mestno jedro<br />

Mestno jedro Slovenj Gradca je ohranilo značilno srednjeveško zasnovo,<br />

kjer so še vidni ostanki nekdanjega mestnega obzidja. V mestnem<br />

središču, ki je še zdaj središče kulturnega življenja, so številne<br />

znamenitosti: Koroška galerija likovnih umetnosti, Koroški pokrajinski<br />

muzej, cerkvi sv. Elizabete in sv. Duha, Muzej skladatelja samospevov<br />

Huga Wolfa, Galerija družine Perger (mojstri medičarske in svečarske<br />

obrti) in graščina Rotenturn. Zgodovino okolja in znane meščane<br />

lahko domačini in turisti spoznajo na unikaten in zabaven način<br />

v sobi pobega ali z njeno pustolovsko nadgradnjo – igro »Unlock«<br />

(Odkleni), ki poteka na prostem.<br />

V okolici mesta lahko najdete številne etnološke zanimivosti ter odlične<br />

možnosti za šport in rekreacijo. V naravo vabijo pestra ponudba<br />

tematskih poti, urejene smučarske proge in številne kolesarske poti<br />

različnih zahtevnosti. Med najbolj obiskanimi je ena izmed infrastrukturno<br />

najbolj urejenih kolesarskih poti v Sloveniji – Štrekna. Pot, ki poteka<br />

po opuščeni železniški trasi, se vije skozi vso Mislinjsko dolino in<br />

se navezuje tudi na Dravsko kolesarsko pot. Letos se je kolesarska pot<br />

s Štrekna busom povezala z Velenjem in Labotom v sosednji Avstriji.<br />

Popotnikom in turistom so na voljo številna prenočišča v dveh hotelih,<br />

mladinskem hotelu, zasebnih apartmajih in na prijetno urejenih<br />

turističnih kmetijah, kjer lahko pokušate tudi pestro kulinarično ponudbo<br />

Koroške.<br />

Slovenj Gradec vsem obiskovalcem ponuja gostoljubno in urejeno<br />

podobo. Poleg številnih priznanj Turistične zveze Slovenije je leta<br />

2015 prejel tudi zlato priznanje v okviru tekmovanja v urejenosti<br />

evropskih mest in vasi Entente Florale.<br />

Vabljeni, da nas obiščete!<br />

Javni zavod SPOTUR – TIC Slovenj Gradec<br />

Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec<br />

telefon: (02) 881 21 16<br />

e-naslov: tic@slovenjgradec.si<br />

splet: www.turizem-slovenjgradec.si<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober 2019

---

2019 – ČRNA NA KOROŠKEM – Manjše mesto<br />

Čudovit preplet narave<br />

in kulturne krajine<br />

Črna na Koroškem obiskovalcem ponuja številne možnosti<br />

za spoznavanje naravnih lepot, kulturnih in sakralnih<br />

znamenitosti, možnosti za športno-rekreativno udejstvovanje<br />

in obisk tradicionalnih dogodkov.<br />

Središče Črne zaznamujejo Plečnikov spomenik, skala z zavarovano<br />

plezalno potjo in votlino z nagačenim medvedom v parku ter tri muzejske<br />

zbirke – domiselno urejena rudarska zbirka na prostem, etnološka<br />

zbirka in spominska soba sedmih olimpijcev iz Črne.<br />

Priložnosti za aktivno preživljanje prostega časa so na voljo tako ljubiteljem<br />

zimskih radosti kot poletnih avantur – pohodništva, alpinizma,<br />

gorskega kolesarjenja, pa smučanja, teka na smučeh, atletike,<br />

nogometa, tenisa, odbojke, fitnesa na prostem do enega največjih<br />

slovenskih in mednarodnih hribovskih izzivov: K-24.<br />

V okolici Črne so lepo urejeni zaselki in slikovite doline, obdane s<br />

strmimi bregovi in bogatimi gozdovi – Krajinski park Topla z redkimi<br />

živalskimi in rastlinskimi vrstami in pogledom na kralja Matjaža<br />

v skalah Pece, Javorje z najviše ležečim vodnjakom in čudovitim pogledom<br />

na bližnjo Uršljo goro, Koprivna s strmimi bregovi ter cerkvijo<br />

sv. Jakoba in cerkvico sv. Ane s črno Marijo in Ludranski vrh z<br />

Najevsko lipo, do katere vodi pot ob slikovitem potoku Bistra, mimo<br />

Naravnega parka Bistra z urejeno pešpotjo in energetsko točko.<br />

Svojstvena zanimivost je tudi ugasli vulkan Smrekovec, kjer je urejena<br />

interpretacijska točka Unescovega Geoparka Karavanke s prikazom<br />

vulkanske preteklosti tega območja.<br />

V prihodnjem letu pa bo občina Črna na Koroškem v okviru čezmejnega<br />

Interreg projekta NatureGame vzpostavila najdaljšo jeklenico<br />

za spust oziroma zipline v Sloveniji. Ta bo potekal od Navrškega vrha<br />

proti smučišču, kjer bo pod kmetijo Kogelnik pristajalna ploščad.<br />

Najvišja točka adrenalinske atrakcije bo skoraj dvesto metrov nad tlemi,<br />

jeklenica pa bo dolga približno 1200 metrov.<br />

Vabljeni v Črno!<br />

Foto: arhiv Občine Črna<br />

Narava tod ni skoparila z lepotami<br />

Slikovito središče Črne<br />

Pogled na Črno in razgibano pokrajino, ki jo obdaja<br />

Foto: arhiv Občine Črna<br />

15<br />

Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />

Foto: arhiv Občine Črna<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober 2019

---

2019 – MOZIRJE – Manjše mesto<br />

16<br />

Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />

Edinstvena doživetja<br />

v vseh letnih časih<br />

Vrata v zasanjano, neokrnjeno in eno najlepših alpskih dolin na svetu, Zgornjo Savinjsko dolino, odpira očarljiva občina Mozirje.<br />

Sprehodite se po poteh tržanov in prisluhnite zgodbam starih hiš ter se sprostite ob Savinji in raznoliki velneški ponudbi. Mozirju, kjer<br />

so se nekoč vrstili sejmi, zdaj dajeta turistični utrip še zlasti park cvetja Mozirski gaj s prireditvami in smučarski center Golte z zimsko<br />

in poletno ponudbo. Kraj je odlično izhodišče tudi za številne planinske in kolesarske izlete, kjer boste uživali v neokrnjeni naravi in<br />

pogledu na Kamniško-Savinjske Alpe.<br />

Trško jedro<br />

Sprehodite se skozi enega najstarejših trgov na Štajerskem, v starih<br />

zapisih omenjenega kot nekdanji rimski castrum. Krasijo ga zanimive<br />

trške hiše, njegova posebnost pa so klesane klopi in portali iz zelenkastega<br />

vulkanskega tufa. Kot trg je bilo Mozirje prvič omenjeno<br />

že leta 1318.<br />

Apartmaji in wellness Skok – Medena vas<br />

Tik ob Mozirju je na dišečem travniku cvetlic zrasla prava dežela čebelic:<br />

Medena vas. Bivanje v hišicah v obliki satovja ob opazovanju<br />

pridnih čebelic vam bo pričaralo nepozabne počitnice. Hiške Maja,<br />

Vili, Flip in Kasandra niso edinstvene nastanitve le za poletje in pomlad,<br />

ko lahko uživate ob zunanjem bazenu. Tudi v jesenskih in zimskih<br />

mesecih, ko čebelice spijo, si boste lahko pričarali zaseben, romantični<br />

večer v savni in masažni kopeli.<br />

Foto: Bojan Flander/kraji.eu<br />

Foto: Jošt Gantar<br />

Slikovito trško jedro<br />

Apartmaji in wellness Korošec<br />

V mirnem okolju, v objemu gozdov, vas čaka pet lepo urejenih, klimatiziranih<br />

apartmajev v lesenih hišah, kjer lahko uživate v njihovi<br />

ponudbi za dobro počutje – ponujajo štiri različne prostore za individualno<br />

razvajanje s savnami, jacuzziji, masažami in kozmetičnimi<br />

storitvami. Na voljo so jezero za plavanje in vožnjo s čolnom ter ribolov,<br />

najem koles in tekaških smuči, za sproščanje adrenalina pa motorne<br />

sani in spust s katuroc – zorbom.<br />

V mirnem okolju, v objemu gozdov …<br />

Foto: Apartmaji in wellness Korošec<br />

Medena vas – v deželi čebelic<br />

Forest camping Mozirje<br />

Gozdni kamp je urejen v gozdičku ob nabrežju Savinje, kjer lahko uživate<br />

v neokrnjeni naravi in mirni okolici. Je naraven, ekološko naravnan<br />

kamp, ki gostom ob možnosti kampiranja ponuja tudi najem že<br />

postavljenih šotorov in lesenih glamping hišic. Urejen je brez velikega<br />

poseganja v naravno okolje in primeren še zlasti za goste, ki radi<br />

uživajo v neokrnjeni naravi, miru in športu.<br />

Božična bajka<br />

Preživite nepozabne božične trenutke med več kot milijon barvnimi<br />

lučkami, privlačnimi oblikami in pravljičnimi bitji, ki v Mozirskem gaju<br />

vsako leto v adventnem času pričarajo čisto pravo pravljico.<br />

Turistično informacijski center Mozirje<br />

Konec aprila letos smo v Mozirju odprli nov Turistično informacijski<br />

center (TIC), ki je velika pridobitev za nadaljnji razvoj turizma v<br />

Zgornji Savinjski dolini. Novi TIC je umeščen ob krožišču pri avtobusni<br />

postaji in je kot vstopna točka v Zgornjo Savinjsko dolino dragocen<br />

vir informacij o edinstvenih doživetjih, ki jih ponuja destinacija,<br />

za domače in tuje goste.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober 2019

---

2019 – SLOVENSKE KONJICE – Manjše mesto<br />

Na urbani sprehod<br />

z dušo<br />

17<br />

V Slovenskih Konjicah želimo z doslednim načrtovanjem prometnih ureditev zagotoviti razmere, da bosta hoja in kolesarjenje mogoča<br />

povsod, predvsem pa varna za občane, mladino in obiskovalce. Na Urbanem sprehodu z dušo smo ob letošnjem svetovnem dnevu<br />

turizma predstavljali urbane novosti v našem mestu, za katere verjamemo, da bodo pripomogle k boljši kakovosti življenja lokalnega<br />

prebivalstva in k dobremu počutju obiskovalcev.<br />

Ureditev območja stare tržnice<br />

Ureditev območja stare tržnice je prinesla 25 parkirnih mest, ki vključujejo<br />

tudi parkirišče za avtodom, postajališče za kolesa ter parkirišči<br />

za električna vozila in invalide. Del parkirišča bo urejen kot območje<br />

kratkotrajnega parkiranja. V sklopu projekta bo v jesenskem času poskrbljeno<br />

tudi za zeleno ureditev tega dela mesta.<br />

Ukrepi trajnostne mobilnosti<br />

Občina Slovenske Konjice je za ukrepe trajnostne mobilnosti pridobila<br />

97.184,40 evra evropskih sredstev. V okviru projekta smo uredili<br />

novo pešpot ob Dravinji, obnovili brv čez Dravinjo pri Mlinski ulici,<br />

uredili dva prehoda za pešce, trapezno ploščad na Škalski in postavili<br />

dve kolesarnici.<br />

Vzpostavitev sistema izposoje javnih koles –Kolesce<br />

Postavili smo štiri postaje sistema izposoje javnih koles v mestu<br />

Slovenske Konjice: na avtobusni postaji, pri Gimnaziji, na začetku<br />

Mizarske ulice in ob vstopu v poslovno cono LIP. Postaje bodo omogočale<br />

priklop šestih javnih koles, od tega bodo štiri stojala namenjena<br />

klasičnim kolesom, dve pa električnim. Zaradi omogočanja neprekinjenega<br />

polnjenja koles bo imela vsaka postaja svoj priključek na<br />

električno omrežje. Električna kolesa omogočajo do 70 kilometrov<br />

vožnje. Za najem kolesa se je treba prijaviti in plačati 10 ali 20 evrov<br />

letne naročnine. Ta omogoča pol ure vožnje na dan, daljši najem pa<br />

Projekt Kolesce – vzpostavitev sistema izposoje javnih koles<br />

Foto: arhiv Občine Slovenske Konjice<br />

Prostori prenovljenega TIC<br />

se doplača. Navodila za izposojo so na terminalih, dobiti pa jih je mogoče<br />

tudi v pisarni na avtobusni postaji. V pomoč je tudi 24-urni klicni<br />

center.<br />

Za projekt Kolesce je občina pridobila 65.672,80 evra evropskih sredstev.<br />

Celotna vrednost projekta znaša okoli 100.000 evrov.<br />

Za projekt smo se odločili, da bi izboljšali potovalne navade pri vsakodnevnih<br />

opravilih ter promovirali in spodbujali razvoj kolesarjenja.<br />

To naj prevzame pomemben del dnevnih potovanj in zagotovi dodatno<br />

turistično ponudbo. Predvidena je povezava s sosednjo občino<br />

Zreče ter v prihodnje tudi z občinami Šentjur, Štore, Vojnik in<br />

Dobrna. Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice, d.o.o., pa je<br />

ob sistemu izposoje na avtobusni postaji v okviru projekta Navdih<br />

trajnosti postavilo še pitnik.<br />

TIC v novi podobi<br />

Občina Slovenske Konjice je v začetku letošnjega leta pristopila k celoviti<br />

prenovi obstoječih prostorov Turistično informacijskega centra<br />

Slovenske Konjice na Starem trgu 27. TIC Slovenske Konjice je sodoben<br />

turistično-informacijski center, kjer najdete prodajalno lokalnih<br />

spominkov in izdelkov, promocijsko gradivo iz vse Slovenije, prodajno<br />

mesto Eventim in Mojekarte.si, izposojevalnico e-koles in izpostavo<br />

Turistične destinacije Rogla-Pohorje. Zaposleni na TIC pripravljajo<br />

predloge izletov in turističnih programov, zagotavljamo informacije o<br />

dogajanju v lokalnem okolju in širše ter svetujejo o široki paleti možnosti<br />

aktivnega preživljanja prostega časa. Več o TIC in lokalni turistični<br />

ponudbi lahko preberete na spletni strani http://tic.konjice.si.<br />

Dobrodošli v Slovenskih Konjicah, v objemu žlahtnih zgodb!<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober 2019

