01.05.2013 Views

2 4 6 10 Spoštovane bralke, spoštovani bralci! - DARS

2 4 6 10 Spoštovane bralke, spoštovani bralci! - DARS

2 4 6 10 Spoštovane bralke, spoštovani bralci! - DARS

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

<strong>10</strong> Avtoceste Avtocestno ogledalo<br />

Manj kot 300 metrov do preboja druge<br />

cevi v predoru Markovec<br />

Od lanskega poletja se dela v predoru izvajajo samo še z rezanjem hribine; ta dela se po tehnologiji<br />

in opremi precej razlikujejo od običajnega postopka z razstreljevanjem in odkopavanjem iz<br />

predhodne faze. V kratkem bo objavljen tudi zadnji razpis za vgradnjo elektrostrojne opreme v<br />

predoru. V drugi polovici leta se bodo v predoru že intenzivno izvajala gradbena dela.<br />

Rezalni stroj SANDVIK MT720 v predoru (vir: arhiv <strong>DARS</strong> d.d.)<br />

Rezanje hribine pod poseljenim področjem<br />

Postopek rezanja hribine v predelu, ki ga posebej določa<br />

uredba o DLN, se je začel 12. julija 2011. Izvajalec uporablja rezalni<br />

stroj za delni izrez SANDVIK MT 720, ki je predstavnik<br />

najnovejše generacije tovrstnih strojev in se z maso 135 ton uvršča<br />

v razred ekstremno težkih tovrstnih strojev. Moč motorja<br />

rezalne ročice je 300 kW. Stroj je opremljen z napravo za vodenje,<br />

s katero je mogoče natančno prilagajanje izkopnega profila<br />

projektnim zahtevam. Čas, ki ga je stroj potreboval za rezanja<br />

izkopnega koraka kalote dolžine 1,7 metrov, v katerem približno<br />

tretjino profila sestavlja kalkarenit, je bil v začetku od 4 do 6<br />

ur. V nadaljevanju del pa so geotehnične razmere omogočile<br />

podaljšanje izkopnega koraka na 2,2 m. V takšnih razmerah so<br />

se učinki rezanja izboljšali. Tako dolg korak se zdaj izreže v 4<br />

do 5 urah, kar pomeni okoli 25m 3 /h. Rezanju kalkarenita sta<br />

namenjeni približno dve tretjini časa. Delovišče je opremljeno<br />

z odsesovalnim odpraševalnim sistemom, ki učinkovito<br />

zmanjšuje zaprašenost delovišča. Seizmični učinki na površini<br />

pri nadkritju okoli 15 m na področju, kjer se izvaja rezkanje, so<br />

daleč pod dovoljeno mejo. Ker pa je v pogojih majhnega nadkritja<br />

za prebivalce izredno obremenilen hrup, ki nastaja med<br />

rezanjem, je bilo potrebno omejiti nočno delo. Dela v predoru<br />

zaenkrat potekajo v skladu s trenutnimi terminskimi plani, le<br />

konec leta 2011 je zaradi remonta stroja prišlo do enomesečne<br />

prekinitve. Prva severna cev je bila prebita 17. januarja 2012. 23.<br />

januarja 2012 je izvajalec prestavil rezalno garnituro in začel<br />

rezati hribino preostalih 500 metrov v drugi cevi. V začetku<br />

marca je izvajalec tudi začel z izdelavo hidroizolacije in notranje<br />

predorske obloge.<br />

Elektrostrojna oprema predora<br />

Marca 2012 so bili dokončani izvedbeni projekti elektrostrojne<br />

opreme; sledi razpis, ki bo objavljen v prvi polovici leta. Upa-<br />

Preboj v severni cevi (17. 1. 2012)<br />

Začetek betoniranja notranje predorske obloge<br />

mo le, da med razpisom ne bo zapletov in da vgradnja opreme<br />

ne bo podaljšala predvidenega roka predaje hitre ceste v promet.<br />

Na portalih predora bosta dve pogonski centrali. Predor<br />

bo upravljal nadzorni center v Kozini. Signalizacija in oprema<br />

predora bosta izvedeni tako, da bo izpolnjena zahteva naročnika,<br />

da bo skozi posamezno predorsko cev možno voditi obe<br />

smeri prometa v primeru nesreč v eni od predorskih cevi in v<br />

času daljših zapor med popravili predora, ko prometa ni mogoče<br />

preusmeriti na druge ceste. V odstavnih nišah bo vgrajena<br />

ograja z opremo, ki bo preprečevala morebitni čelni nalet vozil<br />

v zaključno steno odstavne niše. Za prezračevanje predora bo<br />

skrbelo 20 ventilatorjev. Za ustrezno dimenzioniranje prezračevalnega<br />

sistema predora so bile opravljene dodatne meritve<br />

hitrosti vetrov oz. burje v območju portalov.<br />

Dr. Miklavž Čepon, univ. dipl. inž. grad.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!