2 4 6 10 Spoštovane bralke, spoštovani bralci! - DARS

More documents

Recommendations

Info

8 Avtoceste Avtocestno ogledalo Nadgradnja predora Karavanke Mednarodni enocevni predor Karavanke, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo, je zaradi dotrajanosti predorskih sistemov potrebno nadgraditi. Z meddržavno pogodbo je določeno, da Slovenija in Avstrija skupaj upravljata predor in izvajata nadzor ter usklajujeta vsa potrebna dela pri obnovah in nadgradnjah. V začetku leta 2011 se je začel projekt prenove nadzorno-krmilnega sistema. Ker projekt zajema prenovo celotnega predora, torej delov predora na slovenski in avstrijski strani, v njem sodelujeta tako <strong>DARS</strong> kot ASFINAG. V sklopu projekta so bili obnovljeni tehnologija za nadzor in vodenje prometa, oprema za prenos podatkov, protipožarni alarmni sistem, prometna signalizacija ter prometne vsebine. S tem se je izboljšala informiranost uporabnikov predora in nadzor nad prometom skozi predor. Trenutno je sistem še v fazi testiranja, projekt pa se bo zaključil junija letos. V drugi polovici leta 2011 smo začeli obnavljati hidrantno omrežje za požarno vodo. Obnova pa je potekala samo v slovenskem delu predora (avstrijska stran ga bo obnovila v prihodnjem letu). V sklopu sanacije so bili v predoru obnovljeni razdelilni jaški in hidrantne niše, poleg tega so bile v odstavne niše nameščene tunelske gasilne naprave za gašenje s peno. Obnovili smo sistem zaščite hidrantnega omrežja pred zmrzaljo. Zunaj predora smo zgradili novo črpališče z vodnim zbiralnikom, ki se bo napajal z odcedno vodo iz predora. Črpališče bo namenjeno prečrpavanju vode v obstoječi zbiralnik, ki služi za gašenje. S tem se je izboljšala kvaliteta vode, kar bo povzročalo manj težav na hidrantnem omrežju in omogočilo zadostne količine potrebne vode za gašenje ne glede na vremenske razmere. Hkrati s prenovo hidrantnega omrež- Vožnja med delovnim časom in neprilagojena hitrost Evropski svet za varnost prometa (ETSC) je v okviru projekta PRAISE izdal osmo poročilo, ki se osredotoča na problematiko neprilagojene hitrosti pri zaposlenih, ki veliko časa preživijo v prometu. ja v predoru je potekala tudi zamenjava LED smernikov. Glavna sprememba je uvedba modrih LED smernikov, ki so nameščeni vsakih 150 metrov in opozarjajo na ustrezno varnostno razdaljo za tovorna vozila. Ravno prekratka varnostna razdalja je velikokrat vzrok za prometno nesrečo oziroma poveča njene posledice. Prenova predora Karavanke je potekala od septembra do decembra 2011. V tem času je veljala polovična zapora predora, kar pomeni, da je promet ves čas potekal po prostem smernem vozišču izmenično enosmerno. Tak režim prometa je narekoval še večjo potrebo po varnosti pri Poročilo je namenjeno predvsem delodajalcem, ki želijo izboljšati prometno varnost in ozavestiti zaposlene. Neprilagojena hitrost je najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, saj skrajša čas, ki ga ima voznik za zaznavanje in reagiranje v kritični situaciji. Zaradi hitrosti se poveča razdalja, ki jo voznik potrebuje, da ustavi vozilo, poveča se možnost hujših poškodb ali smrti, hkrati pa se zmanjša možnost, da vozilo in zaščitna oprema zavaruje potnike. Na splošno rečeno, se pri zmanjšanju hitrosti za 1 % pričakuje zmanjšanje števila izvajanju del in pomenil večjo obremenitev operaterjev, ki so morali spremljati in nadzirati promet pred predorom in v njegovi notranjosti. Dokaz njihovega dobrega dela in ustreznosti izvedenih varnostnih ukrepov je tudi podatek, da v času sprememb prometnega režima ni bilo večjih prometnih incidentov. V prihodnosti se na mednarodni ravni načrtuje še izvedba sistema za videonadzor in avtomatsko detekcijo prometa ter obnova sistema prezračevanja in sistema radijskih zvez. Božidar Volk lažje poškodovanih v prometnih nesrečah za 2 %, zmanjšanje števila hudo telesno poškodovanih za 3 % ter zmanjšanje števila prometnih nesreč s smrtnim izidom za 4 %. Zakaj zaposleni vozijo prehitro? Pravil o hitrosti ne upoštevajo predvsem mlajši vozniki, tisti, ki prevozijo veliko kilometrov v službene namene ter predvsem vodstveni delavci in delavci v administraciji, ki potujejo sami, brez potnikov. Zakaj pa zaposleni vozijo prehitro? Študije so ugotovile, da so vzroki za prehitro vožnjo lahko začasni (»se mi mudi«,