---

2019 – IZOLA – Turistični kraj<br />

18<br />

Mesto raznovrstnih<br />

doživetij<br />

Slovenija – prva država, ki je postala zelena destinacija sveta,<br />

leži v osrčju Evrope: na stičišču Alp, Sredozemlja, Krasa in<br />

panonskega sveta. V enem od štirih svetov, v obmorskem<br />

Sredozemlju, se z bujno vegetacijo ponaša Istra – dežela,<br />

ki očara z edinstvenim prepletom zanimivosti iz rimskega,<br />

srednjeveškega in beneškega obdobja ter z lepotami naravnega<br />

okolja: zelenimi gričevnatimi pobočji in modrino Jadranskega<br />

morja. Nekje na sredini te 46 kilometrov dolge obale pa leži<br />

majhno obmorsko mesto z bogato zgodovino, ki so jo spisali<br />

ribištvo in valovi.<br />

Izola, mesto z zgodovino, ki so jo spisali ribištvo in valovi<br />

Foto: Jaka Ivančič<br />

Foto: Jaka Ivančič<br />

Izola je bila nekoč otok v Jadranskem morju; njena edinstvenost je še<br />

zdaj povezana z morjem in ribištvom. Še zlasti pa so zanjo značilni raznolike<br />

plaže, vino, vodne aktivnosti in prireditve, povezane s tradicijo,<br />

in darovi zaledja.<br />

V Izoli se na petih kilometrih razprostira kar osem različnih plaž, ki jih<br />

lahko med drugim spoznavate s supom. Na območju nekdanje obalne<br />

ceste med Izolo in Koprom nastaja največja plaža v slovenski Istri,<br />

ki je s pogledom na širno morje idealna tudi za kolesarjenje, rolkanje,<br />

kotalkanje in sprehajanje.<br />

V tem nekdanjem ribiškem mestecu boste lahko peš ali s kolesom<br />

odkrivali zgodbe o morski in pomorski dediščini, pokušali dobrote istrske<br />

zemlje in morja ali se samo sproščali ob vonju po soli in pogledu<br />

na jesenske barve izolskega podeželja. Izola namreč poleg odlične<br />

kulinarike, kulturnih znamenitosti in pestrih dogodkov ponuja<br />

tudi številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Posebna<br />

vrsta aktivnega doživetja so potopi v Arheološkem parku Simonov<br />

Izola je znana po odlični kulinariki<br />

Foto: Jaka Ivančič<br />

Nekdanja obalna cesta je zdaj priljubljena tudi med kolesarji<br />

zaliv. Na območju parka je namreč pod morsko gladino nekdanje pristanišče,<br />

ki ga je mogoče obiskati v družbi potapljačev.<br />

Če bi se radi pobliže seznanili z izolsko kulturno dediščino, povezano<br />

z morjem, svetujemo obisk Izolane – hiše morja. V izolskem muzeju<br />

se lahko preizkusite tudi v lovljenju rib in spoznate favno Jadranskega<br />

morja. Na sprehodu po mestu lahko v izolskem mandraču občudujete<br />

obnovljene stare barke, posebna znamenitost pa je barka Biser<br />

v Simonovem zalivu – edina ohranjena lesenjača iz ribiške flote nekdanjega<br />

Delamarisa.<br />

Celoletno prireditveno dogajanje nas popelje skozi tradicionalne kulturne,<br />

športne in kulinarične dogodke. Lokalni gostinci so vključeni v<br />

pobudo Kilometer nič, kar pomeni, da na krožniku vedno dobite pristne<br />

jedi iz lokalnih, svežih in zdravih sestavin, pripravljenih po tradicionalnih<br />

lokalnih receptih.<br />

Izola je mesto, ki ga je treba spoznati, in ko ga človek spozna, ga zlahka<br />

vzljubi. Staro mestno jedro z ozkimi ulicami, obrtniškimi delavnicami<br />

in galerijami daje občutek domačnosti, razgiban obmorski pas<br />

s plažami navdihuje tudi najzahtevnejše obiskovalce, v zaledju se pogled<br />

ustavi na skrbno obdelanih vinogradih in oljčnikih in končno zaobjame<br />

prostranstvo morja. Vsakdo, ki obišče Izolo, naj si vzame čas,<br />

da začuti njeno dušo. Vse drugo bo odkril spotoma. Velika večina obiskovalcev<br />

se še kdaj vrne. Delali bomo na tem, da bo Izola tak sloves<br />

ohranila tudi v prihodnje.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober 2019

---

2019 – KRANJSKA GORA – Turistični kraj<br />

Kjer se avantura začne<br />

19<br />

Zeleni gozdovi, slikovita prostrana polja in v ozadju gorski<br />

pejsaži predstavljajo srce Zgornjesavske doline: Kranjsko Goro.<br />

Oaza narave, kjer si lahko spočijete telo in duha. Možnosti za<br />

doživetja je na pretek ...<br />

Tisti, ki radi aktivno preživljate svoje počitnice, se lahko povzpnete<br />

na katerega od gorskih vršacev, ki obdajajo Kranjsko Goro in njeno<br />

okolico.<br />

Za raziskovanje na dveh kolesih si lahko izposodite kolo in se po urejenih<br />

stezah odpravite na avanturo v Italijo in vse do Avstrije.<br />

Če imate radi občutek adrenalina, se lahko spustite po jeklenici z velikanke<br />

bratov Gorišek v Nordijskem centru v Planici in se za trenutek<br />

prepustite občutkom naših orlov, ki letijo kot ptiči proti izteku<br />

skakalnice.<br />

Tisti, ki počitnice raje preživljate v miru, se lahko podate na odkrivanje<br />

naravne in kulturne dediščine naših krajev. Med raziskovanjem se<br />

lahko ustavite na Zelencih, smaragdno zelena barva vode je očarala<br />

številne. »Ne poznam v Evropi nič lepšega!« je o Zelencih zapisal Sir<br />

Davy Humphry.<br />

Obiščete lahko muzeje in se seznanite z zanimivo preteklostjo krajev,<br />

ki jih raziskujete. V planinskem muzeju v Mojstrani vas bo sprejel<br />

Požganc. Zgodbe triglavskega gorskega vodnika, ki je veljal za desno<br />

roko Jakoba Aljaža, vas bodo zabavale, skoznje pa boste spoznali tudi<br />

vsakdan preprostega človeka, ki se je za boljše življenje preživljal kot<br />

vodnik po triglavskem pogorju.<br />

Ko se Kranjska Gora ogrne v belo, ko sneg pokrije poljane in strehe<br />

hiš ... Takrat zaživi v svojem polnem sijaju. Spustite se po zasneženi<br />

vitranški strmini, kot to vsako zimo počnejo najboljši alpski smučarji<br />

sveta. Svežega gorskega zraka se lahko nadihate medtem, ko<br />

vaše smuči režejo sneg na kateri od skrbno urejenih tekaških poti. Za<br />

ljubitelje smučarskega teka so urejene tekaške proge v vsej dolini, s<br />

smučmi se lahko podate tudi v Italijo. Julijske Alpe pozimi ponujajo<br />

odlične terene za vzpone in spuste s turnimi smučmi, ki vam bodo v<br />

hladnih dneh pognali kri po žilah in povišali utrip srca. Navdušence<br />

nad lednim plezanjem v Gozdu Martuljku čaka Lucifer, znameniti<br />

slap, ki je pozimi adrenalinska poslastica Zgornjesavske doline, lahko<br />

pa se preizkusite na zaledenelih slapovih v soteski Mlačca.<br />

Kranjska Gora se bo kmalu ogrnila v belo ...<br />

Foto: arhiv Turizem Kranjska Gora<br />

Ko mrak leže na dolino, se lahko v soju bakel odpravite na sprehod<br />

v dolino Tamar, v koči spijete topel čaj in se pogrejete ob zapečku<br />

kmečke peči. S sanmi se z otroško igrivostjo spustite po zasneženih<br />

stezah proti vasici Gozd Martuljek. V adventnem času vas v Alpski vasici<br />

v osrčju Kranjske Gore pričaka toplo ognjišče, na stojnicah diši po<br />

cimetu in kuhanem vinu. Ob zvokih prijetnih melodij vam bo zaigralo<br />

srce in spet boste začutili tisto otroško veselje in nestrpno pričakovanje<br />

prazničnih dni. V prijetnem zavetju alpskih hišic vas čakajo domači<br />

obrtniki s ponudbo doma narejenih izdelkov, ki jih lahko kupite<br />

za svoje najdražje. Preživite praznični čas pri nas!<br />

Foto: Jošt Gantar<br />

Mojstrana v spomladanskem razcvetu<br />

Foto: arhiv Turizem Kranjska Gora<br />

Zima ponuja obilje možnosti za ljubitelje aktivnih počitnic<br />

V adventnem času vabi Alpska vasica<br />

Foto: arhiv Turizem Kranjska Gora<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober 2019

---

2019 – PODČETRTEK – Zdraviliški kraj

---

2019 – ROGAŠKA SLATINA – Zdraviliški kraj<br />

Zelena oaza miru<br />

in zdravja<br />

Postajališče za avtodome<br />

Rogaška Slatina, ki že stoletja slovi po vrelcih zdravja, namenja<br />

posebno pozornost trajnostnemu turizmu; tako je tudi dobila<br />

zlati znak Slovenia Green Destination. Na eni najpomembnejših<br />

turističnih borz na svetu ITB Berlin je letos prejela priznanje<br />

za uvrstitev med petindvajset najboljših destinacij v Evropi na<br />

področju odgovornega turizma in trajnostnih praks v okviru<br />

priznanj Sustainable Top 100 Destinations.<br />

Zdravilni učinki mineralne vode, ki jih dopolnjujeta strokovno znanje<br />

in prijazna turistična ponudba, so ključni razlogi za zadovoljne goste<br />

z vsega sveta, ki se radi vračajo v to edinstveno turistično destinacijo.<br />

Njen bliskoviti razvoj je že zdavnaj spodbudila mineralna voda Donat<br />

Mg, zdaj pa slovi po številnih možnostih za aktivno in prijetno preživljanje<br />

časa. Njeno priljubljenost krepijo tudi možnosti za srečevanje<br />

in spoznavanje ljudi, ki jih druži želja po kakovostnem, zdravem in<br />

sproščajočem oddihu.<br />

Rogaška Slatina slovi po izjemno urejenih javnih površinah, sprehajalnih<br />

poteh, kolesarskih stezah in kakovostni infrastrukturni ureditvi,<br />

ki zagotavlja večjo prometno varnost. Letos so v kraju uredili tudi tri<br />

manjša krožišča. Vse to odraža odnos občine do prebivalcev in obiskovalcev,<br />

ki so v Rogaški Slatini vedno in povsod dobrodošli.<br />

Foto: arhiv Občine Rogaška Slatina Foto: arhiv Občine Rogaška Slatina<br />

Otroško igrišče v bližini muzeja Anin dvor<br />

21<br />

Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />

Ukrepi za trajnostno mobilnost<br />

Trajnostna mobilnost je v kraju prednostna naloga. Med številnimi<br />

ukrepi za njeno uresničevanje sta na primer parkirišče za avtodome,<br />

ki vključuje še polnilno mesto za električna vozila, in sistem<br />

Foto: arhiv Občine Rogaška Slatina<br />

Rogaška Slatina slovi po vrelcih zdravja že stoletja<br />

avtomatizirane izposoje koles na treh postajah z navadnimi in električnimi<br />

kolesi. Zelo pomembna pridobitev je osrednje otroško igrišče<br />

v neposredni bližini muzeja Anin dvor, kjer so na ogled steklarska,<br />

grafična, domoznanska, parkovna in vodna zbirka. V načrtu je<br />

gradnja Naravovarstvenega centra Sotla, kjer bosta vsebina območja<br />

in pomen ohranjanja biotske raznovrstnosti, varovanja in sonaravnega<br />

oziroma trajnostnega upravljanja okolja, ki zajema tudi območje<br />

Natura 2000, predstavljena tudi širše.<br />

Kraj, ki od nekdaj ponuja »nekaj več«<br />

Rogaška Slatina je bila že od nekdaj kraj, ki je obiskovalcem ponudil<br />

»nekaj več«. Ob široki paleti zdravstveno-medicinskih programov in<br />

programov za dobro počutje (velnes) ponuja velik nabor kulturnih<br />

dogodkov, od koncertov različnih glasbenih zvrsti do umetniških razstav<br />

in drugih. Med njimi so tradicionalni dogodki: Anin festival (poletni<br />

glasbeni in umetniški dogodki v idiličnem ambientu zdraviliškega<br />

parka), kulinarični festivali, Festival Pranger (srečanje pesnikov in<br />

literatov), elitni Anin ples, zimska popestritev Kristalna vas (decembrska<br />

praznična ponudba z bogatim kulturnim program za odrasle in<br />

naše najmlajše) ...<br />

Obiščite nas in skupaj z nami odkrijte slat'nske vrelce, spoznajte dolgoletno<br />

tradicijo steklarstva, prepustite se kulinaričnim užitkom<br />

in žlahtni kapljici, oglejte si edinstveno zbirko kaktusov v tem delu<br />

Evrope, spoznajte zgodovino in privlačnosti Rogaške Slatine z obiskom<br />

zbirk na Aninem dvoru, doživite kulturo!<br />

Rogaška Slatina stoji na tradiciji. Skupaj z njo stopa po poti sodobnosti<br />

in trajnosti na vseh področjih.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober 2019

---

2019 – ZREČE – Zdraviliški kraj<br />

POT MED KROŠNJAMI POHORJE<br />

in skrita zgodba Skomarja<br />

Si želite izvesti popoln izlet? Združite NOVO atrakcijo<br />

na Rogli: Pot med krošnjami Pohorje in začutite<br />

utrip Pohorja z obiskom Skomarske hiše<br />

– s kosilom Okusi Rogle, jasno.<br />

1. Navdihujoče doživetje med krošnjami<br />

Na Rogli v srcu mogočnih pohorskih gozdov vas pričakuje NOVO nepozabno doživetje Pot med krošnjami Pohorje na Rogli:<br />

• 37 metrov visoki opazovalni stolp,<br />

• 1043 metrov dolga sprehajalna pot na do 20 metrov višine,<br />

• številne poučne in adrenalinske postaje,<br />

• 363 dni na leto (z izjemo 1. novembra in 24. decembra).<br />

2. Skrita zgodba Skomarja<br />

Obiščite Skomarsko hišo: najpomembnejši kulturni spomenik na tem območju v vasi Skomarje, eni najvišje ležečih<br />

slovenskih vasi s še vedno prevladujočim kmečkim prebivalstvom. Skomarsko hišo s pozno srednjeveško dimnico in črno<br />

kuhinjo dopolnjuje cerkev sv. Lamberta in Vodovnikova zbirka.<br />

3. Kosilo Okusi Rogle<br />

Po dveh tako edinstvenih doživetjih postanete tudi kar malo lačni, mar ne? V Turistični destinaciji Rogla‒Pohorje poskrbimo<br />

tudi za lačne in žejne. Okusno kosilo (juha, glavna jed, solata in sladica) vam bo pripravil eden od destinacijskih gostinskih<br />

ponudnikov, katerega jedi se ponašajo tudi z blagovno znamko Okusi Rogle.<br />

Zberite najmanj 15 odraslih oseb in se oglasite v prelepih koncih Turistične destinacije Rogla–Pohorje.<br />

Izlet Pot med krošnjami Pohorje + skrita zgodba Skomarja + kosilo Okusi Rogle: že od 30,50 € na osebo.<br />

