predstavitveni zbornik.pdf - Filozofska fakulteta - Univerza v Ljubljani

Uporabno jezikoslovje: - Vidiki uporabnega jezikoslovja,
- Kontaktno jezikoslovje,
- Kontrastivno jezikoslovje,
- Leksikografija,
- Leksikologija,
- Besediloslovni vidiki medkulturne komunikacije.
Zgodovinsko jezikoslovje: - Diahrono raziskovanje jezikov: primerjalna metoda in
metoda
Jeziki, ki jih področje Jezikoslovje ponuja:
rekonstrukcije,
- Poglavja iz primerjalne slovnice indoevropskih jezikov,
- Poglavja iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja,
- Poglavja iz primerjalnega romanskega jezikoslovja,
- Teorija naravne skladnje in grščina,
slovanski jeziki: slovenski, hrvaški, srbski, bošnjaški, makedonski, slovaški, češki, poljski,
bolgarski, ruski, starocerkvenoslovanski,
romanski jeziki: francoski, italijanski, španski,
germanski jeziki: angleški, nemški, nizozemski,
azijski jeziki: sodobna kitajščina, klasična kitajščina, sodobna japonščina, klasična japonščina,
klasični jeziki: klasična grščina, latinščina,
primerjalno jezikoslovje: primerjalno poučevanje indoevropskih jezikov, stara indijščina.
Literarne vede
Doktorski študij na področju Literarne vede je zasnovan kot poglobitev in nadgradnja
drugostopenjskih magistrskih študijev Primerjalna knjiţevnost in literarna teorija, Angleški jezik in
knjiţevnost, Češki jezik in knjiţevnost, Francoski jezik in knjiţevnost, Grški jezik in knjiţevnost,
Hrvaški, srbski in makedonski jezik in knjiţevnosti, Italijanski jezik in knjiţevnost, Latinski jezik in
knjiţevnost, Nemški jezik in knjiţevnost, Poljski jezik in knjiţevnost, Ruski jezik in knjiţevnost, Slovaški
jezik in knjiţevnost, Slovenski jezik in knjiţevnost ter Španski jezik in knjiţevnost. Njegov cilj je
oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenikov raziskovalcev in pedagoških delavcev,
usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktičnih problemov na
področju literarnih ved.
Struktura in organizacija študija sta v celoti usklajeni s strukturnim okvirom, organizacijo, potekom
študija in kreditnim vrednotenjem, kot jih določa program Humanistika in druţboslovje. Tako študent
na področju Literarne vede vpiše dva temeljna predmeta (2 x 10 KT), dva izbirna doktorska seminarja
(2 x 10 KT) in zunanji izbirni predmet (10 KT). Temeljna predmeta Metodologija in epistemologija
literarne vede ter Skupni doktorski seminar s področja literarnih ved omogočata študentom
poglobljeno razumevanje različnih teorij, metod in konceptov, nujnih za raziskovalno delo na tem
področju. Oba predmeta prispevata k vzpostavitvi kritične distance do različnih raziskovalnih
postopkov, metodologij in teorij, zlasti Skupni doktorski seminar s področja literarnih ved ob soočanju
literarnovednih teorij in metod, izhajajočih iz različnih filoloških tradicij, razvija čut za metodološko
pluralno naravo literarnovednih diskurzov. Oba predmeta prav tako opozarjata na moţnosti
interdisciplinarnih (te so za literarne vede posebej pomembne in značilne) in znotrajdisciplinarnih
povezav. Izbirni doktorski seminarji predstavljajo konkretizacijo temeljnih metodoloških in teoretičnih
26