2 4 6 10 Spoštovane bralke, spoštovani bralci! - DARS

Časopis za Povezovanje Slovenije, letnik 8, št. 28, marec 2012 

Spoštovane bralke, 

spoštovani bralci! 

V letošnjih zimskih mesecih so nas presenetile nizke temperature, še 

bolj pa izredno močna burja. Kako močna je bila, najbolje vedo naši 

sodelavci s primorskega konca, ki so dokazali, da jim niti najmočnejši 

sunki burje ne pridejo do živega. Njihovo predano delo so opazili tudi 

mediji in širša javnost. 

Zaradi ukrepov, sprejetih za varnosti tamkajšnjih prebivalcev, je burja na srečo povzročala 

le materialno škodo. Rdeči alarm je hkrati pomenil tudi omejitev prometa na primorski 

avtocesti in vipavski hitri cesti. 

V začetku marca smo po sklepu lastnika ustavili oz. prekinili vse aktivnosti, povezane 

z uvajanjem novega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem 

toku, kar pomeni, da je prekinjen tudi mednarodni javni razpis. 

Ravnanje z okoljem v svetu postaja zelo pomembna tema po vsem svetu in tega in se dobro 

zavedamo tudi v Darsu. Rezultat naše okoljske ozaveščenosti je tudi uvajanje standarda ISO 

14001. Prednosti projekta se bodo pokazale postopoma, cilj pa je bolj »ekološko« razmišljanje 

vseh zaposlenih, ki koristi organizaciji in okolju. Na pobude za čistejše okolje se odzivamo tudi 

v naši družbi. Kot družbeno odgovorno podjetje sodelujemo v različnih okoljskih akcijah; med 

drugim tudi v vseslovenski okoljski akciji »Očistimo Slovenijo 2012«. 

S koncem zime in višjimi temperaturami se začenjajo tudi vzdrževalna in obnovitvena dela na 

avtocestah. Več o obnovitvenih delih si lahko preberete na naslednjih straneh. Tudi dela v predoru 

Markovec tečejo s polno paro. V začetku januarja je izvajalec del predrl cev na desni strani 

predora v smeri proti Izoli, dela pa se sedaj nadaljujejo. 

In če smo preteklo leto zaključili s podelitvami nagrad zaposlenim, vam v tokratni številki 

predstavljamo sodelavca, ki je zaradi predanosti zgled vsem zaposlenim in je za svoje dolgoletno 

delo prejel zlato plaketo. 

To je le nekaj poudarkov iz vsebine časopisa, ki je pred vami. Želimo vam prijetno branje in vas 

vabimo k sodelovanju in soustvarjanju našega časopisa tudi v prihodnje! 

Uredniški odbor 

V tej številki: 

2 

Dars skrbi za varovanje 

okolja 

4 

ISSN 1581-8977 

št. vpis v razvid medijev: 1002 

interni časopis 

DARS d.d. 

Reportaža: Nadzor nad 

cestninjenjem tovornih 

vozil 

6 

Naš pogovor: 

Dušan Krapež: 

Pomemben je kolektiv 

10 

Stanje del v predoru 

Markovec 

Izdaja: DARS d.d. 

Ulica XIV. divizije št. 4 

3000 Celje 

tel. št.: 01/300 99 20 

faks: 01/300 99 33 

e-mail: avtoceste@dars.si 

UREDNIŠTVO: 

Tanja Drofenik (odgovorna urednica), 

Teja Kržišnik (glavna urednica), Sandi 

Radovan (tehnični urednik), Branka 

Videtič, Brane Nastran, Romana Duša, 

mag. Nataša Kovše, dr. Miklavž Čepon, 

Helena Pleslič, Darja Koprivc, David 

Žagar, Anton Žagar, Vlasta Polak; 

ilustracije: Ciril Horjak

2 Avtoceste 

Zakaj smo uvedli sistem ravnanja 

z okoljem? 

V teku stoletij se je človekov odnos do 

narave močno spremenil, a žal ne v korist 

narave, temveč tako, da streže človeški 

pohlepnosti, ki stremi po vedno večjih 

materialnih dobrinah, ne ozirajoč se na 

naravo. 

Zaradi lagodnejšega življenja in sledenja 

tehnološkemu razvoju na eni strani 

ter interesov posameznikov na drugi 

strani smo priča vse pogostejšim posegom 

v naravo, v njeno harmonijo in zakone. 

Zato smo soočeni z vedno večjim 

onesnaževanjem okolja, ki vpliva na 

trenutno in prihodnjo kakovost bivanja. 

Skrb za okolje je postala nova dimenzija 

in posledično pomemben dejavnik pri 

sprejemanju poslovnih odločitev. Postavlja 

se vprašanje, kaj lahko posamezna 

družba in njeni zaposleni naredimo, da 

bi prispevali k varovanju okolja in trajnostnemu 

razvoju. Družbe, ki si prizadevajo 

odgovorno ravnati z okoljem, morajo 

upoštevati naslednja merila: 

• varovanje okolja in povečevanje skrbi 

zanj, 

• zmanjševanje negativnih vplivov na 

okolje, 

• odgovorna uporaba naravnih virov, 

• zmanjševanje količine odpadkov, 

• recikliranje odpadkov oziroma njihova 

predelava, 

• zmanjševanje količin odstranjenih oziroma 

odloženih odpadkov, 

• javna politika ravnanja z okoljem, 

• ozaveščanje vseh deležnikov. 

Aktualno 

Dars skrbi za varovanje okolja 

Če želimo zagotoviti trajno varovanje okolja, si moramo prizadevati, da vsak delavec naše 

družbe začne razmišljati o varovanju okolja in posledično dosledno delovati v tej smeri. Zato 

smo se odločili, da obstoječi sistem vodenja kakovosti integriramo v sistem ravnanja z okoljem. 

Namen uvedbe sistema ravnanja z 

okoljem po zahtevah standarda ISO 

14001 je bil pregled dosedanjih uresničenih 

aktivnosti in trenutnih vplivov 

na okolje, priprava ukrepov za postopno 

izboljšanje in razvoj vseh področij varovanja 

okolja ter posledično zmanjševanja 

stroškov in povečanje ugleda družbe. 

Zato je uprava družbe 19. aprila 2011 

potrdila dokument z naslovom »Terminski 

plan aktivnosti uvedbe sistema ravnanja 

z okoljem po zahtevah standarda 

ISO 14001:2004 in integracijo njenih zahtev 

v sistem vodenja kakovosti«. 

Uprava je s sklepom imenovala predstavnika 

vodstva za sistem ravnanja z

Aktualno 

okoljem, skrbnika sistema ravnanja z 

okoljem in ODBOR ZA OKOLJE, ki je sestavljen 

iz članov oziroma predstavnikov 

procesov in področij, ki vključujejo največ 

okoljskih vidikov. Ključne naloge odbora 

so pripravljanje ustrezne dokumentacije 

na osnovi zahtev standarda ISO 

14001:2004 in spremljanje zakonodajnih 

zahtev ter njihovo izvajanje v praksi. 

V prvi fazi smo ocenili dejansko stanje 

glede na zahteve standarda in relevantne 

zakonodaje. Ugotovili smo, da 

naše strokovne službe na splošno dobro 

obvladujejo številne zahteve, kar je podprto 

s potrebnimi zapisi in zahtevano 

dokumentacijo. Zavedamo pa se, da so 

tudi področja, kjer je bilo in še bo treba 

izvesti potrebne oz. dodatne aktivnosti, 

kar so pokazale tudi ugotovitve notranje 

in zunanje certifikacijske presoje. 