Kontakt:<br />

tic.zrece.lto@siol.net<br />

T. 00386 (0)3 7590470<br />

M. 00386 (0)41 720 330<br />

www. destinacija-rogla.si

---

2019 – LUČE– Izletniški kraj<br />

Prijetno gnezdece<br />

sredi gora<br />

Luče, značilna alpska vasica, ležijo ob sotočju rek Savinje in<br />

Lučnice v zgornjem delu Savinjske doline. So središče občine,<br />

ki obsega skoraj 110 kvadratnih kilometrov hribovitega in<br />

goratega sveta vzhodnega dela Kamniško-Savinjskih Alp. Letos<br />

so se Luče kot drugi slovenski kraj vključile v mednarodno<br />

mrežo Gorniške vasi (Bergsteigerdörfer), ki združuje alpske<br />

kraje, te pa svoj turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije,<br />

predvsem osnovnih gorniških dejavnosti brez velike turistične<br />

infrastrukture in s trajnostnim pristopom.<br />

Foto: arhiv Občine Luče<br />

Ledena dvorana Snežne jame<br />

dostopni vrhovi z višinami blizu 2000 metrov. Zaradi številnih smučljivih<br />

pobočij je Dleskovška planota čedalje bolj priljubljena med turnimi<br />

smučarji.<br />

Južni del občine Luče končuje gozdnat gorski greben, katerega najvišji<br />

vrh je 1557 metrov visoki Rogatec. Iz tega pogorja so najlepši panoramski<br />

razgledi na ves greben Kamniško-Savinjskih Alp. Ob vznožju<br />

Rogatca je zanimiv tristopenjski slap Cuc, ki je priljubljen tudi za kanjoning<br />

oziroma soteskanje.<br />

Ob ugodnih snežnih razmerah je v Lučah veliko možnosti za zimsko<br />

rekreacijo. V visokogorju so ugodne razmere za zimske vzpone in turno<br />

smučanje. V dolini je manjše smučišče z nizkovrvno vlečnico, kjer<br />

je mogoča tudi nočna smuka. Poleg smučišča je urejena še krajša tekaška<br />

proga.<br />

Foto: arhiv Občine Luče<br />

23<br />

Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />

Reka Savinja z Raduho v ozadju<br />

Luče so odlično izhodišče za pohodniške izlete, planinske vzpone in<br />

gorskokolesarske ture. Krajino predstavlja hribovit in gorat svet z vmesnimi<br />

dolinami ob Savinji, Lučnici in Lučki Beli z značilnostmi alpskega,<br />

kraškega in predalpsko silikatnega porekla. Skoraj polovica površine<br />

občine je uvrščena v naravovarstveno območje Nature 2000.<br />

Slikovit gorski svet<br />

Severno od vasi se vzpenja gora Raduha, ki je med najbolj obiskanimi<br />

okoliškimi vrhovi. Znana je po pestri alpski vegetaciji, zaradi odmaknjene<br />

lege pa ponuja prostran razgled. Na Raduho vodi več različno<br />

zahtevnih markiranih poti. Pozimi je z 2062 metrov visokega vrha mogoča<br />

lepa turna smuka na sončno planino Loka, kjer stoji planinska<br />

postojanka. Na jugozahodnem pobočju Raduhe je na nadmorski višini<br />

1556 metrov Snežna jama, najviše ležeča turistična jama v Sloveniji.<br />

Posebnosti jame so večni led v vhodni Ledeni dvorani, velika količina<br />

jamskega mleka – malgonita in bogato kapniško okrasje. Vodene<br />

oglede v spremstvu izkušenih jamarjev imajo v poletnih mesecih.<br />

Na zahodni strani Luč se dviga Dleskovška planota, visokogorska kraška<br />

planota, ki se razprostira med dolinami Lučke Bele, Podvolovljeka<br />

in Robanovega kota. Tu se je takoj po naselitvi razvilo planinsko pašništvo,<br />

ki je vitalno še dandanes. Značilnost planote so kopasti, lahko<br />

Savinja – ena najlepših slovenskih rek<br />

Poleg številnih planinskih poti je v bližnji okolici vasi več lažjih sprehajalnih<br />

in pohodniških poti, primernih za manj usposobljene pohodnike.<br />

Razgiban teren, prepreden z gozdnimi cestami in kolovozi, je<br />

kot nalašč za nekoliko zahtevnejše gorskokolesarske ture. Raznolika je<br />

tudi ponudba vodnih doživetij. Reka Savinja spada med najlepše slovenske<br />

reke in je privlačna še zlasti za ljubitelje muharjenja. Njen izraziti<br />

alpski značaj v zgornjem toku omogoča adrenalinske spuste z rafti<br />

ali kajaki, v vročih poletnih dneh pa je ravno pravšnja za kopanje in<br />

osvežitev.<br />

Odlična lokalna kulinarika<br />

Zanimiva ponudba nastanitev bo zadovoljila različne želje in okuse.<br />

Pomemben del turistične ponudbe je tudi lokalna kulinarika, kjer prevladujejo<br />

domače kmečke jedi iz žit in mleka ter različni suhomesnati<br />

izdelki. Od teh je najbolj znan zgornjesavinjski želodec, ki je geografsko<br />

zaščitena specialiteta.<br />

Foto: arhiv Občine Luče<br />

Pogled na Luče in njihovo razgibano okolico<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober 2019

---

2019 – PARK ŠKOCJANSKE JAME – Izletniški kraj<br />

24<br />

Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />

Pravljični svet,<br />

ki jeseni najlepše zažari<br />

V Park Škocjanske jame vas vabimo, da ga doživite, ko nanj sije<br />

toplo jesensko sonce, in čeprav je podzemni svet lep v vsakem<br />

letnem času, je prav jesen tisti čas, ko narava nad jamami<br />

pokaže vse svoje barve v najlepši luči.<br />

Obisk podzemnega raja<br />

Škocjanske jame zavzemajo med jamami v Sloveniji in tudi v svetu<br />

posebno mesto. Da so edinstvene, nam pove tudi to, da so že več kot<br />

trideset let vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine. To želimo<br />

ohranjati, zato skrbno pazimo nanjo.<br />

Vsak dan in ob vsakem vremenu vas bodo v Parku Škocjanske jame<br />

pričakali izkušeni vodniki, ki vas bodo popeljali v tukajšnje slikovito<br />

podzemlje. Šumenje reke Reke in veličastni naravni most, ki se pne<br />

nad njo, popeljeta obiskovalce v drugačen, pravljični svet.<br />

Foto: Borut Lozej/arhiv PŠJ<br />

Za pohodnike in kolesarje<br />

V Parku Škocjanske jame se lahko tudi sprehodite po Učni poti<br />

Škocjan, ki se lahko pohvali s priznanjem za najboljšo tematsko pot<br />

v Sloveniji. Park je odlično izhodišče za nadaljnje raziskovanje Krasa<br />

in Brkinov ter pravi raj za kolesarje, ki radi raziskujejo manj znane poti.<br />

Foto: Borut Lozej/arhiv PŠJ<br />

Veličastje podzemnega sveta<br />

Po njih nas popelje tudi nov kolesarski zemljevid. In jesen je čas ravno<br />

pravšnjega vremena za kolesarjenje.<br />

Če vas zanima še več ...<br />

Če vas o Škocjanskih jamah in njihovi okolici zanima še več, ste vabljeni<br />

na ogled muzejskih zbirk ali na obisk informacijske točke v sprejemnem<br />

središču parka. Jesen in zima pa sta tudi letna časa, ko so obiskovalcem<br />

na voljo različne ugodnosti in nižje cene.<br />

Ko se park odene v jesenske barve<br />

Park Škocjanske jame, Slovenija<br />

Škocjan 2, 6215 Divača<br />

telefon: (05) 708 21 10, (05) 708 21 04<br />

e-naslov: psj.info@psj.gov.si<br />

splet: www.park-skocjanske-jame.si<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober 2019

---

2019 – KAMP DANICA – Kamp<br />

Pustolovščina v naravi za družine, starejše in mlajše,<br />

pustolovce in tiste, ki iščejo oddih – v Kampu Danica<br />

ste preko celega leta dobrodošli prav vsi!<br />

Kamp Danica, Triglavska cesta 60, 4264 Bohinjska Bistrica, Slovenija<br />

t: + 386 (0) 4 572 10 55, + 386 (0) 4 572 17 02, e: info@camp-danica.si<br />

Bohinj Camp Danica, www.camp-danica.si

---

2019 – GLAMPING SONČNA DOLINA BIOTERME – Glamping<br />

26<br />

Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />

Največje razkošje je<br />

narava sama<br />

Glamping resort Glamping Sončna dolina Bioterme leži v bližini<br />

štirizvezdičnega hotela Bioterme in njegovega termalnega<br />

parka. Kot zaokrožena samostojna enota svojim gostom ponuja<br />

zasebnost, obenem pa možnost uporabe gostinskih, kopaliških<br />

in velneških storitev v hotelu Bioterme in termalnem parku.<br />

Ležeč na sončnem pobočju kraja Mala Nedelja se glamping elegantno<br />

staplja z okoliško naravo, s čimer gostom ponuja popoln užitek<br />

prostranosti gozdov, travnikov in vinskih trt, zaokrožen z mirom in tišino;<br />

obenem pa zgolj petnajst kilometrov oddaljeni Ljutomer zadosti<br />

vsem morebitnim potrebam po mestnem utripu.<br />

Glamping Sončna dolina Bioterme obsega dvaindvajset glamping vil<br />

in enajst glamping šotorov, ki lahko sprejmejo od enega do največ<br />

šest gostov. Vse glamping enote so elegantno opremljene in zagotavljajo<br />

udobno bivanje, obenem pa ohranjajo pristno izkušnjo kampiranja.<br />

»Glamurozno« noto zagotavlja možnost uporabe lesene kadi z<br />

geotermalno vodo na terasi nekaterih enot glamping vil.<br />

Šotori so sezonske narave (odprti so od aprila do oktobra), vile pa so<br />

na voljo vse dni v letu.<br />

V sklopu Glampinga Sončna dolina Bioterme je na voljo tudi biološki<br />

plavalni bazen, ki še dodatno oplemeniti ekološko obarvano zgodbo.<br />

Glamping Sončna dolina Bioterme je idealna izbira za preživljanje<br />

prostega časa z družino, romantični oddih v dvoje in sproščanje telesa<br />

ter duha – kadar koli, ko začutite potrebo po tem.<br />

Gostom glampinga je na voljo tudi ponudba hotela Bioterme in termalnega<br />

parka – gostinske storitve, notranji in zunanji bazeni s termalno<br />

vodo, fitnes in svet savn s petimi različnimi savnami, pa tudi<br />

vse druge velneške storitve (za doplačilo).<br />

Glamping Sončna dolina Bioterme je edinstven zaradi lege v neokrnjeni<br />

naravi, obenem pa obiskovalcem zagotavlja popolno izkušnjo<br />

z dodatno ponudbo hotelskih in kopaliških storitev.<br />

Glamping vile in šotori so različno veliki (big, medium in small – veliki,<br />

srednje veliki in majhni) in tako omogočajo gostom izbiro po<br />

lastnih željah. Enote z oznako »big« sprejmejo od pet do šest oseb<br />

(dve spalnici z zakonskim ležiščem, spalnica s pogradom), »medium«<br />

od tri do štiri goste (spalnica z zakonskim ležiščem in spalnica<br />

z dvema ležiščema), enote z oznako »small« pa so namenjene enemu<br />

ali dvema gostoma (spalnica z zakonskim ležiščem). Vsaka enota<br />

ima svojo kuhinjo, kopalnico in prostorno teraso z vrtnim pohištvom.<br />

Posamezne enote imajo na terasi tudi leseno kad s termalno vodo.<br />

Užitek v prepletu narave, miru in udobja je zagotovljen.<br />

Vabljeni v Glamping Sončna dolina Bioterme, na nepozaben oddih v<br />

objemu neokrnjene prleške narave.<br />

Več: www.bioterme.si<br />

Foto: arhiv Glamping Sončna dolina Bioterme<br />

C<br />

M<br />

Y<br />

CM<br />

MY<br />

CY<br />

CMY<br />

K<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober 2019

---

2019 – YOUTH HOSTEL ARS VIVA – Mladinsko prenočišče<br />

Zavod za kulturno integracijo<br />

in socializacijo družbenih skupin<br />

www.arsviva.si<br />

YOUTH HOSTEL ARS VIVA - NEBESA POD SNEŽNIKOM<br />

Lokacija na podeželju<br />

Youth hostel ARS VIVA stoji v občini Loška dolina na Notranjskem,<br />

natančneje v vasi Podcerkev. Tam nekje za Cerkniškim jezerom med<br />

Snežnikom, Racno goro in Bloško planoto leži naša dežela. Tu človek ni otrok<br />

samo svojih staršev, ampak tudi pokrajine, ki mu daje dom, in podnebja, ki<br />

mu čisto po svoje meša zračne tokove in mu zastira ter odstira sonce.<br />

Prijaznost in udobje<br />

Podcerkev<br />

Podcerkev<br />

Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />

Hostel je odprt od januarja 2017 in deluje v okviru zavoda z istim<br />

imenom. Ponujamo vam prijaznost, domačnost in urejene sobe, kjer si<br />

boste lahko po lepo preživetem dnevu odpočili in si nabrali moči za nova<br />

doživetja. Na razpolago imamo apartma s 14 ležišči in hostel z 29 ležišči.<br />

Lahko izbirate med sobami s kopalnico, sobami s skupno kopalnico in dormiji.<br />

Na voljo so dvorana za izobraževanje in druženje, letno gledališče, dnevni bar<br />

in galerija z recepcijo. Gradimo pa še pokrit bazen in restavracijo.<br />

dolina<br />

Loška<br />

Inovativnost in ekološka usmerjenost<br />

Hostel se zavzema za izpolnjevanje najstrožjih eko standardov, ki so usmerjeni v<br />

inovativnost, človeka in naravo. Želja in ambicija hostla sta, da s svojim poslovanjem<br />

in delovanjem pripomore k razvoju regije ter ljudi navadi na bolj zdravo in<br />

ekološko usmerjeno delovanje.<br />

Dejavnosti<br />

Ponujamo vam možnost za različna praznovanja, različna<br />

izobraževanja in poučne delavnice. Poleg druženja in uživanja v miru<br />

svoje cilje uresničujemo s pogovori, organiziranjem kulturnih<br />

prireditev, izletov in ponujamo nepozabno izkušnjo podeželja.<br />

YOUT HOSTEL ARS VIVA,<br />

Podcerkev 24 - 1386 Stari trg pri Ložu - Slovenija<br />

tel: (386) (0)5 991 50 58<br />

mob: (386) (0)41 741 750<br />

email: youthostel.arsviva@gmail.com<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober 2019<br />

web: http://www.youth-hostel-ars-viva.si

---

2019 – NOVO MESTO – Mestno jedro<br />

28<br />

Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />

Prenovljeni Glavni trg –<br />

ne samo največji, tudi<br />

najlepši<br />

Zaščitni znak Novega mesta je okljuk reke Krke, ki je bil<br />

poseljen že v železnodobnih časih, skozi stoletja pa se je razvil<br />

v mestno središče. Novomeški Glavni trg tako velja za največji<br />

srednjeveški trg v Sloveniji, domačini pa radi dodajo, da je po<br />

prenovi tudi najlepši. Po novem je namreč po vzoru sodobnih<br />

urbanih metropol namenjen samo pešcem in kolesarjem, kar<br />

ponuja tudi izjemno kuliso za številne prireditve.<br />

Na prenovljenem Glavnem trgu še naprej izstopajo znameniti<br />

Kettejev vodnjak, prepoznavni arkadni hodniki in granitne kocke, postavljene<br />

po vzorcu starodavnega tlakovanja iz 16. stoletja, ki so ga<br />

odkrili med arheološkimi izkopavanji v sklopu prenove. In prav arheologija<br />

je gotovo paradni konj kulturne dediščine Novega mesta,<br />

zato ni čudno, da mu pravijo tudi mesto situl. Na bogatih in svetovno<br />

znanih novomeških najdiščih so arheologi odkrili šestnajst situl – bronastih<br />

posod, velikokrat okrašenih z mitskimi prizori, ki pričajo o rojevanju<br />

evropske civilizacije v naših krajih v železni dobi. Arheološke<br />

zbirke so na ogled v bližnjem Dolenjskem muzeju, kjer med drugim<br />

hranijo tudi izjemno zbirko jantarnih izdelkov, ljubitelje novejše zgodovine<br />

pa bo gotovo pritegnila razstava, posvečena enemu najbolj<br />

znanih Novomeščanov – olimpioniku Leonu Štuklju.<br />

V železni dobi so na območju Novega mesta živeli ustvarjalci situlske<br />

umetnosti in spretni steklarji, v novejšem času pa so mesto in<br />

njegova zelena okolica navdihovali številne likovne, literarne in druge<br />

umetnike. Slikar Božidar Jakac je mestu podaril zbirko likovnih del,<br />

upodobitev mesta in krajine, ki so na ogled v Jakčevem domu. V mestu<br />

lahko poiščete točke njegovih razgledov na vedute.<br />

Nepogrešljiv del teh silhuet je tudi Kapitelj s stolno cerkvijo svetega<br />

Miklavža, ki se ponaša z oltarno sliko slavnega Benečana<br />

Tintoretta. Pod Kapitljem se razprostira živopisna ulica Breg, ki je<br />

nastala na obronkih srednjeveškega obzidja, vklesanega v skalo<br />

nad reko Krko.<br />

S slikovitim vrtom nad Krko se ponaša tudi frančiškanski samostan s<br />

knjižnico iz 15. stoletja z okoli 21.000 knjigami, med katerimi so tudi<br />

izjemno dragoceni primerki. Najstarejša knjiga je stara šeststo let, najdebelejša<br />

