predstavitveni zbornik.pdf - Filozofska fakulteta - Univerza v Ljubljani

Teoretsko-metodološke vednosti in spoznanja bomo aplicirali na aktualne druţbene prakse, kot so
analize medosebnih, intimnih, druţinskih odnosov, komuniciranje v izobraţevalnih praksah,
zdravstvenih praksah, delovnih okoljih in medijih. S tem bodo strokovnjaki sposobni raziskovalno-
analitičnega dela, komunikacijsko-svetovalnega dela, reševanja motenj in nesporazumov v
komuniciranju, prepoznavanja ter kritične analize oblastnega in sovraţnega govora in diskurza.
Daje teoretske in metodološke kompetence za razumevanje mikrosfere druţbenih odnosov.
Usposablja za samostojno znanstvenoraziskovalno delo na področju psihologije komuniciranja in
medosebnih odnosov. Omogoča prenos teoretskih in znanstvenoraziskovalnih spoznanj in vednosti v
druţbeno prakso.
Razvojne študije
OPIS VSEBINE
PRVA RAVEN. Premise teoretsko-konceptualnih obravnav (ponazoritve s praktičnimi primeri):
1. inter-, trans- in multidisciplinarno obravnavanje razvojnih tematik (sociologija razvoja in
neenakosti, ekonomska sociologija in politična ekonomija, zgodovina in kulturologija,
mednarodne politične vede itn.), zahteva po čim večji povezanosti teorij(e) in praktičnih
rešitev problemov;
2. sistematična (časovno zaporedna ali sočasna) komparativna obravnava razvojnega problema
(predmeta zanimanja);
3. vključevanju internacionalne (transnacionalne), nacionalne in lokalne (regionalne) ravni pri
obravnavi ključnih dejavnikov in mreţe akterjev sodobnega razvoja (npr. transnacionalni
politični in ekonomski akterji, znanost in tehnologija);
4. poudarjen »policy« pristop k obravnavi najnovejše razvojne »filozofije« in primerov dobre
prakse evropske »druţbe znanja« (moţnosti implementacije v ciljna druţbena okolja);
5. artikulacija (iskanje, identifikacija in poglobljena obravnava) ključnih teoretskih nasprotij
(kontradikcij) in praktičnih razvojnih protislovij (interesne koalicije idr.).
DRUGA RAVEN. Tri glavne vsebinske usmeritve glede razvojnih vprašanj, za katere je na FDV UL med
izvajalci tega področja doktorskega študija največ raziskovalnega znanja: socioekonomika razvoja;
znanost, razvoj, kultura; razvoj in mednarodni odnosi.
Socioekonomika razvoja:
Socialna struktura, druţbena sprememba, razvoj, socialni vidiki razvoja (primerjava z ekonomskimi in
okoljskimi učinki razvoja). Povezava sprememb (dolgoročne in sočasne) gospodarske rasti s
spremembami poklicne in sektorske sestave druţb. Nihanja zaposlenosti, ujemalni problem, vpliv
inflacije (evroobmočja) na raven zaposlenosti. Širjenje in prevzemanje novih tehnologij, druţbeni ritmi
novih tehnologij (razni pristopi, npr. sekvečna analiza za dinamiko v agregatnih vzorcih porabe časa
ipd.). Stratifikacijske analize neenakosti (mobilnost, migracije, karierni vzorci in vzorci ţivljenjskega
cikla). Primerjalne študije transformiranja socialna drţave z vidika pristopa nacionalne inačice
kapitalizma (t. i. pristop VOC – varieties of capitalism), z vidika primerjalnih industrijskih odnosov ter z
vidika razvojne drţave. Historične in mednarodno primerjalne analize kontradiktornih procesov
(de)profesionalizacije (poklicev in organizacij). Primerjava konteksta, dejavnikov in akterjev druţbene
spremembe (primerjalne študije elit). Razvoj, sprememba in (nadzorovana) socialna ekonomija
ruralnih in ruralno-urbanih skupnosti. Upravljanje druţbene spremembe.
45