predstavitveni zbornik.pdf - Filozofska fakulteta - Univerza v Ljubljani

področju posvečajo vsaka s svojim strokovnim pristopom, zavedajoč se, da ga ni mogoče omejiti le na
enega od njih.
Doktorski študij je zasnovan kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskih magistrskih študijev s
področij, ki jih na tej stopnji izvajajo vse tri fakultete, še posebej pa magistrskih študijev kulturologije,
teologije, religiologije in etike, sociologije kulture, filozofije kulture ter drugih, ki v svojih okvirih
obravnavajo religijske fenomene. Njegov cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenikov
raziskovalcev in pedagoških delavcev, usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih
teoretskih in praktičnih problemov na področju religiologije.
Struktura in organizacija študija sta v celoti usklajeni s strukturnim okvirom, organizacijo, potekom
študija in kreditnim vrednotenjem, kot jih določa program Humanistika in druţboslovje. Temeljni
predmeti omogočajo študentom poglobljeno razumevanje različnih teorij, metod in konceptov, nujnih
za raziskovalno delo na tem področju. Oba predmeta obenem prispevata k vzpostavitvi nujne kritične
distance do različnih raziskovalnih postopkov, metodologij in teorij. Temeljni predmet Temelji
religiologije je zasnovan kot »trojček«, tako da so njegovi nosilci in izvajalci z vseh treh sodelujočih
fakultet. Drugi temeljni predmet pa pripravi in ponudi študentom v izbiro vsaka od treh fakultet
posebej; FF tako ponuja predmet Svetovna verstva in kultura. Izbirni doktorski seminarji, ki jih prav
tako pripravljajo in izvajajo učitelji z vseh treh fakultet, predstavljajo konkretizacijo temeljnih
metodoloških in teoretičnih pristopov ob obravnavi izbranih tematskih sklopov, povezanih s temo
doktorske disertacije. Njihova vsebina se določa vsako leto sproti, pripravljena je individualno za
vsakega kandidata in povezana s temo kandidatove doktorske disertacije.
e) Področje, ki ga koordinirajo Filozofska fakulteta, Fakulteta za računalništvo in
informatiko in Fakulteta za matematiko in fiziko
Teoretska in aplikativna logika
Področje daje poudarek na sistematski študij teoretske in aplikativne logike s ključnimi polji: filozofska
logika, logični temelji matematike in uporaba logike v računalništvu ter umetna inteligenca. Vključuje
sistematski študij različnih oblik argumentacije in sklepanja, formalne in materialne logike, klasične in
neklasične logike, logične analize jezika in kognicijskih struktur, posebnih logičnih teorij, logične
semantike ter raznih uporab logike v znanosti in drugih profesionalnih območjih.
Področje ohranja ţe utečeno pogosto kombinacijo ustreznih specialnih študijev filozofije, matematike
in računalništva, zastavljeno pa je kot interdisciplinarni in interinstitucionalni doktorski študij, ki poteka
v okviru doktorskih študijev na Filozofski fakulteti. V študiju sodelujejo profesorji z Oddelka za
filozofijo na FF (Katedra za logiko, analitično filozofijo in filozofijo znanosti), Oddelka za matematiko na
FMF in Fakultete za računalništvo in informatiko.
Doktorandi predstavljne smeri bi lahko delovali kot visoko usposobljeni teoretiki na področju filozofske
logike, matematične logike ali računalništva, lahko pa bi delovali tudi kot učitelji logike ali sorodnih
predmetov, kot svetovalci v razvoju računalniških in inteligentnih sistemov ter v raziskavah [s]
področja kognitivne znanosti.
Področje ima tri temeljne predmete: Filozofija logike in filozofska logika, Logika in temelji matematike
ter Logika v računalništvu in umetni inteligenci. Organizacija študija je usklajena s strukturo programa
Humanistika in druţboslovje; študent vpiše za 20 KT temeljnih predmetov, izbira pa lahko med tremi
60