tehta deset kilogramov, na polici pa se med drugim bohotijo<br />

tudi originali Slave vojvodine Kranjske.<br />

V neposredni bližini sta tudi dva mestna gozdova, Ragov log in<br />

Portovald, ki sta po brvi dostopna neposredno iz mestnega jedra.<br />

Urejena sprehajališča ob reki Krki in v mestnih gozdovih, v neposredni<br />

bližini mestnega središča, vključno s čudovitim Kettejevim drevoredom,<br />

ki vodi na arheološko bogati grič Marof in ponuja veličasten<br />

pogled na novomeško veduto in Gorjance, navdušijo obiskovalce. V<br />

poletnih mesecih je reka Krka primerna tudi za kopanje in za številne<br />

druge aktivnosti.<br />

Foto: Boštjan Pucelj Foto: Peter Žunič Fabjančič<br />

Reka Krka daje Novemu mestu poseben pečat<br />

Poleg junijskega Praznika situl vas v dolenjsko prestolnico vabijo poletni<br />

festivali, kot so festival klasične glasbe Sem glasba, sem mesto,<br />

festival Fotopub ter festival in delavnica mladih jazz glasbenikov<br />

Jazzinty. Reko, ki objema mesto, lahko na drugačen način doživite<br />

na Noči na Krki. Športni spektakel vsako leto gledalcem pripravijo tekači<br />

na polmaratonu in kolesarji na Dirki po Sloveniji, ki se tradicionalno<br />

konča s šprintom po granitnih kockah Glavnega trga, pa tudi<br />

pogumni tekmovalci prireditve Skoki v Krko, ki se v reko odrivajo s<br />

Kandijskega mostu, z enajstih metrov nad gladino. Kulinarične užitke<br />

nekajkrat na leto prinaša Odprta kuhna, novembra boste tu uživali<br />

na Dolenjskem martinovanju, zimo pa bo polepšal novomeški<br />

Veseli december.<br />

Glavni trg je izjemna kulisa za prireditve<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober 2019

---

2019 – RADOVLJICA – Mestno jedro<br />

Vabljeni na kulinarično<br />

obarvan jesenski izlet!<br />

Radovljica velja za eno najlepših mestnih jeder v Sloveniji.<br />

Na pomolu nad reko Savo, od koder se odpirajo čudoviti<br />

pogledi na Julijce in Karavanke, se je okrog cerkve in manjšega<br />

Ortenburškega gradu začel v 13. stoletju razvijati trg. Najpozneje<br />

leta 1510 je postal mesto in dobil obzidje z obrambnimi stolpi,<br />

ob vhodu pa so skopali obrambni jarek. Ta se je ohranil do<br />

zdajšnjih dni in je edini ohranjeni mestni jarek v Sloveniji.<br />

Foto: Miran Kambič<br />

29<br />

Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />

Razvojni vrh je mesto doseglo v 16. stoletju. Še zdaj lahko na<br />

Linhartovem trgu občudujete hiše iz 16. in 17. stoletja, mogočna graščina,<br />

ki se je v stoletjih razvila iz prvotnega Ortenburškega gradu, pa<br />

nosi podobo baroka. Hiše ob Linhartovem trgu niso zanimive le zaradi<br />

slikovitih in lepo urejenih pročelij, temveč predvsem zaradi bogatih<br />

vsebin, ki jih ponujajo obiskovalcem. Skorajda vsaka hiša govori<br />

svojo zgodbo – bodisi skozi obrti, trgovine, gostilne ali muzeje.<br />

Nove turistične zanimivosti<br />

Od letos je mesto bogatejše za kar tri zanimivosti. Čebelarskemu<br />

muzeju, Lectarski delavnici, Galeriji Šivčeva hiša in razstavi o Antonu<br />

Tomažu Linhartu se je v začetku poletja pridružil Muzej lekarništva<br />

in alkimije. Januarja je vrata odprla lončarska delavnica in trgovina<br />

Manufaktura, interaktivna pot S čebelico po Radovljici, namenjena<br />

družinam, pa ponudbo bogati od junija naprej.<br />

Okusi Radol’ce letos v znamenju gozda<br />

Radovljica ni nič manj bogata, ko govorimo o prireditvah. Vsem je<br />

že dobro znan Festival čokolade, poletje z različnimi ritmi obarvajo<br />

Festival Radovljica in koncerti na Linhartovem trgu, jesen pa je čas za<br />

festival lokalne kulinarike Okusi Radol'ce. To je tudi razlog, da je obisk<br />

Radovljice in njene okolice odličen (in še kako okusen) tudi jeseni.<br />

Letošnji Okusi Radol'ce se začenjajo 25. oktobra s tržnico lokalnih<br />

dobrot in edinstveno večerjo, ki jo skupaj in v eni kuhinji pripravijo<br />

šefi devetih restavracij. Dogodek bo tokrat v objemu gozda, v dolini<br />

Draga pri Begunjah na Gorenjskem. Gozd je letos tudi tema meseca<br />

lokalne kulinarike. Od 26. oktobra do 30. novembra boste lahko v devetih<br />

restavracijah v Radovljici in okolici pokusili posebne lokalne jedilnike,<br />

ki jih bodo kulinarični mojstri pripravili iz lokalnih surovin, tudi<br />

Mesec lokalnih jedilnikov Okusi Radol’ce se letos začenja<br />

25. oktobra<br />

Mestno jedro Radovljice – kjer vsaka hiša govori svojo zgodbo<br />

iz sestavin iz naših gozdov. Cena jedilnika je pri vseh enaka: 19 evrov<br />

za tri hode. Spremljevalni program in jedilniki pa bodo objavljeni na<br />

spletni strani: www.radolca.si.<br />

Namig za jesenski izlet: iz Radovljice v »male Benetke«<br />

Sploh pa, le kdo jeseni ni rad v gozdu? Najlepši je prav jeseni, ko se v<br />

soncu lesketajo zlate barve <strong>list</strong>ja, ko nam zašumi pod nogami in nas<br />

osveži jesenski zrak ...<br />

Čudovit izlet po jesenskem gozdu vodi iz Radovljice v Kamno Gorico.<br />

Podajte se iz starega jedra Radovljice proti Fuxovi brvi čez reko Savo,<br />

jo prečkajte in se skozi čarobni gozd povzpnite v idilično vasico pod<br />

Jelovico. Mavrica jesenskih barv se bo razprostrla pred vami, če tik<br />

pred vasjo, ob Marijinem razpelu, odidete še na razgledno točko<br />

Zijalko, ali pa se iz središča vasi povzpnete k cerkvi sv. Trojice.<br />

Hiše v Kamni Gorici govorijo o bogati železarski tradiciji, ki je oblikovala<br />

ta kraj. Tu sta se rodila tudi slikar Matevž Langus in politik in pesnik<br />

Lovro Toman. Rojstni hiši obeh znamenitih mož stojita druga ob<br />

drugi nedaleč proč od mogočne vaške lipe. V neposredni bližini so<br />

tudi lesene rake. Tako namreč domačini imenujejo vodni kanal, po<br />

katerem del potoka Lipnica priteče v vas z dovolj veliko močjo, da je<br />

nekoč poganjal vodno kolo ob vaški fužini. Zdaj voda še vedno teče<br />

skozi vas po kanalih in pod številnimi mostički, zaradi česar so kraj<br />

poimenovali »male Benetke«.<br />

Še to: če boste pot prehodili v oktobru, ne pozabite posneti fotografije,<br />

jo deliti na družabnih omrežjih z @visitradolca in morda boste<br />

prav vi prejeli bon za dva lokalna novembrska jedilnika Okusov<br />

Radol'ce! Več o nagradni igri pa na: www.radolca.si.<br />

Ko gozd najlepše žari, je najlepši čas za izlet<br />

Foto: Rožle Bregar<br />

Foto: Aleš Krivec<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober 2019

---

2019 – KANAL OB SOČI – Trško jedro<br />

30<br />

Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />

Kraj umetniških duš<br />

in razgibanega zaledja<br />

Občina Kanal ob Soči leži v srednji Soški dolini, v zahodnem delu Slovenije. Središče občine je slikovit kraj Kanal z bogato kulturno<br />

dediščino. Razpoznavni znak Kanala je most čez Sočo, ki ga občudujejo domačini in številni obiskovalci. S sprehodom po ozkih ulicah<br />

starega dela kraja do trga Kontrada pa dobimo vpogled v to, kako so tod živeli nekoč.<br />

Kraj zaznamujejo znani možje: Valentin Stanič (alpinist, duhovnik,<br />

prosvetni delavec), Marij Kogoj (skladatelj), Ivan Čargo (slikar, ilustrator,<br />

scenograf), Riko Debenjak (akademski slikar in grafik), Anton<br />

Nanut (dirigent) in drugi. V Galeriji Rika Debenjaka si lahko ogledate<br />

razstave različnih umetnikov, v galeriji Keramost izdelke Kluba keramikov<br />

Kanal, pri gospodu Branku Žnidarčiču pa zasebno zbirko<br />

ročno izdelanih pustnih mask.<br />

Da v tem kraju res domujejo umetniške duše, dokazuje še poulična<br />

razstava – poleti lahko na sprehodu po Kanalu v oknih hiš občudujemo<br />

dela domačih ljubiteljskih ustvarjalcev. Unikatna keramika<br />

in drugi izdelki, narejeni v kanalski občini, so na prodaj v butičnem<br />

ateljeju GalNatural. Sir Kanalc in druge mlečne izdelke s hribovske<br />

kmetije Pri Lukovih pa lahko pokusite v sirarni Kanal v Kanalu, tik<br />

ob mostu.<br />

Občina Kanal ob Soči, vpeta med hribovji Kanalskega Kolovrata na<br />

zahodu in Banjško planoto na vzhodu, ponuja obiskovalcem veliko<br />

možnosti za rekreacijo, sprostitev, izlete, kolesarjenje, pohodništvo,<br />

lov, ribolov, kopanje v reki Soči in Idriji ter oglede številnih kulturno-zgodovinskih<br />

in naravnih znamenitosti. V Parku Pečno, ki je<br />

le 600 metrov oddaljen od središča Kanala, sta urejeni krožna pot z<br />

razglediščem na Kanal in gorskokolesarska proga. V parku je v sodelovanju<br />

z lokalnim klubom keramikov nastala formaviva, ki je poligon<br />

za različne dejavnosti v naravi.<br />

Željne aktivnega oddiha vabimo tudi na sprehod v sklopu Poti miru<br />

po spominskem parku Prižnica s številnimi ostalinami prve svetovne<br />

vojne in na Vodice, kjer je urejen muzej na prostem. Pohodnike<br />

vabimo po Poti treh svetišč, ki povezuje tri romarska svetišča: Sveto<br />

Goro, Marijino Celje in Staro Goro (Castelmonte) v Italiji, ali na učno<br />

pot Po poteh naših prednikov (Ročinj–Čičer–Ročinj), ki ponuja<br />

čudovite razglede na kaninsko pogorje, vasi Avškega kota, Sočo,<br />

Kanal in Deskle, ali po drugih planinskih poteh v občini (na Jelenk,<br />

Korado, Marijino Celje, Globočak, Lašček ...).<br />

Slikovita veduta kraja z mostom čez Sočo<br />

Foto: Mitja Madon<br />

Ljubiteljem kolesarjenja priporočamo kolesarjenje po državni kolesarski<br />

trasi, ki se vije ob reki Soči od Solkana do Plav in se nadaljuje<br />

naprej proti Kanalu in Tolminu. Urejene kolesarske poti so tudi po<br />

Kanalskem Kolovratu in robu Banjšic, kjer so skriti neokrnjeni kotički<br />

narave, bogata naravna in sakralna dediščina podeželja in ostanki<br />

prve svetovne vojne. Poti na tem območju odpirajo prečudovite<br />

razglede na Julijske Alpe, Furlanijo in Benečijo.<br />

Prisrčno vabljeni!<br />

Foto: Mitja Madon<br />

Foto: Damijan Simčič<br />

Trg Kontrada<br />

Kanalski Vrh<br />

TIC Kanal<br />

Pionirska ulica 2, 5213 Kanal<br />

telefon: (05) 398 12 13<br />

e-naslov: tic.kanal@siol.net<br />

splet: www.tic-kanal.si<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober 2019

---

2019 – MEŽICA– Trško jedro<br />

Tudi pod površjem se<br />

skriva vznemirljiv svet<br />

31<br />

»Nekoč, pred mnogimi leti, ko so rudarji svinčevo rudo pridobivali še na preprost način, sta dva rudarja kopala v severnem pogorju<br />

Pece. Nenadoma sta v popolni tišini nekje v daljavi zaslišala korake, ki so se nezadržno približevali in se ustavili šele tik za njima, da<br />

jima je zaledenela kri v žilah. Iz trde teme je zadonel globok glas Perkmandeljca ...«<br />

Legenda o Perkmandeljcu, rudarskem škratu, v Mežici še živi.<br />

Prisluhnete ji lahko v nekdanjem rudniku svinca in cinka, zdaj turističnem<br />

rudniku in muzeju v podzemlju Pece, ogled katerega je<br />

edinstveno doživetje. V podzemni svet se lahko podate s pristnimi<br />

rudarskimi vagoni ali se s kolesom odpeljete skozi goro, skrivnosti čarobnega<br />

podzemlja pa lahko odkrivate tudi s kajakom, s katerim boste<br />

veslali po gladini potopljenih rovov 700 metrov pod površjem<br />

(podzemljepece.com).<br />

Edinstvene kolesarske in pohodniške avanture<br />

Mestece Mežica, prežeto z rudarsko dediščino, ne skriva samo vznemirljivega<br />

podzemnega sveta; v objemu gore Pece, zelenih vrhov in<br />

hribov ponuja tudi edinstvene kolesarske in pohodniške avanture, v<br />

zimskem času pa je odlična izhodiščna točka za smučarske podvige<br />

na smučišču Peca v neposredni bližini. Pravzaprav ni pomembno, ali<br />

imate radi aktivno preživljanje prostega časa (bikeski.si) ali pa morda<br />

romantično razvajanje v dvoje (Brunarca Kajžar), saj nastanitvene<br />

možnosti v Mežici omogočajo vse našteto in še več.<br />

V Mežici se dogaja<br />

Obiščite nas v decembru, ko je v Mežici še zlasti veselo, saj v drugi<br />

polovici meseca že več kot deset let v okviru prireditev Veselega decembra<br />

gostimo zvezde domače in tuje glasbene scene.<br />

Dobrodošli pri nas v poletnem času, ko se odvija vrsta odmevnih<br />

športnih dogodkov, kot so na primer mednarodni odbojkarski turnir<br />

Mežica Open, gorskokolesarska dirka Marš na Štenge ali edinstveni<br />

Black hole kolesarski maraton, ki poteka skozi opuščene rudniške<br />

rove.<br />

Pridite spomladi, ko se okoli impozantne stavbe mestne osnovne<br />

šole, kulturne dediščine kraja, razcvetijo japonske češnje.<br />

Ustavite se pri nas jeseni in se v prenovljeni stavbi nekdanjega<br />

Gutenbergerjevega mlina sprehodite skozi stalno razstavo, posvečeno<br />

čebelarski dediščini Mežiške doline, odpravite se po čebelarski<br />

ali geološki učni poti ali pa si zagotovite žig romarske Jakobove<br />

Gora Peca, kjer počiva kralj Matjaž ...<br />

Foto: arhiv Občine Mežica<br />

poti, ki vodi skozi staro mestno jedro, ter si spotoma oglejte še Cerkev<br />

Svetega Jakoba iz leta 1840.<br />

Dih jemajoči razgledi in domače dobrote<br />

Ob odkrivanju bližnje in daljne okolice vas bodo poti skoraj zagotovo<br />

vodile mimo izletniških in turističnih kmetij, posejanih po hribih,<br />

ki ponujajo pristne domače dobrote, pa tudi dih jemajoče razglede.<br />

V Mežico vas vabijo bujni živo zeleni travniki in gozdovi, prepredene<br />

planinske in kolesarske poti, domače kulinarične dobrote in bogata<br />

rudarska zapuščina podzemlja Pece, gore, ki skriva še eno legendo,<br />

tisto o kralju Matjažu in o dobrih ljudeh, ki živijo tod.<br />

Razlogov za obisk je veliko, zato obiščite Facebook stran ali spletno<br />

stran Občine Mežica (www.mezica.si) in dodajte Mežico v svoj potovalni<br />

načrt še danes.<br />

Foto: arhiv Občine Mežica<br />

Kolesarjenje v podzemlju Pece, edinstveno doživetje<br />

Foto: arhiv Občine Mežica<br />

Oživljamo trško jedro<br />

Sprehodite se po obnovljenem trškem jedru v središču mesta, ki<br />

mu poseben pečat daje osrednji kip Spomenik rudarjem, pomnik<br />

bogati rudarski dediščini kraja. Trško jedro je v Mežici že od nekdaj<br />

glavni prostor za druženje in oživljanje tradicije trškega dogajanja.<br />

V srcu kraja smo zato postavili novo tržnico, ki je postala osrednja<br />

turistična informacijska točka in odličen prostor za prodajo lokalnih<br />

pridelkov in drugih izdelkov.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober 2019