Po vzoru dobrih praks uspešnih gospodarskih 

družb po svetu smo zahteve 

sistema ravnanja z okoljem z namenom 

minimalne širitve dodatne dokumentacije 

integrirali v sistem vodenja kakovosti, 

ki skupaj tvorita enovit oz. integriran 

sistem vodenja. 

Večji del zahtev smo vključili v dokument 

z naslovom Poslovnik sistema 

vodenja, kjer smo dopolnili področja, ki 

se nanašajo na obvladovanje dokumentov, 

obvladovanje zapisov, zagotavljanje 

virov, komuniciranje, korektivno in preventivno 

ukrepanje, notranje presoje in 

vodstveni pregled, ter dodali poglavja, ki 

so specifična za standard ISO 14001. 

Na novo smo pripravili dokumente, 

ki jih standard ISO 9001 ne pokriva, in 

sicer: 

Register okoljskih vidikov, 

1. Seznam zakonodaje, ki ureja ravnanje z 

okoljem, 

2. Organizacijski predpis spremljanja zakonodajnih 

zahtev s področja okolja 

3, Okoljski cilji in programi za obdobje 

2011–2012. 

Integrirani sistem ima številne prednosti, 

ki se kažejo v skupnih notranjih 

in zunanjih presojah, vodstvenih pregledih, 

spremljanju zakonodajnih zahtev, 

obvladovanju dokumentov in zapisov, 

notranjem in zunanjem komuniciranju 

in ukrepanju v primeru izrednih razmer. 

V nadaljevanju podrobneje opisujemo 

dva izmed pomembnejših področij ravnanja 

z okoljem. 

Obvladovanje količin nastalih 

odpadkov in stroškov ravnanja z 

odpadki 

Pri vzdrževanju in upravljanju avtocest 

in hitrih cest nastajajo na območju 

devetih avtocestnih baz in šestih izpo- 

stav velike količine različnih odpadkov, 

tako nenevarnih kot tudi nevarnih. 

Vsako leto nastane okrog 5700 ton odpadkov, 

med katerimi prevladujejo nenevarni 

odpadki (mešani komunalni 

odpadki, odpadki, nastali pri čiščenju 

cest, greznične vode), ki se jih nabere za 

5500 ton. Nevarnih odpadkov je 200 ton; 

med njimi prevladujejo odpadki iz lovilcev 

olj in usedalnikov, odpadne baterije 

in akumulatorji, odpadne barve in laki 

ter odpadna olja. Nevarni odpadki predstavljajo 

potencialno tveganje za nepotrebno 

onesnaževanje okolja in so veliko 

finančno breme za družbo. 

Velike količine odpadkov zahtevajo 

sprejetje ukrepov za zmanjšanje njihovega 

nastajanja. Manjše količine odpadkov 

posledično prinašajo manjše stroške 

ravnanja z odpadki, hkrati lahko z ustreznim 

ločevanjem odpadkov na izvoru 

vrnemo v nadaljnjo predelavo izdatne 

količine surovin. Nekatere od 

njih je možno tudi tržiti. 

V DARS d.d. je potrebno 

poleg že 

obstoječega 

sistema 

ločevanja 

odpadkov 

(gume, 

jeklo, 

aluminij, les) 

na avtocestnih 

bazah in izpostavah 

uvesti še sistem ločenega zbiranja 

odpadkov, katerih odvoz je v 

pristojnosti javne gospodarske službe, 

kar nam nalaga tudi zakonodaja. V skladu 

z Uredbo o odpadkih, natančneje z 

18. členom, ki obravnava ločeno zbiranje 

odpadkov, je potrebno ločeno zbirati vsaj 

naslednje nenevarne odpadke: papir, steklo, 

plastiko, pločevinke in sestavljeno 

embalažo ter biološko razgradljive odpadke. 

Ob uvedbi sistema ločenega zbiranja 

komunalnih odpadkov v družbi načrtujemo 

izvedbo izobraževanja in usposabljanja 

zaposlenih o okoljski tematiki. 

K obvladovanju stroškov ravnanja z 

odpadki je možno prispevati tudi s stiskanjem 

ločeno zbranih odpadkov s hidravličnimi 

stiskalnicami. S stiskanjem 

se zmanjša volumen odpadkov in posledično 

tudi stroški odvoza, ki običajno 

predstavljajo kar tretjino stroškov. 

Odvodnjavanje avtocest in 

hitrih cest 

Odvajanje vode z javnih cest je lahko 

točkovno ali razpršeno, odvisno od geološke 

sestave tal in pretoka vozil (PLDP). 

Padavinske vode, ki odtekajo iz zadrže- 

Avtoceste 

3 

valnika, čistilne naprave za padavinske 

vode ali lovilca olj, se ne smejo odvajati 

neposredno v naravo. Vse s površin avtoceste 

zbrane vode je potrebno pred 

iz pustom v najbližji površinski vodotok 

očistiti. 

V Sloveniji je ob omrežju avtocest in 

hitrih cest trenutno zgrajenih 736 zadrževalnih 

bazenov za padavinske vode, 

kamor se stekajo meteorne vode s cestnih 

površin. Po čiščenju vode v zadrževalnih 

bazenih se v struge naravnih 

odvodnikov lahko spušča le voda, ki po 

kakovosti ustreza določilom Uredbe o 

emisiji snovi pri od vajanju padavinske 

vode z javnih cest in Uredbe o emisiji 

snovi in toplote pri odvajanju odpadnih 

vod v vode in javno kanaliza cijo. Enajsti 

člen Uredbe o emisiji snovi pri od vajanju 

padavinske vode z javnih cest od upravljavca 

avtocest in hitrih cest zahteva, da 

izvaja obratovalni monitoring odpadnih 

vod. Trenutno poteka razpis, na podlagi 

katerega se bo izdelal Letni program 

obratovalnega monitoringa padavinske 

vode iz zadrževalnih bazenov v letu 2012. 

Cerifikacijska presoja 

Certifikacijska presoja se je izvedla v 

dveh delih. Prvi del presoje je potekal 28. 

in 29. septembra 2011, drugi del pa čez 

slaba dva meseca, natančneje 23., 24. in 

25. novembra 2011. Neskladnosti z zahtevami 

standarda ISO 14001:2004 niso bile 

ugotovljene. 

Zaključek 

Čeprav smo prejeli certifikat in s tem 

tudi potrditev, da je Darsov sistem ravnanja 

z okoljem skladen z zahtevami 

standarda ISO 14001, to še ne pomeni, 

da je naš končni cilj na področju varstva 

okolja že dosežen. Standard zahteva nenehno 

izboljševanje sistema ravnanja z 

okoljem, kar se preverja z vsakoletnimi 

notranjimi presojami, vodstvenimi pregledi 

in zunanjimi presojami. 

Mag. Jože Knez, Jana Kejžar in Sandi Udovič

4 Avtoceste Reportaža 

Nadzor nad cestninjenjem tovornih vozil 

Operativni center cestninskega nadzora (OCCN) je bil vzpostavljen v začetku leta 2010 in deluje 

na Griču 54 v Ljubljani. Center nudi 24-urno podporo cestninskim postajam, nadzornikom, z njegovim 

delovanjem pa so se drastično zmanjšale predvsem kršitve pri cestninjenju tovornih vozil. 

V OCCN-ju je zaposlenih dvanajst sodelavcev: vodja Miljana Knafelc, Sabina Agič, Špela Suša, Bela 

Banfi, Marta Mušič, Božena Pergar, Branko Barle, Frančišek Ileršič, Dušan Kidrič, Jože Leskovec, 

Egon Prelc in Ladislav Žefran. 

