2 4 6 10 Spoštovane bralke, spoštovani bralci! - DARS

More documents

Recommendations

Info

18 Avtoceste Ljubezen do vinogradništva izhaja še iz Tomaževe mladosti in kot kaže, se bo tradicija vinogradništva v njegovi družini ohranila, saj je Tomaž oče petih otrok, starih od 8 mesecev do 7 let. Z ženo vodita družinsko kmetijo, katere začetki segajo v leto 1813. Vinograd v velikosti sedmih hektarjev letno obrodi povprečno <strong>10</strong>0 ton grozdja, kar zadošča za približno 60.000 litrov žlahtne kapljice. Večje kmetije si Tomaž ne želi, saj meni, da mora kmetija ostati v družini in ne le na papirju, kar se pogosto zgodi pri večjih obdelovalnih površinah, ki zahtevajo več birokracije. Poleg pridelovanja vina na Fabčičevi kmetiji za večje praznike, kot so martinovo, prvomajski prazniki in novo leto, gostijo večje zaključene družbe. Veselo je tudi ob trgatvi, ko se zbere širša družina in na pomoč priskočijo tudi prijatelji in znanci. Zaradi velikosti vinogradov se tr- Dars najboljši med cestarskimi podjetji Februarja so v organizaciji Cestnega podjetja Novo mesto v Kranjski Gori potekale že 40. Zimske športne igre cestarjev Slovenije, na katerih je vsako leto sodelovala tudi naša družba, a še nikoli tako uspešno kot letos. Darsovi smučarji, borderji in tekači so zbrali največ točk in se povzpeli na najvišjo stopničko. Naši tekmovalci so skupno osvojili kar pet zlatih, pet srebrnih in eno bronasto medaljo. Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo. Rezultate po kategorijah in fotografije s tekmovanj si lahko ogledate na intranetu. gatev raztegne tudi na mesec dni, njeno trajanje je odvisno predvsem od vremenskih razmer. Z letošnjo letino vina so zelo zadovoljni, čeprav je bilo grozdja manj, a je bilo to bolj kakovostno. Tudi sicer jim primorsko podnebje zaenkrat ne povzroča večjih nevšečnosti, toča jih v zadnjih 20 letih še ni prizadela, suši pa so se prilagodili z namakanjem. Tako ugodne razmere privabljajo tudi kupce Fabčičevih vin, ki že več let ostajajo isti. Ker dober glas daleč seže, njihova vina poleg primorcev okušajo tudi v okolici Ljubljane, na Notranjskem in na Hrvaškem. O kvaliteti Fabčičevih vin govorijo tudi nagrade, Tomaž pa se z njimi rad predstavi na različnih festivalih. O vinu tudi drugače Sodelavec Tomaž se je za takšen način življenja odločil že zgodaj, tako da se, čeprav je star le 34 let, z vinarstvom Darsovček Družinska kmetija na Vipavskem Tomaž Fabčič je zaposlen v postojnski izpostavi avtocestne baze v Vipavi. Leto in pol na Darsu dela kot voznik strojnik, preostanek svojega časa pa nameni svoji strasti – pridelovanju vina. Tomaž z ženo in otroki Vinogradi pod pobočjem Nanosa se razprostirajo na sedmih hektarjih. ukvarja že 20 let. Z ženo se izobražujeta tudi na področju someljerstva in nasploh skušata ostati v koraku s časom, saj se trendi tudi na področju vinarstva zelo spreminjajo. V zadnjem času so modna predvsem sveža, suha vina, katerih ljubitelj je tudi Tomaž. Pravi, da le tako vino občuti v vsej njegovi veličini. Nasploh je primorska regija zaradi ugodnega podnebja znana po suhih vinih, med katerimi izstopata tudi dve avtohtoni sorti, pinela in zelen. Kot pravi Tomaž, se vino najbolj prileže ob dobri hrani in če le ne gre kasneje v službo, pri kosilu z veseljem popije kozarec vina. In po katerem vinu najmanj boli glava? Po Tomaževem mnenju to ni odvisno od vrste vina, ampak od načina pridelave in dodanih snovi. Bolj kot je vino naravno, manj po njem boli glava. Glede na njegovo znanje in izkušnje mu verjamemo. Teja Kržišnik
Vaše mnenje Avtoceste Lepi spomini na delo v Darsu Ker v naši družbi spodbujamo občutek pripadnosti družbi pri zaposlenih in ne pozabljamo niti na naše nekdanje sodelavce, smo v tokratni anketi dali besedo našim upokojencem. Irena Čarman »V PVAC sem se na delovnem mestu materialne knjigovodje zaposlila leta 2000. Najprej sem nadomeščala delavko na porodniškem dopustu, kasneje pa se zaposlila na delovnem mestu referenta pri obračunavanju plač. Svoje delo sem rada opravljala in bila na splošno zadovoljna na Darsu. Upokojila sem se novembra 20<strong>10</strong> in menim, da se je v tem času na Darsu spremenilo že precej stvari. Ob mojem odhodu je bil projekt ugotavljanja zadovoljstva zaposlenih v začetni fazi, zdaj pa se že kažejo rezultati. Večji poudarek je na skrbi za zaposlene, kar se kaže tudi v organiziranju rekreacije, ki se je tudi sama z veseljem udeležujem. Veliko mi pomenijo ponedeljki, ko se na vajah pilatesa srečujem s svojimi bivšimi sodelavkami in tako združim prijetno s koristnim. Novice o Darsu spremljam tudi prek medijev, vendar vedno z drobnim zadržkom, saj imam prepogosto občutek, da je v zgodbo vpletenih preveč političnih dejavnikov, s katerimi zaposleni niso neposredno povezani in da morajo zaposleni pridno delati, ne glede na to, kako zapiha veter. Odkar sem v pokoju, se je moje življenje bistveno spremenilo. Fraze »ne utegnem« ne poznam več, vse potrebno storim brez nervoze in z dobro voljo. Ob lepem vremenu me izpolnjuje hoja v naravo, sicer pa veliko časa posvetim svojima vnukoma, se družim s člani društva upokojencev, hodim v knjižnico ter rešujem križanke in sudoku. Tudi časopis Avtoceste rada prebiram in se ga vsakič razveselim, saj mi daje občutek, da niste pozabili na nas upokojence.