predstavitveni zbornik.pdf - Filozofska fakulteta - Univerza v Ljubljani

Okoljske in prostorske študije
Čeprav bi teţko našli okoljskega ali prostorskega strokovnjaka, ki vsaj deklarativno ne bi omenjal
pomena sociološkega proučevanja in sociološkega razumevanja problematike okolja in prostora, pa
sociološki prispevek ostaja nedorečen in se vse prevečkrat omejuje le na nekaj splošnih ugotovitev o
pomenu človekove interakcije z okoljem in prostorom. Za takšno stanje je odgovorna predvsem
sociologija sama, saj je v bojazni pred biologizmom oz. naturalizmom (otroški bolezni v njenih
formativnih letih v 19. stoletju) poudarjala predvsem druţbene dejavnike v ustroju in organizaciji
druţbe, zanemarjala pa je njene naravne podlage. Poudarek je bil predvsem na tistem, kar je
specifično in posebno pri človeku v razmerju do drugih ţivljenjskih oblik. Šele v zadnjem času je
razprava o problemu človeških distinktivnosti vnesla nove elemente v sociološko razumevanje
interakcij med človekom ter naravnim in grajenim okoljem. Vsebina doktorskega seminarja je
zasnovana tako, da podaja pregled druţbenih konstrukcij okolja in prostora, ki (ne)posredno vplivajo
na oblikovanje okoljskih in prostorskih praks od individualne do globalne ravni. Doktorski seminar
zajema naslednja poglavja:
Sociološki pristopi k razumevanju problematike okolja, narave in prostora: razprave v zvezi s
socialno konstrukcijo narave/prostora, naravno okolje in prostor kot omejevalni in/ali razvojni
dejavnik.
Logike druţbenega delovanja, prostorski razvoj in okoljske spremembe: konceptualizacija okoljskih
sprememb ter njihovih pozitivnih in/ali negativnih vplivov na druţbene, zlasti prostorske procese;
različne logike druţbenega delovanja (kolektivne akcije) in njihov vpliv na okoljske spremembe in
prostorski razvoj; problem kolektivnega delovanja pri doseganju skupnih ciljev.
Naravni viri in prostor kot javno dobro: problemi institucionalne organizacije in kolektivnega
delovanja. Mehanizmi vrednotenja naravnih virov z vidika njihove (ne)obnovljivosti. Institucionalni
vidiki varovanja javnega dobra, različne opredelitve javnega dobra; paradigmatične interpretacije
javnih dobrin. Problematika varovanja naravnih oz. javnih virov v Sloveniji z vidika druţbenega
razvoja.
Sociološke razseţnosti koncepta trajnostnega (vzdrţnega) razvoja: kratek historiat razvoja
koncepta; terminološki problemi ali vsebinske razlike v pojmovanju trajnostnega razvoja; sonaravni
in trajnostni razvoj; problematika človekovih (druţbenih) potreb z razvojne perspektive; problem
uravnoteţenja druţbene, ekonomske in okoljske komponente trajnostnega razvoja.
Od antropocentrične k naravocentrični okoljski etiki in vrednostnim sistemom: konceptualne dileme
naravocentrične etike; kritika antropocentrizma in kritika ekocentrizma; razvoj vrednostnih
sistemov; narava kot vrednostna kategorija; okoljska in naravovarstvena druţbena gibanja.
Ekologija vsakdanjega ţivljenja: refleksija zdravorazumskih vsakodnevnih ţivljenjskih praks z
okoljskega in prostorskega vidika; prehranske prakse, odnos do odpadkov, potrošništva, zdravja in
higiene, prostočasne aktivnosti, bivanjske in prometne preference ipd.
Presoja druţbenih učinkov posegov v okolje in prostor (PDV): predstavitev osnov metodologije PDV
in njene praktične uporabe pri načrtovanju in izvajanju posegov v okolje in prostor.
CILJI IN PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE
Usposabljanje za teoretsko in empirično analitsko refleksijo okoljskih in prostorskih vprašanj sodobnih
druţb, seznanja študente z osnovnimi sociološkimi pristopi k proučevanju naravnega in umetnega
okolja, predstavlja različne druţbene konstrukcije narave, okolja in grajenega prostora ter njihov
pomen za razumevanje procesov v druţbi in okolju, predstavlja različne načine človeške (druţbene)
organizacije in njihove interakcije z okoljem, razvija koncept trajnostnega razvoja ter seznanja z
evolucijo vrednostnih sistemov od antropocentrične k naravocentrični okoljski etiki. Študentje naj bi pri
42