Za lažje ukrepanje ob kršitvah voznikov tovornjakov delavci OCCN-ja prek stenskega LCD zaslona 

neposredno spremljajo lokacije in premike svojih kolegov na terenu. 

Poleg vodje Operativnega centra 

cestninskega nadzora Miljane 

Knafelc delo v centru opravlja 

še enajst cestninskih nadzornikov. 

Njihovo strogo oko ves čas 

pogleduje proti računalniških monitorjem 

in kameram na cestninskih postajah, s pomočjo 

katerih ugotavljajo in sankcionirajo 

kršitelje pri cestninjenju tovornih vozil na 

hitri ABC stezi. 

Sistem za ugotavljanje kršitev 

Cestninski nadzorniki kršitve ugotavljajo 

s pomočjo programa ACC Manager, 

ki so ga v sodelovanju z razvijalcem 

programa ves čas uspešno dopolnjevali 

in razvijali. 

Program deluje tako, da so na hitrih 

izstopnih ABC stezah vgrajeni sistemi za 

prepoznavo registrskih tablic in kamere 

za odkrivanje nepravilnosti. Podatki se 

sistemsko zabeležijo in prenesejo v program 

ACC Manager, kar na svojih računalniških 

zaslonih vidijo tudi cestninski 

nadzorniki v OCCN-ju. Podatke, ki se 

stekajo v aplikacijo ACC Manager, sproti 

preverjajo in v primeru kršitve takoj 

ukrepajo. Če je kršitev storil voznik s tujimi 

registrskimi oznakami, o tem prek 

telefona ali radijske zveze takoj obvestijo 

cestninske nadzornike na terenu. Gre 

namreč za kršitve, ki sodijo v prioritetni 

razred, saj bi se vozniki iz tujine lahko za 

vedno izognili tako plačilu cestnine kot 

tudi morebitni globi. 

Če cestninski nadzorniki niso v bližini 

kraja prekrška, operaterji v OCCN- 

-ju kršitelja uvrstijo na tako imenovano 

»stop listo« ter mu onemogočijo nadaljnje 

kršitve in uporabo ABC medija. Pred 

nadaljevanjem vožnje po naših avtocestah 

mora voznik dolgovano cestnino in 

pristojbino za odstranitev s »stop liste« 

poravnati v Cestninskem uporabniškem 

centru. Kršiteljem s slovenskimi registrskimi 

tablicami je ta pot prihranjena, saj 

jim plačilni nalog izpišejo in pošljejo delavci 

OCCN-ja. 

Kršitve v številkah 

V letu 2011 so operaterji v OCCN-ju 

preko aplikacije pregledali 260.047 prehodov 

na hitri ABC stezi. V 995 primerih 

so kršitelji s pomočjo cestninskih nadzornikov 

na terenu cestnino plačali takoj 

ali pa so to poravnali v Cestninskem

Reportaža 

uporabniškem centru oz. na cestninski 

postaji, kjer so storili prekršek. 

Od začetka delovanja OCCN do konca 

leta 2011 so naši sodelavci zabeležili 1665 

dogodkov, povezanih s kršitvami pri plačevanju 

cestnine na hitrih stezah, ki jih 

nadzoruje OCCN. V letu 2010 so kamere 

zaznale 76 pobegov tik za drugim vozi- 

Ukrepi v letu 2011 v številkah: 

• 1921 izdanih računov 

• 995 naknadno plačanih računov 

• 404 uvedeni postopki o prekršku 

• 37 uvrstitev vozila na »stop listo« 

• 699 neizsledenih primerov (ko ni vidna 

registrska številka vozila, gre za tujce, ni 

medija ali ni posnetkov) 

• 125 izdanih plačilnih nalogov na terenu 

lom (»šlepanje«), 24 pobegov, 586 neustreznih 

registrskih številk in 121 neustreznih 

cestninskih razredov, ki se niso 

ujemali z zapisom na elektronski napravi. 

V letu 2011 so bili dogodki razporejeni 

malce drugače: zaznati je bilo 130 pobegov, 

608 neustreznih registrskih številk 

in 120 cestninskih razredov, ki niso bili 

enaki zapisu na elektronski napravi. 

Zaradi izrečenih glob in stalnega 

nadzora se nekatere oblike kršitve ne 

pojavljajo več. V začetku nadzora cestninjenja 

vozil na hitrih ABC stezah so 

se vozniki plačevanju cestnine pogosto 

poskušali izogniti s »šlepanjem« za vozilom 

pred njim. Takšnih kršitev v zadnjem 

letu nismo več zabeležili. 

Vozniki se plačilu cestnine poskušajo 

izogniti tudi na cestninskih postajah pri 

blagajnikih; v takšnih primerih vso potrebno 

dokumentacijo za nadaljnje ravnanje 

v postopku OCCN-ju posredujejo 

delavci cestninskih postaj. Med 7739 

takšnimi klici, prejetimi od vzpostavitve 

OCCN-ja dalje, velja omeniti 4450 

pobegov, 345 odklonov plačil in 2882 primerov, 

ko vozniki tovornih vozil pri sebi 

niso imeli denarja. 

Od lanskega avgusta dalje so nadzorniki 

v OCCN strožji tudi pri obravnavanju 

zlorab pri plačevanju cestnine 

v zaprtem sistemu cestninjenja, ki ga 

poznamo na primorskem avtocestnem 

kraku. Tovrstne zlorabe so bile dokaj pogoste, 

v nekaj več kot pol leta pa je bilo že 

32 primerov, ko cestninski zavezanec ni 

predložil zadnjega veljavnega dokumenta, 

s katerim je vstopil v zaprti sistem 

cestninjenja, ali pa je elektronski medij 

uporabljal v nasprotju s splošnimi pogoji 

uporabe. 

Varnost cestninskih nadzornikov 

Poleg opisanih del je pomembna na- 

loga sodelavcev OCCN-ja tudi zagotavljanje 

varnosti in pomoč cestninskim 

nadzornikom na terenu. Vsak postopek 

obravnave vozila brez vinjete cestninski 

nadzorniki prijavijo sodelavcem v OCCN, 

kjer v primeru oviranja postopka stopijo 

v stik s policijo ali z najbližjim Operativnim-komunikacijskim 

centrom. V letu 

2011 so njihovo asistenco potrebovali v 

Avtoceste 

Prehod tovornega vozila skozi hitro ABC stezo spremljajo kamere, s pomočjo katerih se ugotavlja 

ujemanje oz. neujemanje ABC medija z registrsko številko vozila. 

Operaterji v OCCN nudijo 24-urno pomoč in podporo cestninskim nadzornikom. Slednji se jim pred 

vsakim postopkom javijo prek sistema, imenovanega tetra. 

5 

275 primerih. 

Na zahtevo storilca prekrška delavci 

OCCN-ja pomagajo tudi pri zagotovitvi 

tolmača, v primerih pritožb zoper sklep o 

začasnem odvzemu potnih listin pa uredijo 

vse potrebno, da se pritožba kršilca 

v čim krajšem času obravnava na pristojnem 

sodišču. 

Teja Kržišnik, Miljana Knafelc

6 Avtoceste 

Kakšni motivi so vas vodili pri izbiri 

poklica? 

Že vso mladost sem se navduševal nad 

stroji, motorji, avtomobili. V mladosti 

smo z vrstniki vedno »šraufali« motorje, 

tako da je bila odločitev za poklic avtomehanika 

povsem logična. 

