predstavitveni zbornik.pdf - Filozofska fakulteta - Univerza v Ljubljani

zmanjševati, hkrati pa preiti od parcialnega, v disciplinarne okvire zaprtega, raziskovanja do
zdruţenega, koordiniranega in vsebinsko celovit(ejš)ega pristopa.
Poznavanje Balkana je potencialna slovenska prednost, ki jo lahko izkoristimo tudi na akademskem
področju, toda le ob pogoju (tudi) sistematične znanstvene obravnave kot specifičnega raziskovalno-
izobraţevalnega sklopa, ki ga lahko učinkoviteje kot drugi ponudi Univerza v Ljubljani. Uveljavljanje
multidisciplinarnega pristopa naj spodbuja ne le k večjemu zanimanju za to evropsko regijo, temveč
tudi oblikuje bolj holističen pogled in posledično tudi ravnanje na ravni mednarodne politike, kulture,
gospodarstva in druţbenih odnosov. Zapleteno večkulturno situacijo večine drţav Balkana, ki je bila
več stoletij značilnost vsakdanjega ţivljenja, njene ekonomske, druţbene in prostorske razvojne
moţnosti ter politične in etnične probleme bo medfakultetno študijsko področje brez dvoma osvetlilo
mnogo celoviteje kot poprej. Filozofska fakulteta in Fakulteta za druţbene vede k programu stopata
kot enakopravna partnerja, vsaka s svojimi komplementarnimi vsebinami in področji: od antropologije,
etnologije, zgodovine, arheologije, geografije, muzikologije Balkana in ţenskih študij do študij
balkanskih ideologij, knjiţevnosti, religijske dinamike, medijskega področja in mednarodnih odnosov.
Sodelujoči predavatelji in tudi mnogi neimenovani udeleţenci, ki se bodo sproti vključevali zlasti v
različne oblike seminarskega dela, so zagotovilo za širok nabor znanj, sposobnosti, veščin in
spretnosti, ki bodo potrebne vsem, ki bodo na različne načine delovali v teritorialnem, političnem,
gospodarskem in kulturnem kontekstu Balkana. Zato bodo Balkanski študiji sistematično razvijali in
usmerjali vedenje in znanje, potrebno in uporabno v praksi odnosov in reševanja značilnih problemov
tega dela Evrope.
Študij je v celoti usklajen s strukturo in organizacijo interdisciplinarnega študijskega programa
Humanistika in druţboslovje. Na področju sodelujejo Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo,
Oddelek za umetnostno zgodovino, Oddelek za arheologijo, Oddelek za zgodovino, Oddelek za
sociologijo, Oddelek za muzikologijo, Oddelek za slavistiko ter Oddelek za geografijo.
Temeljna predmeta sta:
Antropologija Balkana (FF) in
Ideologije Balkana (FDV).
Druţboslovna metodologija
Doktorski študij druţboslovne metodologije je namenjen študentom druţboslovja, ki jih zanimajo
predvsem metodološki vidiki empiričnega in teoretskega raziskovanje druţbenih entitet, odnosov in
struktur. Doktorski študij zagotavlja obravnavo sodobnih trendov v druţboslovnem raziskovanju, je
visoke kakovosti in znanstveno rigorozen. Študij obravnava tri temeljna področja druţboslovne
metodologije, ki so interdisciplinarna. Pri prvem področju gre za obravnavo pomenov alternativnih
epistemoloških izhodišč, ki dajejo kontekst izgradnji druţboslovne teorije, raziskovalnim načrtom in
izbiri ustrezne analitične strategije. Pri drugem področju gre za razumevanje osnovnih načel
raziskovalnih načrtov in strategij, vključno s tem, kako oblikovati raziskovalna vprašanja, ki jih lahko
empirično raziskujemo in preverjamo, ter pri tem upoštevati in integrirati različne pristope k
raziskovanju, kako se odločiti, kaj je ustrezno izkustveno gradivo in kako ga zbrati, organizirati in ga
tudi znanstveno rigorozno analizirati. Pri tretjem področju gre za razvoj presojanja kakovosti
raziskovalnega procesa v celoti z uporabo inovativnih in integrativnih metod vrednotenja, ki lahko
vključujejo sočasno uporabo kvalitativnih in kvantitativnih metod presojanja ter njihov razvoj. Odlika
tega študija je razvoj druţboslovne metodologije v najširšem pomenu v povezavi z najnovejšimi in
vrhunskimi raziskovanji.
55