---

2019 – ŠENTJUR - ZGORNJI TRG – Trško jedro<br />

32<br />

ZGORNJI TRG ŠENTJUR<br />

BISER, KI GA MORATE OBISKATI<br />

Staro trško jedro Šentjurja ima v zgodovini slovenstva in<br />

domoljubja prav posebno mesto, saj so tu rojeni znameniti<br />

slovenski skladatelji in zavedni Slovenci Ipavci. Obiščite nas in<br />

spoznajte bogato zgodovino trga ali preprosto uživajte v<br />

njegovi lepoti in prireditvah.<br />

Čas konca 19. stoletja je Šentjur zaznamovala rodbina slovenskih<br />

skladateljev, zdravnikov in domoljubov Ipavcev, ki so živeli in ustvarjali<br />

v Zgornjem trgu. Lani je bila v Ipavčevi hiši prenovljena razstava<br />

o delu in življenju te velike slovenske rodbine, ki s sodobnimi avdiovizualnimi<br />

pristopi obiskovalcem predstavi bogastvo njihovega<br />

ustvarjanja.<br />

V Zgornjem trgu se nahajajo tudi Turistično informacijski center,<br />

Muzejska zbirka Rifnik in njegovi zakladi, Spominska soba New<br />

Swing Quarteta – Pesem južne železnice, potomka najstarejše trte<br />

z Lenta – modra kavčina, Galerija Zgornji trg, cerkev sv. Jurija z<br />

lepo urejeno okolico in markantnima objektoma župnišča in<br />

kaplanije ter doprsnimi kipi skladateljev Ipavcev v bližini. Na vrtu<br />

Ipavčeve hiše, kjer stoji Plečnikov vodnjak, je prireditveni prostor,<br />

kjer ne manjka prireditev, predvsem v sklopu Šentjurskega poletja.<br />

Letos je dobil novo podobo, ki je bodo še posebej veseli<br />

mladoporočenci, saj so dobili čudovito kuliso za poroke na prostem.<br />

V Zgornjem trgu vsako leto poteka največja turistična<br />

prireditev v Občini Šentjur Šentjurjevo. V kostanjevem nasadu se<br />

nahaja senzorični park za otroke, ki s svojo naravno kuliso nudi<br />

posebno prireditveno doživetje, ki v poletnih mesecih zaživi z edinstveno<br />

kulturno-gostinsko ponudbo Pri kulturni pip’ci.<br />

Obiščite nas in spoznajte bogastvo zgodovine in kulturni<br />

utrip trga, ki s ponosom nosi ime enega najlepših trških<br />

jeder v naši domovini.<br />

TIC Šentjur<br />

tic@turizem-sentjur.com<br />

www.turizem-sentjur.com<br />

03 749 25 23, 041 660 091

---

KOLEDAR DOGODKOV<br />

Ime dogodka Datum Kraj Kontakt Organizator<br />

Prikaz starih kmečkih opravil na Gori<br />

pri sv. Miklavžu<br />

12.10.2019 - 13.10.2019 Laze v Tuhinju 041 223 631 Turistično društvo Gora Sv. Miklavž<br />

20. kostanjev praznik v Rodiku 13.10.2019 "Kozina" 041 361 785 Turistično društvo Rodik<br />

Pod vaško lipo 13.10.2019 Bodonci 02 545 96 70<br />

GO-KART 14.5.2019 - 15.10.2019 Šempeter pri Gorici 041 308 138<br />

Sadje in vino 18.10.2019 - 20.10.2019 Malečnik 041 981 776<br />

18.tradicionalni pohod po sromeljski<br />

pešpoti – Pot vina in sonca<br />

Zveza kulturnih in turističnih društev občine<br />

Puconci<br />

Športno, kulturno, turistično, kmetijsko,<br />

umetniško društvo GAS Vrtejba<br />

Turistično društvo Šempeter Malečnik<br />

Ruperče<br />

19.10.2019 "Sromlje" 07 477 80 21 Turistično društvo Sromlje<br />

23. praznik kostanja 19.10.2019 - 20.10.2019 Šempas 031 571 960 Kulturno turistično društvo Vitovlje<br />

Vinski festival Mlada portugalka 19.10.2019 Metlika 07 363 70 00 Vinska klet KZ Metlika<br />

Dobrodošli pri nas – XI. Bučijada –<br />

Likof<br />

20.10.2019 Ilirska Bistrica 031 641311<br />

Praznovanje izolske legende 20.10.2019 Izola 05 640 10 50 TIC Izola<br />

Kulturno etnološko turistično športno<br />

društvo Alojz Mihelčič Harije<br />

Velenje, mesto cvetja 22.10.2019 - 23.10.2019 Velenje 041 424 122 Turistično društvo Velenje<br />

Noč čarovnic v Kranju 25. 10. 2019 - 31. 10. 2019 Kranj 04 238 04 54 TIC Kranj<br />

Okusi Radol'ce 25.102019 - 01.12.2019 Radovljica 040 460 675 TIC Radovljica<br />

22. pohod po sledeh soške fronte 27.10.2019 Komen 031 670 760 Turistično društvo Brest<br />

Dobova se predstavi 30.10.2019 Dobova 040 648 949 Turistično društvo Dobova<br />

Noč čarovnic na Blejskem gradu 31.10.2019 Bled 04 574 11 22 TIC Bled<br />

Jesenski strašni B.O. FEjST 31.10.2019 Bohinjska Bistrica 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj<br />

50. Zlata vrtnica in metla 2019 07.11.2019 Celje 041 742 926 Turistično in kulturno društvo Celje<br />

Martinovanje v Ormožu 08. 11. 2019 - 11. 11. 2019 Ormož 051 63 43 11 TIC Ormož<br />

9. Martinov pohod »od kleti do kleti« 08.11.2019 – 09.11.2019 Lendava 040 250 636 Turistično društvo Dolina<br />

Vinska pot v Rovih pod starim<br />

Kranjem<br />

08. 11. 2019 - 16. 11. 2019 Kranj 04 238 04 54 TIC Kranj<br />

Martinovanje v Kamnici 09.11.2019 - 10.11.2019 Kamnica 031 722 512 Turistično društvo Kamnica<br />

Martinovo rajžanje od kleti do kleti 09.11.2019 – 10.11.2019 Velenje 070 474 889 Turistično društvo Šentilj pri Velenju<br />

Martinov sejem na Bizeljskem 2019 09.11.2019 Bizeljsko 051 620 168 Turistično društvo Bizeljsko<br />

Plesni festival srednjeveških plesnih<br />

skupin<br />

09.11.2019 Ljubečna 064 228 928 Kulturno umetniško društvo Galiarda Celje<br />

Razhodnja 09.11.2019 Velika Loka 031 796 378 Turistično društvo Čatež<br />

Martinovanje na PVTC odsek Limbuš<br />

09.11.2019<br />

– Vrhov dol<br />

Limbuž 041 350 893 Turistično društvo Limbuš<br />

Praznovanje jeseni in martinovanje<br />

v Beli krajini<br />

15.11.2019 - 16.11.2019 Semič 040 625 148 TIC Semič<br />

11. sejem rabljene smučarske<br />

opreme<br />

23.11.2019 - 24.11.2019 Kranjska Gora 051 352 989 Turistično društvo Kranjska Gora<br />

Paslejdn'ca 2019 24.11.2019 Podbrdo 041 601 248 Društvo Baška dediščina<br />

25. Andrejev sejem 30.11.2019 Železniki 031 876 535 Turistično društvo Železniki<br />

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info

---

34<br />

TZS<br />

Prvi izlet TZS za člane krovne turistične organizacije<br />

Druženje turističnih<br />

prostovoljcev v Lipici in na<br />

Sveti Gori<br />

Turistična zveza Slovenije si je z novim predsednikom Pavletom Hevko zadala za enega od ciljev tudi krepitev<br />

druženja med člani, ki sestavljajo zvezo, in spoznavanje lepih slovenskih krajev. Ta cilj je bil v programu novega<br />

predsednika naveden kot prvi, saj si želi vzpostaviti res pristno in vzajemno sodelovanje s turističnimi društvi<br />

po vsej Sloveniji, z njihovimi koordinatorji in z vsemi člani, ki zavzeto in vztrajno, predvsem pa prostovoljno<br />

že leta in leta skrbijo za turistični razvoj svojih krajev širom Slovenije. In prav to zavzetost, ki se izraža skozi<br />

ure in ure prostovoljskega dela, se bo z organizacijo takšnih izletov tudi nagradilo, ji dalo pravo vrednost in ji<br />

izkazalo globoko spoštovanje.<br />

Prvo druženje je bilo ob prazniku Marijinega Vnebovzetja, 15. avgusta,<br />

udeležila pa so se ga številna društva iz vse Slovenije, saj je bilo<br />

poskrbljeno za regijsko organizacijo prevozov – s sedmimi avtobusi, s<br />

katerimi so se na izlet zapeljali člani iz različnih delov Slovenije.<br />

Izlet je bil sestavljen iz dveh delov: dopoldanskega v Kobilarni Lipica in<br />

popoldanskega na Sveti Gori nad Solkanom.<br />

Udeleženci izleta na obisku v Lipici<br />

V Lipici<br />

V Lipici so udeležence sprejeli lokalni vodniki iz kobilarne, ki so na<br />

zanimiv in izčrpen način predstavili Lipico in konje. Pot ogleda je vodila<br />

od hlevov z žrebci in kobilami do kapele Sv. Antona Padovanskega,<br />

Kraškega muzeja kulinarike in seveda številnih zgodovinskih objektov,<br />

ki so del zibelke lipicancev. Ogled kobilarne se je končal s konjeniško<br />

predstavo v pokriti jahalnici, z ogledom nove predstave Lipiške šole<br />

klasičnega jahanja – Zgodba o Lipici, ki pripoveduje o izjemni dediščini<br />

kobilarne, belem lipicanskem konju in njegovi povezanosti z jahačem.<br />

Ogledu je sledila pogostitev na travniku, ki je bila odlična priložnost za<br />

druženje in izmenjavo izkušenj turističnih prostovoljcev.<br />

Predsednik TZS Pavle Hevka je velik ljubitelj lipicancev<br />

Konjeniška predstava v pokriti jahalnici<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober 2019

---

35<br />

TZS<br />

Sveta maša v veličastni baziliki na Sveti Gori<br />

Na Sveti Gori<br />

Udeleženci izleta so se iz Lipice odpeljali do Svete Gore nad Solkanom,<br />

kjer jih je pričakal pater Bogdan Knavs; pred kratkim se je vrnil v<br />

samostan kot gvardijan frančiškanskega samostana in rektor bazilike<br />

Marijinega Vnebovzetja.<br />

Sveta Gora je biser evropske Povezovalne poti treh romarskih svetišč,<br />

saj jo krasijo veličastna bazilika, frančiškanski samostan, romarski dom<br />

in duhovno-izobraževalno središče Tau, obenem pa je izjemna<br />

razgledna točka nad dolino Soče.<br />

Popoldanska sveta maša v Baziliki je bila namenjena še zlasti<br />

udeležencem izleta, ki so cerkev tudi dodobra napolnili.<br />

Po sveti maši sta udeležence nagovorila pater Bogdan Knavs in<br />

predsednik Turistične zveze Slovenije Pavle Hevka. Pater Bogdan je<br />

poudaril še zlasti duhovno plat izletov v Marijina svetišča in to, da »nas<br />

Marija spodbuja, da si med sabo pomagamo, da smo med seboj<br />

tovariši v tistem najbolj svetem delu te besede, da si drug drugemu<br />

pomagamo prevzemati del bremena.«<br />

Pavle Hevka je v nagovoru po sveti maši med drugim dejal,<br />

da je izjemno ponosen na delo turističnih društev in zvez.<br />

Pavle Hevka je dejal, da je izjemno ponosen na delo turističnih društev<br />

in zvez, »saj odločilno prispevate k razvoju in razcvetu turizma v<br />

Sloveniji. Pa ne samo turizma – prispevate tudi k ohranjanju narave,<br />

obujanju in ohranjanju kulturne dediščine, prenosu znanj med<br />

generacijami, skrbite, da manjša mesta in vasice ostanejo živi, in<br />

popestrite življenje prebivalcev ter še veliko več. V vse to pa vlagate<br />

svoj prosti čas, znanje, dobro voljo in turizmu odpirate srca. Ob prazniku<br />

vam želim, da se duhovno okrepite, bratsko povežete, medsebojno<br />

spoznate in skupaj okrepite tisto narodno zavest, ki vas kljub vsem<br />

razlikam povezuje in vabi k požrtvovalnemu delu za iskanje skupnega<br />

dobrega za vas ter za vaše otroke in vnuke. Upam, da bomo lahko vsi<br />

skupaj uživali v takem prijetnem druženju vsako leto in si izmenjali<br />

svoje izkušnje, znanje in zanimivosti.«<br />

Besedilo in foto: Iztok Pipan<br />

Izlet je bil odlična priložnost za druženje in izmenjavo<br />

izkušenj turističnih prostovoljcev.<br />

Pater Bogdan Knavs<br />

Zaradi velikega angažiranja predsednika TZS pri pridobivanju<br />

sponzorjev je bila participacija udeležencev na izletu manjša od<br />

tretjine polne cene izleta, kar tudi kaže na to, da novi predsednik<br />

zveze resno in uspešno izvaja svoje zastavljene cilje.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober 2019

---

36<br />

TZS<br />

Mladi na sklepnem tekmovanju v Novem mestu<br />

Mladi turistični vodnik – šesto leto zapored<br />

Izjemne predstavitve v<br />

Novem mestu<br />

Turistična Zveza Slovenije (TZS) že vrsto let pripravlja natečaj in tekmovanje Mladi turistični vodnik, s katerim<br />