Kaj pa vas je vodilo na Dars? 

Takrat je bila v transportnih podjetjih 

že kriza, zato smo številni iskali priložnosti 

drugje. Na avtocesti so potrebovali 

vzdrževalce in sem se prijavil na razpis. 

Moram poudariti, da sem se hitro in zelo 

lepo vživel v kolektiv. Bilo mi je lažje tudi 

zato, ker nas je bilo kar nekaj iz Transavta. 

Bili ste tudi aktivni v sindikatu? 

Res je. Vedno sem imel občutek, da 

lahko kaj naredim za ljudi. Že prej sem 

bil predsednik mladine. Bil sem tudi v 

Delavskem svetu in kasneje v Svetu delavcev, 

tudi član izvršilnega odbora. Vse 

do dveh mandatov nazaj, ko sem to delo 

prepustil mlajšim. 

Ste že med starejšimi v kolektivu. 

Kako se razumete z mlajšimi? 

Nikoli nisem imel problemov v odnosih 

s sodelavci, tako se tudi z mladimi 

zelo dobro razumemo, čeprav so nekateri 

prišli v službo šele pred kratkim, sam pa 

Pomemben je kolektiv 

sem pred upokojitvijo, do katere me loči 

le še nekaj dni. Vedno sem imel dobre 

odnose tudi s predpostavljenimi, in to z 

vsemi, od g. Bezjaka naprej. Pravzaprav 

bi lahko sedaj, ko odhajam, rekel, da sem 

se v tej sredini lepo počutil in da bom vse 

obdržal v lepem spominu. 

V čem je skrivnost dobrih odnosov s 

predpostavljenimi? 

Stvar je le v tem, da je treba na življenje 

gledati realno, česar te naučijo tudi 

izkušnje. Vsak ima svojo nalogo in če 

je nekdo šef, je to pač treba upoštevati, 

kar pa seveda ne pomeni, da se z njim ne 

smeš enakopravno pogovarjati. To sem 

vedno počel. Tudi sedanjemu vodji baze 

v Postojni večkrat povem stvari, za katere 

menim, da jih kot vodja mora slišati. 

Ves čas ste delali v najstarejši avtocestni 

bazi v Sloveniji. Kakšna je razlika 

med delom na začetku in sedaj? 

Razlika je predvsem v obsegu dela, ki 

se je povečal, seveda pa tudi v tehniki, 

čeprav je bila že takrat tehnika glede na 

druga podjetja kar dobra. Razlika pa je 

tudi zaradi velike zmote pri gradnji avtoceste 

Razdrto–Senožeče. 

Zmote? 

No, vemo, da je bil za ta odsek načrtovan 

predor tam, kjer je sedaj viadukt 

Naš pogovor 

Intervju z Dušanom Krapežem, skupinovodjo v ACB Postojna in dobitnikom letošnje Darsove zlate plakete za življenjsko delo. 

Dušan Krapež se je rodil v Postojni. Po končani osnovni šoli se je odločil za poklicno avtomehanično 

šolo v Ljubljani. Prvo službo je dobil pri podjetju Transavto kot avtomehanik. Leta 1987 

se je zaposlil na Darsu oz. v takratnem PVAC-u, čez dve leti pa je postal tudi skupinovodja. 

Goli vrh. Vendar naj bi ga zaradi finančnih 

razlogov opustili. S klancem se nam 

je delo precej zapletlo, predvsem v zimskem 

času. 

Spreminjali so se tudi predpisi … 

Tudi spremembe ne tem področju 

nam niso šle vedno na roko. Npr., v 

osemdesetih letih smo klance (Ravbarkomanda, 

Unec, Goli vrh) še lahko posipali 

s 4—8 milimetrskim gramozom, pomešanim 

s soljo; tovorna vozila so imela 

t.i. kramparce, ki mešajo sol veliko bolje 

kot sedanje »pasaste« kamionske gume, 

tako da bolje deluje. 

No, mnogi vozniki bi rekli, da gre 

vzdrževalcem na roko, da jim ni 

treba plužiti, preden ne zapade 10 cm 

snega. 

Če bi mi pustili samo 5 cm snega na 

vozišču, se nam ustavi cela primorska 

avtocesta. Preprosto moramo takoj posipati 

in plužiti, tako da nam tak predpis 

ne pomaga kaj dosti, nam pa povzroča 

težave predpis, ki dovoljuje letne gume 

na avtu tudi pozimi. 

Je takih voznikov veliko? 

Takih je veliko predvsem med – kot 

jim na kratko rečemo – Koprčani in Tržačani. 

Ko jih vidiš, kako »prodajajo verige« 

ob cesti, veš, koliko je ura. 

»Prodajajo?« 

No, temu mi v šali tako rečemo. Gre 

pa za to, da v snegu s takimi gumami ne 

morejo nikamor, verig pa ne znajo namestiti 

na avto in jih nam potem kažejo in 

prosijo, da jim jih namestimo. 

Pa jim pomagate? 

Le težko, saj lahko razumete, da moramo 

mi takrat čistiti cesto. Že za to je 

včasih premalo časa. Sploh pa je to težko, 

če si s plugom. Morda to lažje stori kak 

preglednik, še posebej, če je v stiski kako 

mlado dekle (smeh). 

Torej niso vedno problem tovorna 

vozila, čeprav se je njihovo število na 

vašem odseku močno povečalo? 

Vozniki tovornih vozil so v splošnem

Naš pogovor 

bolj izkušeni in če ni drugih težav, bodo 

znali speljati tudi klanec v zimskih razmerah. 

Pri njih je včasih večji problem, kako 

natovarjajo vozila. Vse preradi jih namreč 

bolj obremenijo na zadnjo os in manj na 

pogonsko. V takem primeru pa veliko hitreje 

pride do zdrsa. Pozimi pa prej pride 

do zdrsa pri praznih tovornjakih. 

Kaj pa izven zimske službe? 

Ogromno časa porabimo zaradi težav 

s tovornimi vozili iz Romunije, Poljske, 

Ukrajine. Koliko teh vozil obstane na avtocesti, 

mimo zimske službe, ker jim je 

zmanjkalo goriva, ker naredijo pavzo kar 

na odstavnem pasu, ker so v okvari … 

Imate kak predlog? 

Težava je predvsem v tem, da ne morem 

klicati svoje vlečne službe, da lahko 

vozniki kličejo svojo asistenco. To bi morali 

urediti tako, kot so uredili npr. v Italiji, 

kjer asistence na avtocesti ni. Ta samo 

podaljšuje čas, ko je ovira na avtocesti, 

kar je problematično tudi z varnostnega 

vidika. 

Kako pa je pri nesrečah, vam vzamejo 

veliko časa? 

Čas tu niti ni tak problem. Bolj je včasih 

dilema, kaj naj npr. stori vzdrževalec 

pri nesreči na prehitevalnem pasu, ko še 

nima na voljo zapore, čeprav za vzdrževalca 

to pravzaprav ni prava dilema. Z 

vozilom s svetlobno signalizacijo bo zapeljal 

na prehitevalni pas in zavaroval 

ponesrečenca ter pomagal, ker je to najbolj 

človeško – kljub temu, da bi moral 

strogo po predpisih najprej počakati na 

V3 zaporo. 

To je sicer lahko nevarno, vendar je to 

cestarska praksa. Če vidiš, da je človek 

vklenjen v vozilu, boš naredil vse, da boš 

pomagal, pa »kar košta, košta«. 

Kako se s sodelavci soočate s takim 

stresom? 