« Anton Topolšek »Upokojil sem se v letu 2007, pred tem pa sem 30 let delal kot vodja vzdrževanja na avtocestni bazi Slovenske Konjice. Na Darsu sem se zmeraj dobro počutil, nikoli nismo imeli težav z razumevanjem, kar občutim še danes, ko se z veseljem vračam na bazo in me nekdanji sodelavci lepo sprejmejo. V tridesetih letih dela na Darsu se je marsikaj spreminjalo, predvsem pa so bili dogodki ves čas odvisni tudi od politike. Delali smo v času, ko je cestno podjetje različno cvetelo, od obdobja, ko se za cestno gradnjo in vzdrževanje ni namenjalo veliko denarja, do obdobja, ko se je gradil avtocestni križ in so se precej spremenile tudi razmere na Darsu. Tudi v pokoju ostajam aktiven, veliko pomagam ženi, ki vodi turistično kmetijo in ob pomoči ostalih članov družine obdelujem vinograd. Z nekdanjimi sodelavci se še vedno srečujem, tudi vsakoletnega srečanja se z veseljem udeležim, če le imam čas. Časopis Avtoceste vedno preberem, saj še vedno čutim pri- 19 Marjan Drolc »Upokojil sem se konec leta 2006, prej pa sem 15 let delal kot vodja vzdrževanja na ACB Hrušica. Tamkajšnjo bazo poznam praktično od prve opeke, saj sem bil pred prihodom na Dars zaposlen pri takratnem Cestnem inženiringu, ki je sodeloval pri gradnji predora Karavanke. Na Darsu sem se ves čas dobro počutil, saj je večina zaposlenih prihajala z različnih področij in nihče od nas ni bil obremenjen s preteklostjo. Z nekdanjimi sodelavci se še vedno srečujem, predvsem s tistimi, s katerimi sem že od začetka delal skupaj in ki zdaj počasi tudi sami odhajajo v pokoj. Z veseljem se odzovem vabilom na piknike ali le na kavo in klepet, kjer izvem tudi marsikaj novega o dogajanju na Darsu. Če imam le čas, se udeležim tudi vsakoletnega srečanja zaposlenih in upokojencev, sicer pa z veseljem prebiram tudi interni časopis. Medijem, ki poročajo o Darsu, ne posvečam prevelike pozornosti, saj menim, da novinarji prepogosto napihujejo zgodbe, ker za to obstajajo različni interesi. V pokoju imam več časa za svoj najljubši hobi, to je petje v oktetu Lipbled, kjer pojem že 30 let. Menim, da je prav, da tudi ko si v pokoju, ohranjaš hobije, s katerimi si se ukvarjal v času službovanja. Poleg petja veliko svojega časa namenjam tudi opravilom okrog hiše in skrbim za svoje štiri vnuke.« Martin Perme »Na Darsu sem bil zaposlen 21 let, v pokoju sem od leta 2007. V ACB Postojna sem najprej delal kot voznik vzdrževalec, kasneje kot skupinovodja, zadnja tri leta pred upokojitvijo pa sem bil kurir. V svojem delovnem okolju sem se dobro počutil, saj če ne bi bil zadovoljen z delovnimi razmerami, bi Dars zapustil in se zaposlil drugje. S sodelavci sem se dobro razumel in z nekaterimi se srečujem še vedno, med bivšimi sodelavci imam tudi dobre družinske prijatelje. Radi se spominjamo prijetnih dogodkov iz časa službovanja. Tudi sicer spremljam razmere na Darsu, tudi prek medijev, a se z njimi ne obremenjujem preveč, saj spremeniti tako ne morem ničesar. Še vedno se z veseljem udeležujem vsakoletnega srečanja zaposlenih, kamor smo vabljeni tudi upokojenci. Tako od bivših sodelavcev izvem, kaj novega se dogaja na Darsu, redno pa prebiram tudi časopis Avtoceste. Čeprav sem v pokoju, še naprej ostajam aktiven, predvsem pa se lahko več ukvarjam s stvarmi, ki me veselijo in za katere v času službovanja nisem imel časa. Imam tudi sedem vnukov in ko se vsi zberejo, je zelo pestro in veselo. Zaenkrat se v pokoju počutim odlično in tudi zdravje mi dobro služi.« padnost družbi, v kateri sem delal skoraj polovico življenja.« Teja Kržišnik
Page 1 and 2: Časopis za Povezovanje Slovenije,
Page 3 and 4: Aktualno okoljem, skrbnika sistema
Page 5 and 6: Reportaža uporabniškem centru oz.
Page 7 and 8: Naš pogovor bolj izkušeni in če
Page 9 and 10: Avtocestno ogledalo V Sloveniji se
Page 11 and 12: Avtocestno ogledalo Napoved obnovit
Page 13 and 14: Znotraj Darsa Avtoceste Glavni vir
Page 15 and 16: Znotraj Darsa Avtoceste Kjer je vol
Page 17: Znotraj Darsa Notranje ravnovesje l
Page 21 and 22: Darsovček Brancin s šampinjoni in
Page 23 and 24: Prosti čas ŠAHOVNICA Sestavil: Bo

2 4 6 10 Spoštovane bralke, spoštovani bralci! - DARS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?