želi mlade navdušiti, naučiti, pripraviti in spodbuditi k opravljanju tega poklica. Letos je bilo tekmovanje šesto<br />

leto zapored, njegov sklepni del pa je bil v začetku oktobra v Novem mestu.<br />

Tekmovanje je namenjeno mladim do 29. leta starosti in je<br />

sestavljeno iz treh delov. Kandidati morajo najprej pripraviti<br />

seminarsko nalogo o poljubno izbranem kraju, ki mora vključevati<br />

vse vidike dela turističnega vodnika pred začetkom vodenja. V<br />

drugem delu tekmovanja dobijo vnaprej izbrani kraj, ki ga morajo<br />

raziskati in pripraviti načrt vodenja po njem. Sklepni del pa je tudi<br />

vodenje po tem kraju.<br />

Letos so mladi vodili po Novem mestu. Že pred vodenjem so dobili<br />

smernice za vsebine na različnih odsekih, tako da so se lahko nanj<br />

temeljito pripravili. Odseke, na katerih so vodili, pa so izžrebali.<br />

Najboljša trojica<br />

Vodenje na prvem odseku je začela letošnja tretjeuvrščenka in s tem<br />

dobitnica bronaste značke za mladega turističnega vodnika Klara<br />

Veronika Leonard. Kandidatka je strokovno komisijo prepričala s<br />

svojim nastopom: takoj je – ob odličnem uvodu – prevzela skupino,<br />

z njo vzpostavila stik in ga ves čas uspešno ohranjala; njen nastop je<br />

bil samozavesten in na vodenje je bila dobro pripravljena. Poleg<br />

značke je kandidatka dobila tudi bon za udeležbo na tečaju za<br />

turističnega vodnika Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS).<br />

Z dobro opravljeno nalogo si je prislužila tudi hospitacijo na izletu v<br />

okviru agencije CMT.<br />

Na drugo mesto (srebrna značka) se je uvrstila Maša Grmovšek, ki je<br />

poleg odličnega nastopa v svoje vodenje vključila tudi elemente<br />

trajnostnega razvoja – lokalna priporočila, pa tudi na splošno je<br />

informacije podajala zanimivo in prepričljivo. Maša si je prislužila<br />

udeležbo na tečaju za turističnega vodnika v okviru TGZS in<br />

hospitacijo v okviru agencije CMT.<br />

Prvo mesto in s tem zlato značko Mladi turistični vodnik 2019 pa si je<br />

prislužil Job Stopar, ki je s svojo predstavitvijo navdušil tako komisijo<br />

kot tudi druge udeležence tekmovanja. Prejel je nagrado TGZS:<br />

udeležbo na tečaju za turističnega vodnika in prvo opravljanje izpita,<br />

s tem pa možnost nadgraditi svoje znanje tudi s pridobitvijo uradne<br />

licence za turističnega vodnika.<br />

Letos tudi četrto mesto<br />

Na letošnjem tekmovanju smo imeli priložnost slišati kar nekaj<br />

odličnih predstavitev in splošen vtis tekmovanja je bil, da so<br />

kandidati svojo udeležbo na njem vzeli resno in se temu primerno<br />

nanj tudi pripravili. Odločitev o nagrajencih je bila zahtevna, saj so<br />

bili nekateri kandidati precej izenačeni. Zato smo letos podelili tudi<br />

nagrado za četrto mesto – Alenu Golobiču. Njegova predstavitev je<br />

bila izjemno aktualna in zanimiva, obenem pa lepo povezana s<br />

preteklostjo. Alen si je tako prislužil nagrado agencije CMT za<br />

hospitacijo na njenem izletu.<br />

Turistični vodnik je v destinaciji pogosto edini stik obiskovalcev z<br />

lokalno kulturo. Veseli me, ko opazujem mlade – bodoče turistične<br />

vodnike, ki bodo temu izjemno pomembnemu poklicu v ponos.<br />

Tina Hudnik, turistična vodnica in članica strokovne komisije<br />

Nagrajenci (od leve prosti desni): Job Stopar (zlata značka),<br />

Klara Veronika Leonard (bronasta značka), Maša Grmovšek<br />

(srebrna značka) in Alen Golobič (četrto mesto)<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober 2019

---

Foto: Darko Korošec<br />

37<br />

TZS<br />

Turistični spominek mojega kraja – Slovenske Bistrice<br />

Darilo rojenice: »Bodi vesel,<br />

zdrav, dober ...«<br />

V okviru mednarodnega festivala Več znanja za več turizma smo na Srednji šoli Slovenska Bistrica s skupino<br />

dijakov in z mentoricama v šolskem letu 2018/2019 pripravili raziskovalno nalogo na temo Turistični spominek<br />

mojega kraja. Oprli smo se na ljudske zgodbe in zgodbe pisatelja Jožeta Tomažiča, ki opisujejo vile rojenice<br />

na Bistriškem Pohorju. Hkrati smo nadaljevali sodelovanje v čezmejnem projektu Živa coprnija, ki ga podpira<br />

Evropski sklad za regionalni razvoj Interreg Slovenija – Hrvaška.<br />

Na predlog vodilnega partnerja v projektu, Razvojno-informacijskega<br />

centra Slovenska Bistrica, smo se odločili v raziskovalni nalogi in pri<br />

oblikovanju turističnega spominka opreti se na bajeslovni lik rojenice,<br />

saj je bil v okviru projekta Živa coprnija poleg hrvaškega kresnika<br />

izbran za vodilni lik slovenskega oziroma pohorskega dela projekta.<br />

Pri oblikovanju izdelkov smo se ob povezavi s slovstveno folkloro iz<br />

našega okolja zavedali tudi potreb različnih turistov, ki prihajajo v naš<br />

kraj oziroma v kraje po poteh Žive coprnije. Tako smo izdelali<br />

Foto: Vesna Sever<br />

turistične spominke, povezane z rojenico in njenimi zgodbami. Pri<br />

oblikovanju smo uporabili naravne materiale iz našega okolja, ki smo<br />

jih »nadciklirali«, in takšne, ki so značilni za našo lokalno industrijo.<br />

Na javnem natečaju za izbor spominka Žive coprnije v okviru<br />

čezmejnega projekta Interreg je bil eden naših spominkov – obesek<br />

za ključe – tudi izbran za turistični spominek našega kraja.<br />

Obesek, poimenovan Darilo rojenice, je spominek, ki se navezuje na<br />

bajeslovje Pohorja. Sestavljata ga naplavljen les potoka Bistrica, v<br />

skalah nad njim naj bi po izročilu rojenice živele, ter klobčič vrvi –<br />

atribut rojenic, ki je »nit življenja«. Obesek je izdelan v beli in rdeči<br />

barvi, ki ponazarjata rojstvo in zrelo obdobje človekovega življenja.<br />

Predkrščansko mitološko izročilo smo nadgradili s sporočili, vžganimi<br />

v les. Ta prinašajo v življenje posameznika dobre želje, blagoslove<br />

oziroma vrednote.<br />

Z obeskom za ključe sporočamo: »Bodi vesel, zdrav, dober, spoštovan,<br />

ljubljen … vse življenje.« Obesek za ključe je izdelan z napisi in<br />

razlago v treh jezikih: v slovenščini, angleščini in hrvaščini.<br />

S spominkom želimo širiti vrednote. Naš spominek je že izdelan v<br />

večjih količinah za udeležence čezmejnega projekta, od konca<br />

projekta naprej (novembra 2019) pa ga bo mogoče kupiti tudi v<br />

lokalnem TIC. Izdelovali ga bomo v sodelovanju z VDC POLŽ iz<br />

Slovenske Bistrice in tako ponudili delo socialno ranljivi skupini.<br />

Vesna Sever in Simona Luetić, mentorici raziskovalne naloge<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober 2019

---

38<br />

TZS<br />

Sprevod po Zagorju v počastitev praznika rudarjev<br />

Rudarsko muzejsko in etnološko društvo (RMED) Srečno Zagorje<br />

Spoštujmo in ohranjajmo<br />

rudarsko dediščino<br />

Zagorje je mesto v osrčju Slovenije, kjer je razvoj 250 let krojilo kopanje premoga. Kdo ve, kako bi se razvijali<br />

kraji ob reki Savi, če v 17. stoletju, za časa Janeza Vajkarda Valvazorja, ne bi tukaj odkrili premoga, ki so mu<br />

takrat rekli premogova ali zmajeva kri in ki so ga uporabljali kot zdravilo za živino. Kmalu so odkrili tudi<br />

njegovo energetsko vrednost in začeli razmišljati o njeni uporabnosti ... Tako so v 250 letih v podzemlju<br />

Zagorja (premog so pridobivali v jamah Šemnik, Podstrana, Orlek, Kisovec, Loke, Kotredež in Dole) izkopali<br />

približno 580 kilometrov rudniških rovov in okoli 36 milijonov ton rjavega premoga.<br />

Leta 1755 so izdali prvo dovoljenje za pridobivanje premoga v Zagorju<br />

Francu Rakovcu – baronu Raigersfeldtu. Z njim je baron začel lomiti<br />

premog na območju hriba Pešenk pri Zagorju. Do konca 18. stoletja se<br />

je pridobivanje premoga na tem območju zelo počasi, a vztrajno<br />

razvijalo. Pravi zagon je rudarjenju v Zagorju dala gradnja železnice<br />

Dunaj–Trst, ki je leta 1849 Zasavje povezala s Celjem in z Ljubljano.<br />

Železnica je bila tudi največji kupec premoga – do gradnje<br />

termoelektrarn v Sloveniji.<br />

Premog je 250 let privabljal na območje Zagorja ljudi od blizu in daleč,<br />

ljudi, ki jim ni bilo težko poprijeti za delo, ljudi, ki so imeli pridne roke<br />

in pogum ter veliko srce, ljudi, ki so s svojo požrtvovalnostjo in<br />

spoštovanjem do sočloveka premikali gore, in ne nazadnje ljudi, ki so<br />

kljub trdemu delu vedno našli razlog za veselje. V Zagorju skoraj ni<br />

družine, ki ne bi imela prednikov rudarjev.<br />

Rudarska tradicija se je končala leta 1996, ko so rudarji zadnji petek v<br />

juliju v jami Kotredež izkopali zadnje tone rjavega premoga za<br />

Toplarno Ljubljana. To je bil žalosten dan zanje ... Toda: »Vsega je enkrat<br />

konec,« so dejali in se lotili zapiranja jam; 24. decembra leta 2004, po<br />

dobrih devetih letih in več 10.000 kubičnih metrih vgrajenega<br />

zasipnega materiala, je bil vhod v rudarsko podzemlje zagorskih jam<br />

dokončno zaprt.<br />

Ustanovitev RMED Srečno Zagorje<br />

Odtlej je med rudarji tlela zamisel, da je treba v Zagorju ustanoviti<br />

društvo, ki bo skrbelo za ohranjanje rudarske dediščine, pa tudi za<br />

bogatitev in promocijo rudarskega muzeja. Rudarska četa in<br />

ustanovitelji, ki nam je bilo mar za vse to, smo združili moči in 17.<br />

oktobra leta 2013 ustanovili RMED Srečno Zagorje. Med<br />

najzaslužnejšimi ustanovitelji društva so bili Franc Mlinar, Metod<br />

Malovrh, Marijan Manfredo, Roman Perklič in Franci Brinovec.<br />

Ker smo imeli jasne cilje in močno strokovno ekipo starejših kolegov,<br />

smo že na ustanovnem zboru društva sprejeli bogat letni program<br />

dela. Takratni izvršilni odbor s predsednikom Borutom Fliskom je že v<br />

prvem letu delovanja društva pripravil vrsto prireditev, katerih osnovni<br />

namen je bil in ostaja ohranjanje rudarskih običajev in dediščine, tudi<br />

v želji, da bi z njimi seznanjali mlajše generacije.<br />

Prireditve, ki obujajo rudarsko tradicijo<br />

RMED Srečno Zagorje pripravi (ob finančni podpori Občine Zagorje<br />

ob Savi) vsako leto vsaj štiri tradicionalne prireditve, ki so čedalje bolj<br />

prepoznavne in obiskane. Med njimi je, denimo, julijska prireditev ob<br />

prazniku slovenskih rudarjev s skokom čez kožo v častni rudarski stan<br />

pred zdajšnjim Rudarskim muzejem Zagorje. Ta je obnovljen, člani<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober 2019

---

RMED Srečno Zagorje pa smo s svojim strokovnim znanjem<br />

prostovoljno sodelovali pri postavitvi vsebine zunanjega dela muzeja,<br />

geološke muzejske zbirke in jamskega dela muzeja.<br />

Druga tradicionalna prireditev je v začetku decembra, na dan svete<br />

Barbare, ko se s tradicionalnim sprevodom čete uniformiranih rudarjev<br />

po Zagorju, kulturnim programom in druženjem ob kipu svete<br />

Barbare v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje spomnimo na<br />

praznik rudarjev in na njihovo zavetnico sveto Barbaro, ki so si jo<br />

rudarji in tudi drugi poklici pri zelo zahtevnem in nevarnem delu<br />

izbrali kot zaščitnico, v pomoč in uteho.<br />

39<br />

TZS<br />

Medgeneracijsko sodelovanje<br />

Da svet stoji na mladih, se zavedamo tudi v našem društvu, zato vsako<br />

leto pripravimo natečaj za ustvarjalno delavnico na temo rudarstva. V<br />

šestih letih, odkar jih pripravljamo, so mladi ustvarili več kot 740<br />

likovnih in literarnih stvaritev – na temo rudarske kulinarike, rudarskih<br />

simbolov, rudarske opreme, škrata Perkmandeljca, zgodb, ki jih<br />

pripovedujejo rudarji ...<br />

Lani smo aktivni člani društva sodelovali tudi s predstavitvijo rudarjenja<br />

in skoka čez kožo na srečanju z otroki iz vrtca pri projektu »Kjer<br />

preteklost sreča prihodnost« ter predstavili delovanje društva in<br />

rudarjenja v Zagorju v osnovnih šolah v Litiji in Zagorju.<br />

Sodelujemo tudi z domovi za ostarele in popestrimo dogajanje v njih<br />

s kulturnim programom na temo rudarstva.<br />

Rudarska pohodna in učna pot<br />

Uresničili smo zamisel, da bi nepremične ostaline 250-letnega rudarjenja<br />

zagorskih knapov povezali v Rudarsko pohodno in učno pot, ki smo jo<br />

tudi opremili z informacijskimi tablami. Po približno deset kilometrov<br />

dolgi in razgibani poti z začetkom v rekreacijskem parku Evropark in<br />

koncem pri Rudarskem muzeju Zagorje smo se letos v organizirani<br />

pohodniški skupini sprehodili že četrtič. Pohod po njej je vsako leto<br />

vključen tudi v program prireditev ob občinskem prazniku, predvidoma<br />

drugo soboto v septembru. Za posamezne napovedane skupine pa<br />

pripravimo pohod tudi v drugih dneh – poleg tega lahko popestrimo<br />

druge dogodke s knapovskimi recitali, uprizorimo skok čez kožo,<br />

organiziramo nastop pevske skupine Knapovske punce ...<br />

V društvu skrbimo tudi za še ohranjene rudarske spomenike na območju<br />

občine Zagorje; vsako leto jih očistimo v okviru spomladanske čistilne<br />

akcije.<br />

Skok čez kožo v častni rudarski stan<br />

Letos smo v opuščenem skladišču goriv in maziv rudnika pripravili<br />

prvo podzemno razstavo rudarskih svetilk in opreme. Razstavne<br />

eksponate je prispeval zbiratelj Boris Jevšnik iz Kostanjevice na Krki.<br />

Uspešen turizem na podlagi preteklosti<br />

Prepričani smo, da se turizem v Zagorju lahko razvija še zlasti na<br />

temeljih preteklosti – in rudarjenje je nepogrešljivo povezano z njo,<br />

obenem pa še vedno živo. Prizadevali si bomo, da bo tako tudi v<br />

prihodnje, saj je ohranjanje dediščine, ki je pustilo pri nas tako velik<br />

pečat, obenem pa je je v svetu čedalje manj, izjemno pomembno.<br />

Čeprav se je v petnajstih letih po zaprtju zadnje jame v občini Zagorje<br />

naše mesto že zelo spremenilo, saj »donfarca ne vozi več kuolma na<br />

štacjon«, kot poje Vlado Poredoš, lahko še vedno na vsakem koraku<br />

opaziš, da je imelo rudarstvo tukaj stoletja poglavitno vlogo, saj je<br />

pozdrav: »Srečno!« slišati na vsakem koraku. Naj poudarimo, da ima ta<br />

pozdrav med rudarji globlji pomen – izraža namreč vrline rudarjev:<br />

resničnost, enotnost, človečnost, načelnost in odločnost.<br />

Rudarsko muzejsko in etnološko društvo Srečno Zagorje letos praznuje<br />

šesto leto delovanja. Njegovo članstvo se iz leta v leto povečuje. Zdaj<br />

šteje že več kot 220 članov. A niso leta obstoja društva tista, ki štejejo.<br />