Najprej bi rad poudaril, da smo zelo 

dober kolektiv. To je zelo pomembno. Že 

v začetku je treba tudi vedeti, da imamo 

pač tako službo. Mimo nas drvijo avtomobili 

tudi s hitrostjo 200 km/h. En voznik 

je zaspan, drugega je zapustila žena, 

tretji ima sladkorno bolezen … Kar naprej 

smo »na srednjem prstu«. Če bi plužili, 

pa ne bi bilo nezgode … Če ti nekdo 

po garanju v najslabših razmerah reče, 

da od Kopra do Ljubljane ni videl plužne 

skupine, te to resnično jezi. Posebej mlajši 

sodelavci to težko prenesejo. Zato jih 

moramo starejši miriti in naučiti, kako iti 

mimo tega. 

So vas za Darsovo priznanje predlagali 

sodelavci? Ste ga pričakovali? 

Da, predlagali so me sodelavci, ne morem 

pa reči, da sem ga pričakoval. Sem 

ga pa sprejel za svojega, saj sem se vso 

delovno dobo trudil pomagati. Obvestilo 

o priznanju sem prejel v nenavadnih okoliščinah, 

saj sem bil v bolnici, zato so priznanje 

sprejeli sodelavci in mi ga kasneje 

prinesli domov. S tem priznanjem se rad 

pohvalim in ne mislim tako, kot bi kdo 

drug, češ, naj raje dajo denar. Ko ti enkrat 

zmanjkuje sape v bolnišnici, znaš ceniti 

tudi druge stvari, ne le denar. 

Kaj pa počnete v prostem času? 

Že ves čas sem navdušen nad motorji, 

vendar za to ni bilo veliko časa. Sedaj, ko 

sta otroka pri kruhu in sem pred upokojitvijo, 

pa je tudi to prišlo na vrsto. Z ženo 

namreč zelo rada potujeva z motorjem, v 

bazi pa imamo tudi motoristično sekcijo. 

Prek tega se družimo, utrjujemo vezi, kar 

pomeni veliko za kolektiv. Nasploh se mi 

zdi, da je druženje kar malo zamrlo, kar 

ni dobro. Včasih je bilo več družabnosti 

v kolektivu, s tržnim kapitalizmom pa se 

je to kar malo izgubilo. Dandanes je zelo 

težko prirediti kako družabno srečanje, 

ker ljudje preprosto ne pridejo. 

Bo težko oditi z Darsa? 

Ravno lahko mi ne bo. Rad sem delal 

z ljudmi, tudi z novimi se dobro razumemo 

… 

… kako je Dušan Krapež dobil »partizansko ime« … 

V zimi 1997/98 je bila huda burja, ker pa je bila takrat med Slovenijo in Italijo še meja, so številni 

vozniki tovornih vozil tri dni stali na naši strani in zmrzovali. Takrat tudi tovornjaki še niso bili tako 

udobni, kot so sedaj. Ljudje so se mi smilili, zato smo poskrbeli, da so dobili vsaj čaj. Najprej smo 

poskusili prek Civilne zaščite, ko pa ni šlo, smo kar sami s pomočjo kuharja in kuhinje, ki je takrat 

še bila v bazi, skuhali čaj in ga delili voznikom. Od takrat se me je prijel vzdevek Dobrotnik. 

… o navodilih za ravnanje v vojni 1991 … 

Tisto noč, ko so tanki JLA zapustili kasarne v Sloveniji, sem bil dežuren. Na posebne razmere 

smo se pripravljali že prej. V bazi smo imeli veliko zapečateno blagajno, notri pa varnostni načrt. 

Imeli smo navodila, da ob izrednih razmerah zlomimo pečat na blagajni in ravnamo po navodilih v 

varnostnem načrtu. Okrog enih ponoči me zbudi telefon in glas: »Tanki na cesti.« Kakšni tanki? 

Takoj grem k blagajni, odtrgam pečat, vzamem zapečateno pismo v vojaški ovojnici, jo odprem in 

preberem navodilo: »Ravnaj se po občinski komandi TO.« 

To je bilo vse v tem, tako strašno varovanem navodilu. 

Avtoceste 

7 

Ustavljene aktivnosti za 

elektronsko cestninjenje 

Dars je začel izvajati aktivnosti za 

vzpostavitev elektronskega cestninskega 

sistema v prostem prometnem 

toku (ECS v PPT) za vozila, katerih največja 

dovoljena masa presega 3500 kg že v letu 

2009. Aktivnosti za vzpostavitev elektronskega 

cestninjenja je narekoval »novi Akcijski 

načrt«, ki ga je Vlada sprejela 26. novembra 

2009. 

Konec leta 2010 je bila sklenjena pogodba 

s švicarsko-slovenskim konzorcijem Rapp - 

Ipmit za pripravo potrebne dokumentacije in 

sodelovanje v postopku javnega naročanja 

ter izbora izvajalca cestninjenja. Skupaj z 

izbranim svetovalcem smo pripravili koncept 

prehoda na nov cestninski sistem, ki je bil 

tehnološko nevtralen in funkcijsko zastavljen. 

Potencialni ponudniki na razpisu niso 

bili omejeni pri predlaganju tehničnih rešitev, 

na katerih naj bi temeljil nov cestninski 

sistem. 

Poudariti moramo, da je bil poslovni model 

zastavljen tako, da bo Dars tisti, ki izvaja 

cestninjenje in tudi pobira cestnino. Dars naj 

bi torej kupil samo opremo oz. tehnologijo, 

cestninjenje pa bi izvajal sam. 

Postopek mednarodnega javnega naročila, 

objavljenega 8. avgusta 2011, je bil voden 

transparentno in v skladu z Zakonom o 

javnih naročilih. 

Vlada RS je na svoji 5. redni seji v začetku 

marca sklenila, da se vse aktivnosti, povezane 

s prehodom na novi elektronski cestninski 

sistem za tovorna vozila, takoj ustavijo, 

mednarodni javni razpis pa prekine. Resorno 

ministrstvo za infrastrukturo in prostor je 

menilo, da bi bilo v trenutnih gospodarskih in 

finančnih razmerah neracionalno investirati 

v vzpostavitev popolnoma novega elektronskega 

cestninskega sistema. Po prepričanju 

ministrstva je smotrno, da se uvajanje elektronskega 

sistema cestninjenja nadaljuje, ko 

bodo sprejete usklajene rešitve na ravni EU. 

Bojan Banfi

8 Avtoceste Avtocestno ogledalo 

Nadgradnja predora Karavanke 

Mednarodni enocevni predor Karavanke, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo, je zaradi dotrajanosti 

predorskih sistemov potrebno nadgraditi. 

Z meddržavno 

pogodbo je določeno, 

da Slovenija in Avstrija 

skupaj upravljata predor in 

izvajata nadzor ter usklajujeta 

vsa potrebna dela pri obnovah 

in nadgradnjah. V začetku leta 2011 se je 

začel projekt prenove nadzorno-krmilnega 

sistema. Ker projekt zajema prenovo 

celotnega predora, torej delov predora na 

slovenski in avstrijski strani, v njem sodelujeta 

tako DARS kot ASFINAG. V sklopu 

projekta so bili obnovljeni tehnologija za 

nadzor in vodenje prometa, oprema za 

prenos podatkov, protipožarni alarmni 

sistem, prometna signalizacija ter prometne 

vsebine. S tem se je izboljšala informiranost 

uporabnikov predora in nadzor 

nad prometom skozi predor. Trenutno je 

sistem še v fazi testiranja, projekt pa se bo 

zaključil junija letos. 

