predstavitveni zbornik.pdf - Filozofska fakulteta - Univerza v Ljubljani

po strukturi nekoliko odstopa od temeljne zasnove doktorskega programa Humanistika in
druţboslovje. Odstopanje odraţa vsebinsko raznolikost področja in se kaţe v tem, da je eden od
temeljnih predmetov izbiren; kandidat lahko namreč izbira med šestimi makropredmeti. S tem
predlagani doktorski študij za področje Jezikoslovje ob zagotavljanju enovitosti hkrati ohranja tudi vso
pestrost in vsebinsko bogastvo področja.
Oddelki, ki sodelujejo v doktorskem področju jezikoslovja, so: Oddelek za anglistiko in amerikanistiko,
Oddelek za azijske in afriške študije, Oddelek za germanistiko s skandinavistiko in nederlandistiko,
Oddelek za klasično filologijo, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, Oddelek za romanske
jezike in knjiţevnosti ter Oddelek za slavistiko.
Študij je usklajen s strukturo in organizacijo interdisciplinarnega študijskega programa Humanistika in
druţboslovje ter vsebuje dva temeljna predmeta.
Prvi skupni predmet je Metodologija jezikoslovnega raziskovanja in je ovrednoten z 10 KT. Drugi
temeljni predmet se izbere med šestimi makropredmeti (grozdi), ki ponujajo vsebine glavnih vej
jezikoslovja, in je ovrednoten z 10 KT. Področje jezikoslovja v tem pogledu odstopa od skupne sheme
krovnega programa Humanistika in druţboslovje. Tako odstopanje je nujno zaradi izredne raznolikosti
vsebin, ki jih pokriva področje jezikoslovja (mesto jezika kot ključnega dejavnika v človeški druţbi in z
njim povezana multidisciplinarnost samega področja, ob tem pa še veliko število tipološko različnih
jezikov in različnih metodoloških pristopov k obravnavanju jezika). Brez odstopa od zasnove
doktorskega programa Humanistika in druţboslovje bi bilo v danih okvirih programa kandidatom
nemogoče zagotovili seznanjanje z vsebinami, relevantnimi za njihovo delo v veji jezikoslovja, za
katero so se odločili. Z drugim, izbirnim temeljnim predmetom se študenti na sistematičen način
seznanjajo s temeljnimi vedenji znotraj ene od vej jezikoslovja, za katero so se opredelili pri svojem
raziskovalnem delu.
Drugi temeljni predmet:
Besediloslovje: - Analiza jezikovnih praks,
- Besedilna slovnica,
- Stilistika,
- Filološke in lingvisične metode analize besedil.
Jezikoslovne teorije: - Minimalistična tvorbena slovnica,
- Teorija naravnosti,
- Teoretični model »pomen–besedilo« in sodobno jezikoslovje,
- Pragmatika.
Opisno jezikoslovje: - Fonetika in fonologija,
- Morfofonologija in morfologija,
- Skladnja,
- Semantika.
Teoretski temelji jezikoslovja: - Antične in srednjeveške teorije jezikoslovja,
- Formalizem in funkcionalizem,
- Praški strukturalizem (prispevek čeških in ruskih
jezikoslovcev v jezikoslovju 20. stoletja).
25