Avtocestno ogledalo V Sloveniji se sistem ADP v daljše predore (nad <strong>10</strong>00 metrov) vgrajuje že od leta 2002, ko je bil prvič vgrajen v predora Jasovnik in Ločica. Do danes je bilo vgrajenih že preko 300 detekcijskih video kamer (VD) v predore Kastelec, Dekani, Šentvid, Ločica, Jasovnik, Trojane, Podmilj, Cenkova, Barnica, Podnanos, Tabor, Vodole, Malečnik, Močna, Golo rebro in Pletovarje. V nadzornem centru operaterji upravljajo sisteme za nadzor in vodenje prometa s pomočjo delovnih postaj, na katerih so nameščene namenske aplikacije, ki prikazujejo stanje in dogajanje v predorih in na avtocestni trasi. V pomoč jim je tudi stenski prikazovalnik, na katerem se prikazujejo alarmne in žive video slike iz poljubnih kamer ter globalno stanje predorov in avtocestne trase. Ker je operater ves čas izpostavljen ogromni količini informacij, je pomembno, da ga sistemi sami in kolikor je mogoče učinkovito opozarjajo na nevarnost, ki jo zaznajo oz. javljajo. V ta namen je bilo razvitih mnogo algoritmov, ki ob pomoči podatkov, pridobljenih iz drugih sistemov, operaterja natančno obveščajo o izrednih dogodkih (akustično in vizualno). Sistem ADP reagira na naslednje predorske dogodke: • ustavljeno vozilo in predmet na cestišču, • pešca na cestišču, • dim, • nasproti vozeče vozilo. V nadaljevanju je opisan primer, kako sistem ADP zazna nasproti vozeče vozilo v predoru V predoru Dekani se je v odstavni niši ustavilo vozilo in sistem ADP ga je zaznal že po nekaj sekundah. Prometna signalizacija se je takoj preklopila na rumeno utripajoče stanje (omejitev hitrosti na 60km/h). V nadzornem centru se je na alarmnem monitorju prikazala video slika stoječega vozila in operater je bil opozorjen z zvočnim efektom. Potem se je vozilo obrnilo in se odpeljalo po predoru v nasprotni smeri. Zaznala ga je druga detekcijska kamera in sprožila alarm, ki je Avtoceste Sistem avtomatske detekcije prometa v predorih Zaradi uvedbe sistema avtomatske detekcije prometa (ADP) in ostalih sistemov, ki sodelujejo pri nadzoru in vodenju prometa, se je čas za detekcijo izrednih dogodkov zelo skrajšal, odziv operaterja, ki pokliče ustrezne intervencijske reševalne ekipe, je hitrejši, možnost za nastanek nesreče in verižnih nesreč pa manjša. »ne poznam omejitve hitrosti«) ali stalni (»sem bolj izkušen voznik kot ostali«, »poznam ta cestni odsek in prometno ureditev«). Drugi dejavniki, ki vplivajo na prekoračitev hitrosti so še: tip vozila, zakonsko določena omejitev hitrosti in zaznana verjetnost nadzora. Delodajalci lahko prispevajo k večji prometni varnosti predvsem tako, da zmanjšajo časovni pritisk na zaposlene, dobro načrtujejo časovno občutljive dostave blaga in ne spodbujajo plačevanja po hitrosti dostav. Delodajalci lahko varno vožnjo spodbujajo tudi z ustvarjanjem pozitivnega delovnega okolja, z nakupom var- nih vozil in varnostne opreme v vozilih (sistem za prostoročno telefoniranje), skrbnim izborom voznikov, ki jih nameravajo zaposliti, omogočanjem dostopa do dodatnega usposabljanja oz. treninga na terenu (programi varne vožnje), skrbnim načrtovanjem poti in urnikov vožnje. V okviru podjetja se lahko sprejme dokument o upoštevanju prometnih pravil (spoštovanje omejitev, prepoved uživanja alkohola itd.), ki ga podpišejo člani vodstva in zaposleni, in spremlja dobro prakso drugih podjetij. Vsi ukrepi, ki jih delodajalec sprejme, se povrnejo v obliki manjših stroškov (manjša 9 opozarjal na nasproti vozeče vozilo. V trenutku se je prometna signalizacija preklopila na rdečo luč in zaprla predor (enako sporočilo o zaprtem predoru se je pojavilo tudi na portalih pred predorom). Ponovno opozarjamo, da vozniki še danes ne upoštevajo rdeče luči. Kadar na semaforjih pred predorom in v njem svetijo rdeče luči, se je potrebno takoj ustaviti, ker je to znak, da je v predoru prišlo do nesreče, požara, nasproti vozečega vozila ali pa je v okvari kateri od varnostnih sistemov. Amir Mehadžić poraba goriva, manjši stroški vzdrževanja vozil, manjši stroški zavarovanj, manjši stroški zaradi prometnih nesreč), manj je izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške, manj stresa na delovnem mestu, zaposleni so bolj zadovoljni z delom. Hkrati se zmanjšajo potrebe po preiskavah prometnih nesreč in birokratskih postopkih, manj je izgubljanja časa zaradi prerazporejanja dela, manj vozil na popravilu, izboljša se izvedba operativnih nalog na terenu. Vir: www.avp-rs.si Mag. Ulrich Zorin
Page 1 and 2: Časopis za Povezovanje Slovenije,
Page 3 and 4: Aktualno okoljem, skrbnika sistema
Page 5 and 6: Reportaža uporabniškem centru oz.
Page 7: Naš pogovor bolj izkušeni in če
Page 11 and 12: Avtocestno ogledalo Napoved obnovit
Page 13 and 14: Znotraj Darsa Avtoceste Glavni vir
Page 15 and 16: Znotraj Darsa Avtoceste Kjer je vol
Page 17 and 18: Znotraj Darsa Notranje ravnovesje l
Page 19 and 20: Vaše mnenje Avtoceste Lepi spomini
Page 21 and 22: Darsovček Brancin s šampinjoni in
Page 23 and 24: Prosti čas ŠAHOVNICA Sestavil: Bo

2 4 6 10 Spoštovane bralke, spoštovani bralci! - DARS

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?