V drugi polovici leta 2011 smo začeli 

obnavljati hidrantno omrežje za požarno 

vodo. Obnova pa je potekala samo v slovenskem 

delu predora (avstrijska stran ga 

bo obnovila v prihodnjem letu). V sklopu 

sanacije so bili v predoru obnovljeni razdelilni 

jaški in hidrantne niše, poleg tega 

so bile v odstavne niše nameščene tunelske 

gasilne naprave za gašenje s peno. 

Obnovili smo sistem zaščite hidrantnega 

omrežja pred zmrzaljo. Zunaj predora 

smo zgradili novo črpališče z vodnim 

zbiralnikom, ki se bo napajal z odcedno 

vodo iz predora. Črpališče bo namenjeno 

prečrpavanju vode v obstoječi zbiralnik, 

ki služi za gašenje. S tem se je izboljšala 

kvaliteta vode, kar bo povzročalo manj 

težav na hidrantnem omrežju in omogočilo 

zadostne količine potrebne vode za 

gašenje ne glede na vremenske razmere. 

Hkrati s prenovo hidrantnega omrež- 

Vožnja med delovnim 

časom in neprilagojena 

hitrost 

Evropski svet za varnost prometa (ETSC) 

je v okviru projekta PRAISE izdal osmo 

poročilo, ki se osredotoča na problematiko 

neprilagojene hitrosti pri zaposlenih, 

ki veliko časa preživijo v prometu. 

ja v predoru je potekala tudi zamenjava 

LED smernikov. Glavna sprememba je 

uvedba modrih LED smernikov, ki so nameščeni 

vsakih 150 metrov in opozarjajo 

na ustrezno varnostno razdaljo za tovorna 

vozila. Ravno prekratka varnostna 

razdalja je velikokrat vzrok za prometno 

nesrečo oziroma poveča njene posledice. 

Prenova predora Karavanke je potekala 

od septembra do decembra 2011. V tem 

času je veljala polovična zapora predora, 

kar pomeni, da je promet ves čas potekal 

po prostem smernem vozišču izmenično 

enosmerno. Tak režim prometa je narekoval 

še večjo potrebo po varnosti pri 

Poročilo je namenjeno predvsem delodajalcem, 

ki želijo izboljšati prometno 

varnost in ozavestiti zaposlene. 

Neprilagojena hitrost je najpogostejši 

vzrok prometnih nesreč z najhujšimi 

posledicami, saj skrajša čas, ki ga ima voznik 

za zaznavanje in reagiranje v kritični situaciji. 

Zaradi hitrosti se poveča razdalja, ki jo voznik 

potrebuje, da ustavi vozilo, poveča se možnost 

hujših poškodb ali smrti, hkrati pa se zmanjša 

možnost, da vozilo in zaščitna oprema zavaruje 

potnike. Na splošno rečeno, se pri zmanjšanju 

hitrosti za 1 % pričakuje zmanjšanje števila 

izvajanju del in pomenil večjo obremenitev 

operaterjev, ki so morali spremljati 

in nadzirati promet pred predorom in 

v njegovi notranjosti. Dokaz njihovega 

dobrega dela in ustreznosti izvedenih 

varnostnih ukrepov je tudi podatek, da 

v času sprememb prometnega režima ni 

bilo večjih prometnih incidentov. 

V prihodnosti se na mednarodni ravni 

načrtuje še izvedba sistema za videonadzor 

in avtomatsko detekcijo prometa ter 

obnova sistema prezračevanja in sistema 

radijskih zvez. 

Božidar Volk 

lažje poškodovanih v prometnih nesrečah za 2 

%, zmanjšanje števila hudo telesno poškodovanih 

za 3 % ter zmanjšanje števila prometnih 

nesreč s smrtnim izidom za 4 %. 

Zakaj zaposleni vozijo prehitro? 

Pravil o hitrosti ne upoštevajo predvsem mlajši 

vozniki, tisti, ki prevozijo veliko kilometrov v 

službene namene ter predvsem vodstveni 

delavci in delavci v administraciji, ki potujejo 

sami, brez potnikov. Zakaj pa zaposleni vozijo 

prehitro? Študije so ugotovile, da so vzroki za 

prehitro vožnjo lahko začasni (»se mi mudi«,

Avtocestno ogledalo 

V 

Sloveniji se sistem ADP v 

daljše predore (nad 1000 

metrov) vgrajuje že od leta 

2002, ko je bil prvič vgrajen 

v predora Jasovnik in Ločica. 

Do danes je bilo vgrajenih že preko 300 

detekcijskih video kamer (VD) v predore 

Kastelec, Dekani, Šentvid, Ločica, Jasovnik, 

Trojane, Podmilj, Cenkova, Barnica, 

Podnanos, Tabor, Vodole, Malečnik, Močna, 

Golo rebro in Pletovarje. 

V nadzornem centru operaterji upravljajo 

sisteme za nadzor in vodenje prometa 

s pomočjo delovnih postaj, na katerih 

so nameščene namenske aplikacije, 

ki prikazujejo stanje in dogajanje v predorih 

in na avtocestni trasi. V pomoč jim 

je tudi stenski prikazovalnik, na katerem 

se prikazujejo alarmne in žive video slike 

iz poljubnih kamer ter globalno stanje 

predorov in avtocestne trase. Ker je operater 

ves čas izpostavljen ogromni količini 

informacij, je pomembno, da ga sistemi 

sami in kolikor je mogoče učinkovito 

opozarjajo na nevarnost, ki jo zaznajo oz. 

javljajo. V ta namen je bilo razvitih mnogo 

algoritmov, ki ob pomoči podatkov, 

pridobljenih iz drugih sistemov, operaterja 

natančno obveščajo o izrednih dogodkih 

(akustično in vizualno). 

Sistem ADP reagira na naslednje predorske 

dogodke: 

• ustavljeno vozilo in predmet na cestišču, 

• pešca na cestišču, 

• dim, 

• nasproti vozeče vozilo. 

V nadaljevanju je opisan primer, kako 

sistem ADP zazna nasproti vozeče vozilo 

v predoru 

V predoru Dekani se je v odstavni niši 

ustavilo vozilo in sistem ADP ga je zaznal 

že po nekaj sekundah. Prometna 

signalizacija se je takoj preklopila na rumeno 

utripajoče stanje (omejitev hitrosti 

na 60km/h). V nadzornem centru se je 

na alarmnem monitorju prikazala video 

slika stoječega vozila in operater je bil 

opozorjen z zvočnim efektom. Potem se 

je vozilo obrnilo in se odpeljalo po predoru 

v nasprotni smeri. Zaznala ga je druga 

detekcijska kamera in sprožila alarm, ki je 

Avtoceste 

Sistem avtomatske detekcije prometa 

v predorih 

Zaradi uvedbe sistema avtomatske detekcije prometa (ADP) in ostalih sistemov, ki sodelujejo 

pri nadzoru in vodenju prometa, se je čas za detekcijo izrednih dogodkov zelo skrajšal, odziv 

operaterja, ki pokliče ustrezne intervencijske reševalne ekipe, je hitrejši, možnost za nastanek 

nesreče in verižnih nesreč pa manjša. 

»ne poznam omejitve hitrosti«) ali stalni (»sem 

bolj izkušen voznik kot ostali«, »poznam ta 

cestni odsek in prometno ureditev«). Drugi dejavniki, 

ki vplivajo na prekoračitev hitrosti so še: 

tip vozila, zakonsko določena omejitev hitrosti 

in zaznana verjetnost nadzora. 

