predstavitveni zbornik.pdf - Filozofska fakulteta - Univerza v Ljubljani

Študije vsakdanjega ţivljenja
Študente usposablja za analizo epistemoloških vprašanj vzpostavljanja, obnavljanja in spreminjanja
vsakdanjega ţivljenja in vsakdanjega sveta ter fenomenov, ki so z njima povezani. Tematsko se
usmerja v moderno in sodobno konstituiranje zasebnosti in intimnosti, razmerje med zasebnim in
javnim, v procese oblikovanja vsakdanjih ideologij, subjektnih struktur, identitetnih praks, ţivljenjskih
slogov, telesnih in prehranskih praks... , kar vse je potrebno za razumevanje in interpretacijo lastnega
sveta in vsakdanjega ţivljenja. Drug vsebinski poudarek seminarja je v analizi tistih druţbenih skupin,
za katere na podlagi dosedanjega raziskovanja vemo, da so realno in simbolno prikrajšane v
vsakdanjem ţivljenju in v aktivnem drţavljanstvu. Identificirali in analizirali bomo dejavnike in področja
tveganj druţbene izključenosti v vsakdanjem ţivljenju ter moţnosti za boljši druţbeni in participativni
poloţaj ljudi, ki jih druţbena neenakost in tveganja najbolj zadevajo.
Študij je naravnan večdisciplinarno: poleg sociologije kot osnovne discipline uporablja spoznanja
socialno-psiholoških, zgodovinskih, političnih in sorodnih ved, ki analizirajo soodvisnost med
mikrosfero ţivljenja ter druţbeno-ekonomskimi ter kulturnimi habitusi, v katere je vpeta.
CILJI IN PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE
usposabljanje za samostojno znanstveno-raziskovalno delo na področju analize vsakdanjega
ţivljenja
omogočanje visoke teoretske in metodološke kompetence za povezovanje mikro in makro ravni
druţbenih struktur, procesov in akterjev
usposabljanje za prenos znanstveno raziskovalne vednosti v socialno-politično prakso
opolnomočenja ranljivih druţbenih skupin.
Študije ţivljenjskih potekov
Študente usposablja za analizo temeljnih značilnosti in sprememb ţivljenjskih potekov in prehodov.
Epistemološko seminar gradi tako na psihološki tradiciji; se nanaša na spremembe v posameznikovi
biografski izkušnji in identiteti ter socialni integraciji skozi ţivljenje, kot na sociološki tradiciji: nanaša
se na druţbene, institucionalne strukturne spremembe v socialnem in zgodovinskem času, ki vplivajo
na ţivljenjski potek. Spremembe sodobnih ţivljenjskih potekov analiziramo v okviru modernizacije in
druţbenih sprememb. Ţivljenjski potek je hkrati rezultat in nosilec teh sprememb Temeljni problem je,
kako na ţivljenjski potek posameznika ali posameznice delujejo kulturni modeli, druţbeni red,
institucije na eni strani in osebna pričakovanja, osebni načrti, individualne značilnosti in individualno
načrtovanje biografij na drugi strani. Glavna področja, ki nas bodo zanimala v raziskavi ţivljenjskega
poteka, so vloga izobraţevanja, delovno okolje, druţina in zasebnost, potrošnja in trg, sfera
političnega, mediji, interesna zdruţenja, neformalne osebne mreţe. Poseben poudarek bo na analizi
sprememb odraščanja in temeljnega prehoda iz mladosti v odraslost, predvsem analizi
destandardizacije in deregulacije prehodov v odraslost ter analizi institucij socialne drţave, ki
oblikujejo merila in postopke selekcije, ki zmanjšujejo, obvladujejo socialna tveganja ter določajo
nadomestne statusne prehode.
49