predstavitveni zbornik.pdf - Filozofska fakulteta - Univerza v Ljubljani

Antični študiji
Preučevanje medsebojnih vplivov antične Grčije in Rima je bilo vedno v jedru klasične filologije; ločena
obravnava lahko prinese kvečjemu delne ugotovitve in pomanjkljive, nezanesljive izide raziskave. Ne
samo antično razumevanje, ampak tudi novoveška tradicija obravnava rimsko in grško kulturo kot
neločljivo celoto; če se taki obravnavi odpovemo, se s tem odpovemo tudi novoveški tradiciji antičnih
študij.
Doktorski študij klasične filologije, ki temelji na raziskovanju besedil v izvirniku, je na primerljivih
univerzah v Evropi samoumeven. Pri tovrstnem študiju literarnih in tudi širše kulturnih raziskav ni
mogoče ločiti od jezikoslovnih, jezikoslovnih pa ni mogoče izvzeti iz širšega kulturnega konteksta.
Literarne interpretacije v antični knjiţevnosti tako ni moč ločiti od obravnave jezikovnih dejstev;
materialna in duhovna kultura sta vedno neločljivo povezani. Preučevanja antične kulture zato ne
moremo ločevati glede na to, ali je opredmetena v kamnu ali na papirju.
Vseskozi, a še zlasti v 20. stoletju, so se v klasični filologiji odpirala področja, ki ne spadajo niti v
jezikoslovje niti v knjiţevnost. Najpomembnejša (vendar ne edina) med njimi so papirologija, tekstna
kritika, mikenologija in recepcija antike. Študij antične retorike, če bi se moral ţe vnaprej opredeliti za
jezikovnega ali knjiţevnega, se prav tako nikoli ne bi mogel pribliţati antični retoriki z vseh zornih
kotov, ki so moţni pri njenem preučevanju.
Področje Antični študiji nadgrajuje smer Antični študiji, ki ga Filozofska fakulteta ponuja na magistrski
stopnji študija.
Študij je v celoti usklajen s strukturo in organizacijo interdisciplinarnega študijskega programa
Humanistika in druţboslovje ter vsebuje dva temeljna predmeta:
Metodologija zgodovinskih raziskav antike,
Tradicionalni in sodobni pristopi k antičnim študijem.
Na področju sodelujejo: Oddelek za klasično filologijo, Oddelek za umetnostno zgodovino, Oddelek za
zgodovino in Oddelek za filozofijo.
Aplikativne psihološke študije
Z razvojem se je psihološka znanost iz teoretične vedno bolj usmerjala tudi v uporabno smer, hotela je
biti koristna. Tako so se oblikovale različne uporabne panoge psihologije, ki jih označujemo s skupnim
izrazom uporabna oziroma aplikativna psihologija.
Začetki razvoja aplikativne psihologije segajo v zgodnja leta 20. stoletja. Leta 1917 je tako izšla prva
revija z naslovom Journal of Applied Psychology. Najprej so se razvejale industrijska psihologija (danes
psihologija dela in organizacije), pedagoška psihologija in klinična psihologija, kasneje pa še mnoge
druge: vojaška psihologija, forenzična psihologija, ekonomska psihologija, prometna psihologija,
športna psihologija, okoljska psihologija itd. Danes je psihologija s svojo uporabnostjo prodrla na
domala sleherno področje človekove dejavnosti.
Doktorski študij na področju Aplikativne psihološke študije usposablja študente za
znanstvenoraziskovalno delo na različnih področjih aplikativne psihologije, predvsem pa na treh
17