predstavitveni zbornik.pdf - Filozofska fakulteta - Univerza v Ljubljani

CILJI IN PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE
Namen je kritična širitev in vsebinska poglobitev teoretične, socialnozgodovinske in metodološke
vednosti; torej diplomantom kulturologije ter sorodnih humanističnih in interpretativnih druţboslovnih
ved.
a) Cilj doktorskega seminarja je, da priskrbi referenčni okvir, v katerem se splošna kulturološka
vednost kritično uporabi v analizi posebnih vsebin. Korpus skupnih predavanj, ki jih izvajajo različni
predavatelji, daje široko teoretično, zgodovinsko in metodološko podlago za individualne seminarje, v
katerih se v skladu s študentskim interesom in predavateljsko ekspertizo poglablja posamezna izbrana
polja (tekst, podoba, gesta). Interdisciplinarna narava kulturologije se reflektira v »prizmatični«
metodi, ki odpira pot do razumevanja kompleksnih pojmov kulture, pluralnih izrazov ţivetega izkustva
in kolektivnih imaginarijev v zgodovinskem okviru. V študijskem procesu gre za pripravo študenta za
samostojno in inovativno uporabo orodij iz zaloge poglavitnih teoretskih tradicij kulturne analize
(marksizem, strukturalizem, poststrukturalizem, semiologija, kulturalizem, postmarksizem itd.), hkrati
pa za navzkriţno preiskovanje mnogovrstnih pojavnih oblik individualne in skupinske ustvarjalnosti.
b) Kompetence: sposobnost za samostojno kritično analizo kompleksnih kulturnih pojavov in procesov;
sposobnost za teoretično in metodološko koherentno raziskovanje visoke zahtevnostne stopnje;
sposobnost za prepoznavanje, uporabo in ustvarjanje intelektualnih inovacij.
Mednarodni odnosi
OPIS VSEBINE
Razvoj znanosti o mednarodnih odnosih: sociološki vidiki razvoja in pristopov k proučevanju (ali
gre res za ameriško znanost?).
Razvoj znanosti o mednarodnih odnosih: nastanek in razvoj metateoretskih (ontoloških,
epistemoloških, aksioloških) in teoretičnih (klasičnih, pozitivističnih in postpozitivističnih) pristopov.
Specifičnosti metodologij proučevanja mednarodnih odnosov.
Predmet ali predmeti proučevanja znanosti o mednarodnih odnosih: konceptualizacije in
kontekstualizacije mednarodnih odnosov.
Znanost o mednarodnih odnosih in njene poddiscipline (zlasti mednarodna varnost, mednarodna
politična ekonomija, zunanja politika, sociologija mednarodnih odnosov, mednarodne institucije in
organiziranje itd.).
Znanost o mednarodnih odnosih, interdisciplinarnost in transdisciplinarnost.
Znanost o mednarodnih odnosih, območne študije in mednarodni regionalizem.
Znanost o mednarodnih odnosih in problemse študije (zlasti človekove pravice, varovanje okolja,
mednarodna ekonomija, razvoj itd.)
Uporabna vrednost znanosti o mednarodnih odnosih?
Razvoj in trenutno stanje slovenskega proučevanja mednarodnih odnosov.
Zgodovina mednarodnih odnosov: specifičnosti sodobne mednarodne skupnosti in procesov, ki se
odvijajo v njej.
Pristopi k pojasnjevanju in razumevanju geneze sodobne mednarodne skupnosti in procesov, ki
potekajo v njej.
Struktura mednarodnih odnosov: prepletanje dejavnikov, subjektov, odnosov in norm.
Pristopi k pojasnjevanju in razumevanju strukture sodobne mednarodne skupnosti.
39