predstavitveni zbornik.pdf - Filozofska fakulteta - Univerza v Ljubljani

Cilj seminarja je tako analiza kot refleksija druţbenih in socialnih procesov in stanj, ki jih ljudje
vzpostavljajo ob svoji umestitvi v druţbeni, socialni in politični prostor.
Poudarek obravnave bo na analizi diskurzivnih praks druţbenih in socialnih realnosti ter modeliranja
vrednostnega, ideološkega, mnenjskega, stališčnega in predsodkovnega okvira, ki regulira socialno
interakcijo in socialni vpliv.
IZOBRAŢEVALNI CILJI IN PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI
Posreduje teoretsko-metodološke vednosti in spoznanja, ki omogočajo razumevanje dejavnosti in
interakcij posameznikov v skupini in med skupinami, v njihovi pojavnosti, značilnostih in posebnostih.
Velik poudarek bo na socialnopsiholoških analizah in detekcijah socialnopsiholoških dimenzij empiričnih
druţboslovnih raziskav, ki raziskujejo tudi dimenzije stališč, vrednot ter vrednostnih in političnih
orientacij posameznikov in skupin (WVS, EVS, ESS).
Daje teoretske in metodološke kompetence za razkrivanje, pojasnjevanje in razumevanje dejavnosti
posameznikov in skupin v druţbenem in socialnem kontekstu.
Usposablja za samostojno znanstvenoraziskovalno delo na področju socialne in politične psihologije.
Omogoča prenos teoretskih in znanstvenoraziskovalnih spoznanj v prakso pojasnjevanj druţbenih,
socialnih in medskupinskih dejavnosti.
Sociologija
Hkrati v zaporedni in sočasni časovni perspektivi se bodo obravnavale sociološke teorije kot
kompleksno in fluidno mreţo konvergentnih in/ali nasprotujočih si socioloških idej. S tem se bo izognil
običajni klasifikaciji socioloških teorij, vključno z njihovo delitvijo na klasične in sodobne teorije, ter
njihovemu obravnavanju kot razmeroma jasno ločenih in bolj ali manj samozadostnih kompleksov idej.
V skladu s to usmeritvijo bo analitična pozornost usmerjena zlasti na konvergentne teoretske vsebine,
tj, na ideje, ki omogočajo sociološko teoretsko sintezo. Ta cilj bo seminar uresničil predvsem s
sistematično obravnavo vprašanja, kako so v različnih socioloških pristopih upoštevane,
operacionalizirane in teoretsko osmišljene ključne sociološke pojmovne dihotomije. Obravnavane bodo
zlasti naslednje dihotomije: struktura(sistem)/delovanje, stabilnost/spremembe, konsenz/konflikt,
mikro/makro druţbena raven, lokalno/globalno, integracija/dezintegracija, diferenciacija/integracija,
dejstva/vrednote, narava/kultura, racionalnost/emocije ter konformno/deviantno. Teoretske
elaboracije teh dihotomij bodo ovrednotene glede na njihovo logično konsistentnost ter njihovo
spoznavno učinkovitost pri raziskovanju sodobnih druţb. V okviru seminarja bo posebna pozornost
namenjena obravnavi izbranih vsebin, ki so visoko relevantne v sodobnem druţboslovju kot je npr.
socialni kapital.
CILJI IN PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE
Poglabljanje in sistematizacija sociološko teoretsko znanje študentov in študentk.
Mreţna vsebinska struktura študentkam in študentom omogoča poleg širokega pogleda na
sociološke teoretske tokove pridobitev specifičnih teoretskih znanj, ki so povezana z njihovimi
raziskovalnimi interesi.
Usposabljanje za samostojno teoretsko raziskovanje oziroma teoretsko spodbujeno in usmerjeno
empirično raziskovanje.
Spodbujanje refleksiven odnos do lastnega sociološkega znanja ter v skladu s tradicijo sociološke
imaginacije usposablja za kritično osmišljanje vsakdanjih izkušenj.
48