Delodajalci lahko prispevajo k večji prometni 

varnosti predvsem tako, da zmanjšajo časovni 

pritisk na zaposlene, dobro načrtujejo časovno 

občutljive dostave blaga in ne spodbujajo 

plačevanja po hitrosti dostav. Delodajalci lahko 

varno vožnjo spodbujajo tudi z ustvarjanjem 

pozitivnega delovnega okolja, z nakupom var- 

nih vozil in varnostne opreme v vozilih (sistem 

za prostoročno telefoniranje), skrbnim izborom 

voznikov, ki jih nameravajo zaposliti, omogočanjem 

dostopa do dodatnega usposabljanja 

oz. treninga na terenu (programi varne vožnje), 

skrbnim načrtovanjem poti in urnikov vožnje. 

V okviru podjetja se lahko sprejme dokument 

o upoštevanju prometnih pravil (spoštovanje 

omejitev, prepoved uživanja alkohola itd.), ki ga 

podpišejo člani vodstva in zaposleni, in spremlja 

dobro prakso drugih podjetij. 

Vsi ukrepi, ki jih delodajalec sprejme, se 

povrnejo v obliki manjših stroškov (manjša 

9 

opozarjal na nasproti vozeče vozilo. V trenutku 

se je prometna signalizacija preklopila 

na rdečo luč in zaprla predor (enako 

sporočilo o zaprtem predoru se je pojavilo 

tudi na portalih pred predorom). 

Ponovno opozarjamo, da vozniki 

še danes ne upoštevajo rdeče luči. 

Kadar na semaforjih pred predorom 

in v njem svetijo rdeče luči, se je potrebno 

takoj ustaviti, ker je to znak, 

da je v predoru prišlo do nesreče, požara, 

nasproti vozečega vozila ali pa 

je v okvari kateri od varnostnih sistemov. 

Amir Mehadžić 

poraba goriva, manjši stroški vzdrževanja vozil, 

manjši stroški zavarovanj, manjši stroški zaradi 

prometnih nesreč), manj je izgubljenih delovnih 

dni zaradi bolniške, manj stresa na delovnem 

mestu, zaposleni so bolj zadovoljni z delom. 

Hkrati se zmanjšajo potrebe po preiskavah prometnih 

nesreč in birokratskih postopkih, manj 

je izgubljanja časa zaradi prerazporejanja dela, 

manj vozil na popravilu, izboljša se izvedba 

operativnih nalog na terenu. 

Vir: www.avp-rs.si 

Mag. Ulrich Zorin

10 Avtoceste Avtocestno ogledalo 

Manj kot 300 metrov do preboja druge 

cevi v predoru Markovec 

Od lanskega poletja se dela v predoru izvajajo samo še z rezanjem hribine; ta dela se po tehnologiji 

in opremi precej razlikujejo od običajnega postopka z razstreljevanjem in odkopavanjem iz 

predhodne faze. V kratkem bo objavljen tudi zadnji razpis za vgradnjo elektrostrojne opreme v 

predoru. V drugi polovici leta se bodo v predoru že intenzivno izvajala gradbena dela. 

Rezalni stroj SANDVIK MT720 v predoru (vir: arhiv DARS d.d.) 

Rezanje hribine pod poseljenim področjem 

Postopek rezanja hribine v predelu, ki ga posebej določa 

uredba o DLN, se je začel 12. julija 2011. Izvajalec uporablja rezalni 

stroj za delni izrez SANDVIK MT 720, ki je predstavnik 

najnovejše generacije tovrstnih strojev in se z maso 135 ton uvršča 

v razred ekstremno težkih tovrstnih strojev. Moč motorja 

rezalne ročice je 300 kW. Stroj je opremljen z napravo za vodenje, 

s katero je mogoče natančno prilagajanje izkopnega profila 

projektnim zahtevam. Čas, ki ga je stroj potreboval za rezanja 

izkopnega koraka kalote dolžine 1,7 metrov, v katerem približno 

tretjino profila sestavlja kalkarenit, je bil v začetku od 4 do 6 

ur. V nadaljevanju del pa so geotehnične razmere omogočile 

podaljšanje izkopnega koraka na 2,2 m. V takšnih razmerah so 

se učinki rezanja izboljšali. Tako dolg korak se zdaj izreže v 4 

do 5 urah, kar pomeni okoli 25m 3 /h. Rezanju kalkarenita sta 

namenjeni približno dve tretjini časa. Delovišče je opremljeno 

z odsesovalnim odpraševalnim sistemom, ki učinkovito 

zmanjšuje zaprašenost delovišča. Seizmični učinki na površini 

pri nadkritju okoli 15 m na področju, kjer se izvaja rezkanje, so 

daleč pod dovoljeno mejo. Ker pa je v pogojih majhnega nadkritja 

za prebivalce izredno obremenilen hrup, ki nastaja med 

rezanjem, je bilo potrebno omejiti nočno delo. Dela v predoru 

zaenkrat potekajo v skladu s trenutnimi terminskimi plani, le 

konec leta 2011 je zaradi remonta stroja prišlo do enomesečne 

prekinitve. Prva severna cev je bila prebita 17. januarja 2012. 23. 

januarja 2012 je izvajalec prestavil rezalno garnituro in začel 

rezati hribino preostalih 500 metrov v drugi cevi. V začetku 

marca je izvajalec tudi začel z izdelavo hidroizolacije in notranje 

predorske obloge. 

Elektrostrojna oprema predora 

Marca 2012 so bili dokončani izvedbeni projekti elektrostrojne 

opreme; sledi razpis, ki bo objavljen v prvi polovici leta. Upa- 

Preboj v severni cevi (17. 1. 2012) 

Začetek betoniranja notranje predorske obloge 

mo le, da med razpisom ne bo zapletov in da vgradnja opreme 

ne bo podaljšala predvidenega roka predaje hitre ceste v promet. 

Na portalih predora bosta dve pogonski centrali. Predor 

bo upravljal nadzorni center v Kozini. Signalizacija in oprema 

predora bosta izvedeni tako, da bo izpolnjena zahteva naročnika, 

da bo skozi posamezno predorsko cev možno voditi obe 

smeri prometa v primeru nesreč v eni od predorskih cevi in v 

času daljših zapor med popravili predora, ko prometa ni mogoče 

preusmeriti na druge ceste. V odstavnih nišah bo vgrajena 

ograja z opremo, ki bo preprečevala morebitni čelni nalet vozil 

v zaključno steno odstavne niše. Za prezračevanje predora bo 

skrbelo 20 ventilatorjev. Za ustrezno dimenzioniranje prezračevalnega 

sistema predora so bile opravljene dodatne meritve 

hitrosti vetrov oz. burje v območju portalov. 

Dr. Miklavž Čepon, univ. dipl. inž. grad.

Avtocestno ogledalo 

Napoved obnovitvenih 

gradbenih del 

Skupna predvidena vrednost izvedenih obnovitvenih gradbenih 

del v letu 2012 znaša 27,55 mio evrov. Večji del sredstev je 

namenjen obnavljanju vozišč, manjši del denarja pa bo šel za 

obnovo premostitvenih in ostalih objektov in naprav ter pridobitev 

projektne dokumentacije za obnovitvena dela v prihodnjih 

letih. 