Šteje, koliko se je zgodilo v njih. In zgodilo se je res veliko.<br />

Več: www.rmed-srecno.si, rmed.srecno@gmail.com<br />

Maja Malovrh Repovž<br />

Foto: arhiv RMED Srečno Zagorje<br />

Letošnji pohod po rudarski učni poti<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober 2019

---

40<br />

Turizem smo ljudje<br />

Foto: Mateja Gruden<br />

Zorka Požar v pisarni TD Mengeš<br />

Zorka Požar, Turistično društvo Mengeš<br />

Delo, ki ga opravljaš z dušo<br />

in iz veselja<br />

Zorka Požar je predsednica Turističnega društva Mengeš že tretji mandat, članica društva pa je že okoli<br />

petindvajset let. Pravi, da to ni delo za vsakogar: »Za to sta potrebna volja in veselje do prostovoljstva.« Sama<br />

ju premore veliko, pravi, da mirovanje ni zanjo, poleg tega rada dela z ljudmi. Od nekdaj je vpeta v društveno<br />

življenje, tesno sodeluje tudi s Kulturnim društvom Mihaelov sejem in KD Mengeška godba, sicer pa TD, ki bo<br />

prihodnje leto praznovalo šestdesetletnico, na splošno odlično sodeluje z drugimi društvi v občini in Občino<br />

Mengeš. Sodelovanje je nujno, poudarja sogovornica; včasih ni najlaže, pogledi se utegnejo razhajati, a nihče<br />

ni vseved, treba je prisluhniti tudi drugim, se nasmehne.<br />

TD Mengeš, ki ima nekaj več kot sto članov (aktivnih je sicer blizu<br />

deset), še zlasti predstavlja občino in kraj na sejmih v Sloveniji in tujini<br />

ter skrbi za urejeno okolje. Tesno sodeluje z matično osnovno šolo: na<br />

različnih delavnicah seznanja osnovnošolce s turizmom. Pripravlja<br />

kulturno-etnološko prireditev »Mengeš iz preteklosti v sedanjost in<br />

za prihodnost«; letos je bila avgusta in na temo planin. »Vselej<br />

povabimo medse kakšnega zanimivega gosta; letos je prišel Tone<br />

Škarja, znani slovenski alpinist, himalajec. Lani pa je bila tema<br />

dogodka glasba – Mengeš je navsezadnje kraj, kjer je glasba doma.<br />

Mengeška godba, iz katere je izšlo veliko znanih slovenskih<br />

glasbenikov, letos tudi praznuje 135 let,« pripoveduje Zorka Požar. (V<br />

znamenju velike obletnice je bila tudi letošnja tradicionalna prireditev<br />

Sejem v Mengšu oziroma Mihaelov sejem, ki je bil konec septembra.)<br />

Nekoč je imela skorajda vsaka hiša vsaj po enega godbenika, Mengeš<br />

pa je znan tudi po izdelovanju glasbil. Takoj po drugi svetovni vojni<br />

so tod odprli tovarno glasbil Melodija, zdaj pa tradicijo izdelovanja<br />

inštrumentov nadaljuje Melodija Glasbila. Glasba tod še vedno<br />

povezuje ljudi, pripoveduje sogovornica.<br />

Ker smo že omenili planine, naj ob tem zapišemo še to, da se Zorki<br />

Požar ob omembi slovenskih gora zaiskrijo oči. Nekdaj je veliko<br />

zahajala vanje, še zlasti Julijske Alpe so ji ljube. Zahtevne in daljše hoje<br />

ne zmore več, a ko pogovor nanese na poti in vrhove v naših Alpah,<br />

se spomini usujejo kot poletni dež. Veliko jih je, saj so bile gore<br />

pomemben del njenega življenja.<br />

Od pohodništva do zanimive kulturne dediščine<br />

Iz Mengša se odpira lep pogled nanje, sicer pa so po Mengeškem<br />

polju, Gobavici in okoliškem hribovju speljane številne pohodniške<br />

poti. Z vznožja Gobavice je, denimo, slabe pol ure do Mengeške koče,<br />

od koder je mogoče nadaljevati pot po grebenu na Dobeno in naprej<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober 2019

---

do razglednega stolpa na Rašici, priljubljenem pohodniškem cilju na<br />

robu Ljubljane. V mengeški občini so tudi številne kolesarske poti,<br />

turistično pa so zanimivi tudi župnijska cerkev sv. Mihaela v Mengšu<br />

z gotskim prezbiterijem iz 15. stoletja z znamenitimi freskami Janeza<br />

Ljubljanskega in krstilnico ter spovednico, ki sta delo slovitega<br />

arhitekta Jožeta Plečnika; grad Jablje v Loki pri Mengšu, ki so ga<br />

postavili grofje Lambergi in ki premore dragoceno arhitekturo in<br />

freske s posvetnimi prizori Franca Jelovška; tod sta tudi Staretov in<br />

Ravbarjev grad; območje je znano po čebelarstvu (ima čebelarsko<br />

Predstavitev TD Mengeš v avstrijskem Beljaku<br />

Foto: arhiv TD Mengeš<br />

društvo, ki povezuje čebelarje iz Mengša in okolice) ... Obujajo tudi<br />

tradicionalno kulinariko: najbolj znani jedi sta Trdinova jed Mengeški<br />

»bizgec« (enolončnica iz časa pisatelja Janeza Trdine, ki je bil rojen v<br />

Mengšu) in »hvancat«, flancatu podobno ocvrto pecivo. Med jedmi,<br />

ki jih Mengšani štejejo za »svoje«, pa so še ocvirkovka, koline, jedi iz<br />

ajdove kaše, rajželjc ...<br />

Čedalje manj navdušenja za delo v društvih<br />

Zorki Požar se mandat predsednice TD Mengeš izteče prihodnje leto.<br />

Upa, da bo vajeti društva prevzel kdo mlajši, čeprav jih ni prav lahko<br />

pritegniti v društvene vrste, obžaluje. »A saj jih razumem – imajo<br />

službe, družine, časi so se spremenili ...« Društva se ji zdijo pomembna,<br />

še zlasti za manjše kraje, a čedalje teže je navdušiti ljudi za delo v njih,<br />

ugotavlja. Številni prebivalci Mengša v njem živijo, a delajo drugje,<br />

zato je kraj že v precejšnji meri spalno naselje, poleg tega je način<br />

življenja povsem drugačen, kot je bil pred desetletji, razmišlja. »Takrat<br />

so bila društva resnično pomemben ustvarjalec dogajanja v kraju.«<br />

Meni, da delo društev ni dovolj cenjeno, saj ga številni ljudje niti ne<br />

poznajo, ne vedo, koliko truda je vloženega vanj. Boji se, da bo<br />

pripravljenosti zanj še naprej čedalje manj. »To je res delo, ki ga<br />

opravljaš z dušo, zato, ker s tem pomagaš občini, kraju. Zakaj ne bi, če<br />

lahko – zato, da bo življenje prijetnejše.«<br />

Mateja Gruden<br />

41<br />

Turizem smo ljudje<br />

Andrej Kamerički: »Hvala za<br />

pol stoletja zaupanja«<br />

Minilo je pol stoletja, odkar je Andreja Kameričkega želja po samostojni poslovni poti napotila na Pohorje. Kot<br />

gostinec in oskrbnik je začel na Glažuti, se po dveh letih odpravil na Roglo in od podjetja Unior Zreče prevzel<br />

planinsko kočo Rogla. »Takrat je za vse Pohorje še veljalo, da so tam samo medvedi in pridni gozdarji. Ni bilo<br />

lahko, ampak kot mlad pob, poln zagona, sem jasno vedel, kaj je moj cilj,« pravi Andrej Kamerički.<br />

Po sedmih letih bivanja v planinski koči Rogla se mu je ponudila<br />

priložnost, da se vrne na Glažuto in jo prevzame kot upravnik. »Bil sem<br />

prvi samostojni podjetnik na Pohorju. Glažuta je bila moja več kot<br />

devetnajst let in je postala srce Mariborskega in Ruškega Pohorja,«<br />

pripoveduje Andrej Kamerički.<br />

Na Glažuti so bili na zimskih ali poletnih počitnicah otroci iz številnih<br />

vrtcev in osnovnih šol iz vse Slovenije, veliko vzgojiteljev, učiteljev,<br />

ljubiteljev smučanja in planinarjenja. »Takrat so bile še prave zime,<br />

tudi s pet metrov snežne podlage.«<br />

Zaradi denacionalizacije Glažute je po dobrih devetnajstih letih<br />

poiskal nov izziv: leta 1997 se je odločil za nakup nekdanjega<br />

Pajkovega doma, ki ga je preimenoval v Andrejev dom - Pajk. Avgusta<br />

je omenjeni dom zapustil – »je naprodaj«. Hudomušno pravi, da ni<br />

več mladenič, da je prišel čas za upokojitev.<br />

Veliko ima spominov, tudi na čase, ko sta z Marjanom Osoletom,<br />

direktorjem Uniorja Zreče, organizirala prvi tek na smučeh na Rogli,<br />

pa prvo rekreativno smučanje za zvezo slepih in slabovidnih. In kako<br />

se je v letih 1974 in 1975 učil veščin kuhanja v Parizu ... »Vsak dan sem<br />

bil v drugi pariški restavraciji,« se spominja Andrej Kamerički.<br />

Avgusta se je iz Andrejevega doma selil v Podčetrtek, »kupil sem hišo<br />

z njivo na samem, rad imam samoto, kjer bova s partnerko Vilmo<br />

zagotovo zelo uživala.« Ob slovesu je še dodal: »Hvala za petdeset let<br />

zaupanja vsem gostom, ki so bili pri meni na Glažuti, Rogli ali v<br />

Andrejevem domu.«<br />

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober 2019

---

42<br />

Potepanja<br />

Foto: Boris Klavžar/www.slovenia.info<br />

Podčetrtek že desetletja živi za turizem<br />

Podčetrtek – Evropska destinacija odličnosti 2019<br />

Modro oko zelenega<br />

Obsotelja<br />

Podčetrtek je letos naposled pristal na turističnem prestolu odličnosti. Evropska komisija je za letošnjo krovno<br />

temo izbora Evropskih destinacij odličnosti (EDEN) izbrala turizem dobrega počutja, strokovno komisijo<br />

pod vodstvom Janeza Bogataja pa je med fina<strong>list</strong>kama izbora (Dolenjska in Podčetrtek) najbolj prepričala<br />

destinacija Podčetrtek.<br />

Obsotelje kot nežno zgubana pokrajina prijaznih gričev, z<br />

umetelno čipko gorc in cerkvami, ki kot diamanti v bogatem<br />

plašču narave odsevajo utrip zgodovine in kulture nekega časa,<br />

med Bočem in Bohorjem, ob meji s Hrvaško, kjer je vulkansko<br />

bobnenje v davnini zapustilo bogato dediščino skrito globoko v<br />

zemlji, podarja počitek od stresa in ponuja paradiž za telo in dušo.<br />

Sredi tega bogatega zelenja občina Podčetrtek že kar nekaj<br />

desetletij živi za turizem, kraj sam pa, ob vznožju Rudnice in na<br />

desnem bregu Sotle, mejne reke s Hrvaško, že dolgo, ko so po<br />

Sloveniji šele začele brsteti turistične zgodbe, ohranja turistični<br />

briljant. Podčetrtek je že desetletja zaokrožena celota doživetij,<br />

čemur zdaj pravimo destinacija. Bila je prva v Sloveniji! Takrat smo<br />

temu kraju s čudežno, zdravilno vodo rekli Atomske Toplice in<br />

vedelo se je, da je kraj, kjer »Pesem ptic ni preglasil še nihče!«<br />

(eden takratnih sloganov), tisti slovenski kraj dobrega počutja,<br />

kjer v vodi najdeš izgubljeni fizični elan – zdravje, kjer te doživetja<br />

narave, kulinarike, dediščine in turistične zgodbe napolnijo z<br />

veseljem in zazibljejo v duševni mir, in kjer so ljudje, ki so se še<br />

znali smejati z očmi in s svojo srčno predanostjo in pojočo<br />

govorico, podarjali radost.<br />

Toplice so se zaradi modnih muh in strahu pred marketinškim<br />

znanjem morale preimenovati v Terme Olimia, imenovane po<br />

kraju Olimje, enem od krajev občine Podčetrtek, ob vznožju<br />

Kozjanskega hribovja. Pravzaprav škoda, kajti pridevnik atomski<br />

ne prihaja zgolj iz jedrske fizike in se ne nanaša samo na zloveščost<br />

atomske bombe, temveč se nanaša na atom (iz stare grščine: a –<br />

nedeljiv in tomski – rez), kar bi z ustrezno naklonjenostjo vodi in<br />

nedeljivi celoti vseh tistih, ki so že zdavnaj vedeli, da so samo<br />

skupaj močni in najboljši, torej nedeljivi, zastavili slavospev in<br />

spomenik vodi.<br />

Razvoj destinacije Podčetrtek k odličnosti<br />

Koča čarovnica, Jelenov Greben, Haler, Amon, Minoritski samostan<br />

z eno najstarejših lekarn v Evropi, Čokoladnica in drugi so<br />

zdravilnim termam tlakovali imidž in postavili temelje, na katerih<br />

se je razvijala vodna turistična oaza Olimija in na svojo zvezdniško<br />

tiaro nenehno pripenjala nove turistične atribute. Zdaj ves kraj in<br />

občina, župan in turistični delavci, strokovno osebje hotelov in<br />

velneških oaz delajo za skupni cilj – turistično odličnost, ki ima<br />

veliko imen: Orhidelia, Termalia, Sotelia, Armonia, Aqualuna,<br />

predvsem pa, kot smo videli letos, so Terme Olimia in njihova<br />

ponudba in njihovi ljudje zadostili kriterijem kakovostne ponudbe,<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober 2019

---

temelječe na razvoju trajnostnega turizma, pristnih doživetij in<br />

bogate lokalne turistične ponudbe. Ter prejeli odličje!<br />

Destinacija Podčetrtek je letos stopila v mrežo Evropskih destinacij<br />

odličnosti in s tem povečala prepoznavnost, postala destinacija<br />

dobre prakse in podčrtala svojo sicer zelo dobro pot in poslanstvo.<br />

S ključno značilnostjo – zavezanostjo k socialni, kulturni in okoljski<br />

trajnosti.<br />

Uspešno povezovanje treh občin<br />

Slovenija je sicer v letošnji finale uvrstila dve destinaciji: Dolenjsko<br />

in Podčetrtek. Zmagal je Podčetrtek, tesno povezan s Termami<br />

Olimia, destinacija, ki sicer združuje tudi občino Bistrica ob Sotli in<br />

Kozje. Tako je na podelitvi prestižnega naslova v začetku<br />

septembra Boštjan Misja, direktor Turizma Podčetrtek, povedal, da<br />

je destinacija Podčetrtek primer dobre prakse uspešnega<br />

povezovanja treh občin in treh županov: Petra Misje (Podčetrtek),<br />

Milence Krajnc (Kozje) in Franja Debelaka (Bistrica ob Sotli).<br />

Različni turistični produkti, ki nagovarjajo različne segmente<br />

gostov in temeljijo na ponudbi programov zdravja in dobrega<br />

počutja v Termah Olimia, so plod zavedanja, da je treba slediti<br />

trendom in pričakovanjem gostov. Tudi zato je njihova turistična<br />

ponudba vedno znova obogatena z manjšimi ponudniki, ki<br />

zagotavljajo individualnost in personalizacijo.<br />

Destinacija Podčetrtek je tudi prva v Sloveniji, ki je na skupni seji<br />

občinskih svetov vseh treh sodelujočih občin (Podčetrtek, Kozje<br />

in Bistrica ob Sotli) sprejela Strategijo razvoja turizma za obdobje<br />

2019–2023. Njihovo vodilo je trajnostni razvoj – razvoj, ki<br />

zadovoljuje potrebe sodobnega človeka, ne da bi ogrozili<br />

možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe. Občina<br />

Podčetrtek pa je bila tudi med prvimi, ki so vstopili v certifikacijski<br />

sistem Zelena shema slovenskega turizma, v okviru katerega je<br />

prejela najvišje priznanje, zlati znak Slovenia Green Destination.<br />

Kaj ponujata partnerski občini Kozje in Bistrica ob<br />

Sotli?<br />

Turistične, izletniške in predvsem ekološke kmetije, vinogradniška<br />

doživetja in bogato naravno in kulturno dediščino, kot so Svete<br />

gore, trg Podsreda s prangerjem in seveda veličastni grad<br />

Podsreda sredi Kozjanskega regijskega parka, kot krono<br />

posajenega v gozdno zelenje.<br />

Kozjanski park<br />

Kozjanski park ima status biosfernega rezervata pod zaščito<br />

Unesca. Ima urejene pešpoti, kolesarske steze, informacijske<br />

table, na gradu Podsreda pa pripravlja prireditve s prikazi<br />

tradicije in sodobnega ustvarjanja. Sicer pravijo, da je grad<br />

Podsreda, ki je odprt med aprilom in oktobrom, »najbolj grajski<br />

med gradovi na Slovenskem«. Zaradi svoje bogate kulturne<br />

dejavnosti je na njem še zdaj živahno in je eden redkih kulturnih<br />

spomenikov romanske dobe, ki je v zadnjih tridesetih letih iz<br />

skoraj propadajočega stanja skozi celovito prenovo postal<br />

pomemben nosilec kulturne, promocijsko-izobraževalne,<br />

družabne in turistične ponudbe v tem delu Slovenije. V toplejših<br />

mesecih vabijo nanj različne razstave, kinopredstave in druge<br />

prireditve, med njimi tudi glasbeni seminarji, ki udeležencem<br />

omogočajo, da z vrhunskimi mentorji dosegajo izjemen glasbeni<br />

razvoj.<br />

Izjemna je osrednja, tradicionalna prireditev Kozjanskega parka<br />

z imenom Praznik kozjanskega jabolka, ki ga pripravljajo v<br />

Podsredi vsak drugi teden v oktobru (letos že 20. leto). Ta je<br />

43<br />

Potepanja<br />

Foto: M. G.<br />

Minoritski samostan z eno najstarejših lekarn v Evropi<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober 2019

---

44<br />

Potepanja<br />

Grad Podsreda, spomenik lokalnega pomena, je v lasti občine Kozje, medtem ko je njegov upravljavec Javni zavod Kozjanski park.<br />

odraz skupnih prizadevanj pri varovanju narave in ohranjanju<br />

kmetijske kulturne krajine na Kozjanskem, katere najbolj tipični<br />

razpoznavni krajinski element so visokodebelni travniški<br />

sadovnjaki s starimi sortami jablan.<br />

Bistrica ob Sotli<br />

V oči stopi prijazen nagovor na občinski turistični spletni strani,<br />

kjer je zapisano, da lahko popotniki, turisti in obiskovalci občine<br />

kadarkoli in vse dni v tednu od 7. do 19. ure, če potrebujejo<br />

pomoč, vodenje, informacijo ali družbo, pokličejo na telefon 031<br />

516 963.<br />

Zagotovo jim potem povedo tudi, da se morajo oglasiti v odlični<br />

gostilni Šempeter, obiskati manjši pokriti prostor za tržnico, ki je<br />

vzniknila kot posledica občinske soudeležbe pri projektu Posavska<br />

špajza, jih napotijo na ribarjenje, kolesarjenje, sprehode po vodni<br />

ali učni poti Kunšperk – Klestje, jih usmerijo na obisk kraškega<br />

izvira Davjek, pa k ribniku Trebče, kjer posebna pozornost velja<br />

kačjim pastirjem, ali pa jih povabijo na Svete gore nad Bistrico, na<br />

Marijino romarsko pot, ki kraljuje na 521 metrov visokem, z<br />

gozdom poraščenem vrhu, kjer je tradicija slovenskega bogoslužja<br />

dolga več kot dva tisoč let.<br />

Pred kratkim so v kraju odprli hostel in ga domiselno in človeku<br />

prijazno tudi opremili. Tako so rešili 132 let staro stavbo, ki so jo<br />

sprva nameravali podreti, potem pa je občina poskrbela za<br />

celovito prenovo.<br />

Renata Picej<br />

Foto: Renata Picej in JZ Kozjanski park<br />

Atrij gradu, kjer so poleti v okviru programa Glasbeno poletje<br />

na gradu Podsreda koncerti priznanih slovenskih in tujih<br />

glasbenikov.<br />

Mladinski hotel z dvajsetimi ležišči in infrastrukturo, ki omogoča<br />

različne dejavnosti, so zaupali lokalnemu mladinskemu klubu,<br />

ki skrbi, da Hostel Gabronka živi z domačini in turisti.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober 2019

---

45<br />

Trije predsedniki ob podpisu mirovnega sporazuma (z leve proti desni): Stanko Munda, Naša Republika Prlekija, Toni Gašperič,<br />

Svobodno belokranjsko ozemlje, in Gojmir Lešnjak Gojc, Demokratična anarhična republika Škofi<br />

Zgodovinski dogodek na Radovici pri Metliki<br />

Povezovanje treh republik: Anarhične republike Škofi, Naše republike Prlekije in Svobodnega belokranjskega<br />

ozemlja (SBO). Lani pobratenje s Prleki, letos trojni mirovni sporazum. »Zadnje besede še nismo rekli,« zatrjuje<br />

samooklicani predsednik SBO Toni Gašperič.<br />

V času, ko se svet gleda skozi topovske cevi in si države namesto<br />

humanitarne pomoči pošiljajo iz letal rušilne bombe, so predsedniki treh<br />

republik podpisali mirovni sporazum o sožitju in nenapadanju na morju, v<br />

zraku in na zemlji. To so konec septembra storili na Radovici v občini<br />

Metlika, in sicer: Stanko Munda, Naša Republika Prlekija, samooklicani<br />

dosmrtni predsednik Svobodnega belokranjskega ozemlja Toni Gašperič<br />

in najvišji predstavnik Demokratične anarhične republike Škofi Gojmir<br />

Lešnjak Gojc. Zgodovinskega dogodka se je udeležil tudi predsednik<br />

Turistične zveze Slovenije gospod Pavle Hevka, ki je v pozdravnem govoru<br />

pohvalil prostovoljce na področju turizma.<br />

Slovesnost je potekala pred dvesto petdeset let staro stavbo Osnovne šole<br />

Bistra buča, zato jo je moderiral tamkajšnji učitelj Jože Matekovič, sicer tudi<br />

restavrator, amaterski gledališki in filmski igralec, gonilna sila kulturnega<br />

dogajanja v slikoviti in lepo urejeni vasi.<br />

Svobodno belokranjsko ozemlje je bilo v popolni državniški sestavi. Iz<br />

Ljubljane je prišel konzul Jože Pečarič, z Jugorja carinik Peter Badovinac, iz<br />

Semiča minister za penjenje Gregor Simonič, iz Podzemlja Andreja Veselič,<br />

dekanka Vinske univerze SBO, ki prodaja doktorske in profesorske diplome,<br />

iz Drašičev, vinorodnega raja pod Gorjanci, se je podpisa mirovnega<br />

sporazuma udeležil doktor Orehović s Klinike za navajanje na odvisnost od<br />

olj. Seveda ne smemo pozabiti na ministra za kulturo SBO gospoda Pavleta<br />

Ravnohriba, ki mu je likovni opremljevalec SBO Branko Babič obesil okrog<br />

vratu lento, da se je vedelo in videlo, kaj je kdo.<br />

Hišni ansambel SBO Jugorski cariniki in Prleški muzikanti so zaigrali in<br />

zapeli himni svojih republik, Dolc kvintet, v katerem jih navadno poje šest,<br />

na dogodek na Radovici pa so prišli le štirje, je zapel odo metličku,<br />

protokolarnemu vinu SBO, ki vam ga bodo postregli z belimi rokavicami na<br />

rokah, v lične stekleničke pa ga polni Tone Vinopivec Dolc. Prleški muzikanti<br />

so dodali nekaj pesmi, ki ne pojejo o krompirju, temveč o vinu, slovenski<br />

narodni pijači. Da bo vse skupaj veljalo in držalo, so nazdravili z belim<br />

vinom, imenovanim bučman, se podprli s pogačami in z jagenjčkom ter<br />

odojkom z ražnja ter si obljubili, da ne bodo prekršili mirovnega sporazuma,<br />

razen takrat, ko se bodo pogovarjali, katera vina so boljša: prleška,<br />

belokranjska ali tista s Krasa.<br />

Razšli so se z zadnjo mislijo iz mirovnega sporazuma, ki se glasi: »Samo<br />

trezna glava in mir sta zagotovilo za družbeni in družabni napredek.«<br />

Nad podpisom mirovnega sporazuma sta bila zelo<br />

navdušena Andrej Kavšek, župan Občine Črnomelj, in Karel<br />

Vernik, predsednik Republiškega turističnega drobnogleda<br />

TZS, pa tudi nad poukom v osnovni šoli Bistra buča pod<br />

vodstvom učitelja Jožeta Matekoviča.<br />

Foto: Duša Podbevšek - Bedrač Foto: Rudi Vlašič<br />

Duša Podbevšek - Bedrač<br />

Zgodbe v turizmu<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober 2019

---

46<br />

Iz knjigarne<br />

Foto: Pixabay<br />

Kako se laže sporazumevati z različnimi ljudmi?<br />

Kako razumeti tiste, ki jih ni mogoče razumeti? Odgovor je dolg 302 strani – ali kolikor jih ima svetovna knjižna<br />

uspešnica z naslovom Obkroženi z idioti avtorja Thomasa Eriksona, ki je izšla pri založbi Učila.<br />

»Zagotovo ste že opazili, da se z nekaterimi<br />

ljudmi bolje razumete kot z drugimi. Da z<br />

nekaterimi takoj vzpostavite stik, pogovor<br />

steče sam od sebe, z drugimi pa kar ne gre. Zdi<br />

se vam, da sploh ne dojamejo, kaj jim govorite,<br />

in samo buljijo v vas, kot da ste z drugega<br />

planeta – in včasih se vam zazdi, da ste res.<br />

Tako imenovani ‘idioti’ oziroma bedaki, kreteni,<br />

butlji in še kar nekaj podobnih besed je v<br />

našem kolektivnem besednjaku, pa so<br />

najpogosteje le ljudje, ki imajo drugačen<br />

vedenjski profil in slog sporazumevanja kot mi,<br />

ugotavlja švedski vedenjski strokovnjak,<br />

predavatelj in pisec Thomas Erikson,« pravi<br />

Branka Fišer, ki je knjigo uredila.<br />

Thomas Erikson v knjigi, ki je na Švedskem<br />

takoj postala uspešnica, bila pozneje<br />

prevedena v številne jezike, po svetu pa so je<br />

prodali več kot milijon izvodov, govori o štirih<br />

vrstah vedenjskih tipov: o rdečih, ki so<br />

dominantni in gospodovalni, o rumenih, ki so<br />

družabni in optimistični, o zelenih, ki so<br />

sproščeni in prijazni, ter o modrih, ki so analitični<br />

in natančni – ter pojasnjuje, kako prepoznati<br />

vsak tip in se sporazumevati z njim.<br />

Namesto da bi bili obremenjeni s pretirano<br />

strokovnimi kategorizacijami, lahko s preprostim<br />

štiribarvnim sistemom kmalu določite, kakšen je<br />

vaš prijatelj ali sodelavec, in prilagodite svojo<br />

komunikacijo z njim, pravi Erikson. Knjiga je zato<br />

polna praktičnih informacij za sporazumevanje<br />

z ljudmi na podlagi njihove barve, vključno s<br />

prednostmi in slabostmi vseh profilov, z navodili,<br />

kako dajati pozitivne in negativne povratne<br />

informacije vsakemu, in z nasveti za<br />

najprimernejše izražanje v elektronskem<br />

sporočilu nekomu z drugačnim profilom. Knjiga<br />

Obkroženi z idioti nam zaupa preprost, vendar<br />

revolucionaren način, kako razumeti ljudi okrog<br />

sebe, z njim pa se bo spremenilo vaše<br />

sporazumevanje z vsemi, od sodelavcev do<br />

zakonca.<br />

D. P. B.<br />

Slovenska turistična revija <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong>, nadaljevanje<br />

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu<br />

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353<br />

Oktober 2019<br />

Izdaja:<br />

Turistična zveza Slovenije<br />

Naslov uredništva:<br />

Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,<br />

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,<br />

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si<br />

Svet revije <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong>:<br />

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger<br />

Transakcijski račun:<br />

SI56 03100-1000010639<br />

Naročilo na <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> oddate na info@turisticna-zveza.si<br />

Celoletna naročnina je 32 evrov.<br />

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila<br />

obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober 2019

---

VABLJENI NA 66. GOSTINSKO<br />

TURISTIČNI ZBOR SLOVENIJE<br />

11. ̶ 13. NOVEMBER<br />

GH UNION LJUBLJANA<br />

Pridružite se nam na tekmovanjih za<br />

gostince in hotelirje ter mnogih<br />

izobraževalnih vsebinah.<br />

Na gala večeru bomo združili kulinariko<br />

vrhunskih chefov z družbeno odgovorno<br />

noto. Podrobnejši program poiščite na<br />

www.gtzslovenije.si ali nam pišite na<br />

info@tgzs.si.<br />

TEKMOVANJA<br />

NAGRADNI<br />

SKLAD<br />

DELAVNICE<br />

BREZPLAČNA<br />

PRIJAVNINA ZA ŠOLE<br />

REPUBLIKA SLOVENIJA<br />

MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO,<br />

SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

---

DOBIMO<br />

SE NA PLAC’<br />

Kulinarično doživetje ljubljanske tržnice z zajtrkom.<br />

Začutite živahen utrip glavne ljubljanske tržnice,<br />

degustirajte sezonske izdelke lokalnih pridelovalcev in<br />

vstopite v nov dan z okusnim zajtrkom.<br />

Vsako soboto ob 9.00 pred Turističnim informacijskim<br />

centrom, Adamič-Lundrovo nabrežje 2.<br />

visitljubljana.com<br />

ŽIVAHNA. ŽIVA. #VISITLJUBLJANA