Izvedba obnovitvenih del na avtocestah 

zahteva delne in popolne 

zapore smernega vozišča, zato se 

bodo vsa večja dela v največji možni 

meri izvajala zaporedno in zunaj 

največjih sezonskih prometnih obremenitev 

oziroma v času najmanjših jutranjih 

in popoldanskih prometnih konic. Pri izvajanju 

obnovitvenih del je že z razpisno 

dokumentacijo predvideno, da bodo potekala 

vse dni v tednu, ves svetli del dneva, 

posamezne faze pa tudi ponoči. 

Obnavljala se bodo vozišča avtocest 

na starejših odsekih slovenskega avtocestnega 

omrežja, ki so najbolj dotrajani. 

Načrtuje se obnova več kot 42 kilometrov 

vozišč. Dela se bodo izvajala na odsekih 

Lipce–Lesce, Unec–Postojna, Divača– 

Kozina, Gabrk–Sežana, Šentilj–Pesnica, 

Dramlje–Celje, Šentrupert–Vransko, 

Vransko–Trojane in Celovška cesta–Koseze 

(Ljubljana). Manjša investicijska 

vzdrževalna dela se bodo izvajala na celotnem 

starejšem AC omrežju. Posebej 

zahtevna bo obnova voziščne konstrukcije 

na odseku severne ljubljanske obvoznice 

med Celovško cesto in razcepom 

Koseze, saj gre za enega od prometno 

najbolj obremenjenih delov na celotnem 

avtocestnem omrežju. Popravilo bo logistično 

zahtevno, poleg tega bomo pri 

obnovi prvič uporabili tehnologijo recikliranja 

obstoječih materialov voziščne 

konstrukcije, kar predstavlja poseben 

izziv tudi s tehnološkega vidika. To bo 

prva rekonstrukcija dela severne obvoznice. 

V naslednjih letih bomo postopo- 

ma obnavljali odsek proti 

razcepu Zadobrova. 

Da bi zagotovili trajnost 

konstrukcij premostitvenih 

objektov in preprečili 

nadaljnje propadanje 

premostitvenih objektov, 

smo v letošnjem letu predvideli 

dokončanje obnove 

hidroizolacije in asfalta na 

viaduktu Moste, obnovo 

barvnega premaza in talnega 

oboka v predoru Karavanke, obnovo 

nadvozov Postojna in Pokoše, obnovo 

mostov čez Framski potok in Brezovec 

ter zamenjavo dilatacije na nadvozu v 

Slivnici. Obnova asfaltov in hidroizolacij 

na objektih ter popravila nekaterih 

dilatacij se bodo nadaljevali na območju 

celotnega AC omrežja. Nadvoz Postojna 

soupravljata DARS in DRSC, saj preko 

njega poteka glavna cesta, zato izvedbo 

del sofinancira DRSC. Podobno nadvoz 

Pokoše soupravljata DARS in občina Slovenska 

Bistrica, ker prek tega nadvoza 

poteka lokalna cesta. 

V službi za organizacijo obnov smo 

zadolženi tudi za izvedbo protihrupnih 

ukrepov na V. in X. evropskem prometnem 

koridorju. V letu 2011 smo prijavili 

kohezijski projekt Izgradnja protihrupnih 

ograj na petih avtocestnih odsekih 

v RS (Brezovica – Vrhnika, Unec – Postojna, 

, Malence–Šmarje - Sap, Dramlje– 

Celje in Celje–Arja vas), vreden okoli 50 

mio evrov, v dopolnitev Operativnega 

programa razvoja okoljske in prometne 

infrastrukture in uspeli. Tovrstna dela še 

nikjer v Evropi niso bila vključena v črpanje 

sredstev iz kohezijskega sklada, zato 

je projekt edinstven tudi evropskem prostoru. 

V letošnjem letu je predviden pričetek 

gradnje protihrupnih objektov na 

odseku Brezovica–Vrhnika in Unec–Postojna. 

Za izvedbo protihrupnih ukrepov 

je v letošnjem Poslovnem načrtu predvidenih 

nekaj več kot 7 milijonov evrov. 

Matic Poznič 

Avtoceste 

11 

Popis neprodanih vinjet 

Štetja neprodanih vinjet za leto 2011 so 

potekala januarja v Dragomlju. 

Pred začetkom prodaje vinjet za 

posamezno leto vsem pogodbenim 

prodajalcem vinjet dostavimo potrebno 

količino vinjet. Pogodbeni prodajalci so 

dolžni dostaviti vinjete na vsa njihova prodajna 

mesta. Domači prodajalci (komisionarji) 

nam dvakrat mesečno, tuji (agenti) pa enkrat 

mesečno sporočijo število prodanih vinjet, 

ki jih morajo nato plačati v pogodbeno določenem 

roku. Konec leta morajo pogodbeni 

prodajalci vrniti razliko med dobavljenimi in 

prodanimi oz. plačanimi vinjetami. Da ugotovimo, 

ali so nam res vrnili točno količino 

vinjet, v mesecu januarju opravimo štetje 

oziroma popis neprodanih vinjet. 

Osem komisionarjev in šest agentov nam je 

skupaj vrnilo nekaj manj kot 820.000 kosov 

vinjet. Štetje izvajata popisna komisija in 

Služba za prodajo. Popis vinjet se od drugih 

popisov razlikuje po tem, da poteka pod 

video nadzorom in da je med štetjem ves čas 

prisoten tudi predstavnik varnostne službe. 

V izogib morebitnim problemom, ki bi nastali 

zaradi razlik med številom vinjet, ki smo jih 

prešteli mi, in številom vrnjenih vinjet, ki 

so ga navedli pogodbeni prodajalci, so pri 

popisih ves čas prisotni tudi predstavniki 

podjetja, katerega vrnjene vinjete se trenutno 

preštevajo. 

Ob popisu komisija najprej odpečati kartonske 

škatle in razdeli vinjete med člane popisne 

komisije. Vsak paket vinjet preštejeta 

dva člana komisije; če je ugotovljena razlika 

med številom preštetih vinjet in številom 

vinjet, ki ga v dokumentaciji navede pogodbeni 

prodajalec, štetje ponovita še druga 

dva člana komisije. Po končanem štetju se 

sestavi končni zapisnik o ugotovljeni količini 

preštetih vinjet, ki ga podpiše tudi predstavnik 

pogodbenega prodajalca. V primeru, da 

nam prodajalci vrnejo premalo vinjet, se jim 

za razliko izstavi račun. 

Po preštetju se vinjete zložijo v kartone, ki v 

centralnem skladišču zapečateni čakajo na 

uničenje. 

Darja Bartolj


Posipalec za mokro soljenje na 

izpostavi Vipava 

Tovorno vozilo iveco eurotrakker s posipalcem SIRIUS SH4400 je bilo za izpostavo Vipava, ki 

deluje v okviru ACB Postojna, dobavljeno v letu 2010. 

Posipalec EPOKE SIRIUS COMBI SH 4400 

Dobava omenjenega vozila 

je bila posledica odločitve, 

da se bo na hitri cesti H4 

Razdrto–Vrtojba uvedlo 

mokro soljenje ceste s solnico. 

Odločitev je razumljiva. Hitra cesta 

H4 med mednarodnim prehodom Vrtojba 

in razcepom Nanos poteka po podnebno 

verjetno najprijaznejšemu delu naše države. 

Temperature, ki so višje kot v ostalemu 

delu Slovenije, omogočajo optimalno 

Burja v začetku februarja 2012 

Po dokaj mili prvi polovici zime se je vreme ob koncu meseca 

januarja povsem obrnilo. 27. januarja je na Primorskem začela 

pihati zelo močna burja, ki ni ponehala skoraj 20 dni. V tem 

časovnem obdobju je na večini cestno-vremenskih postaj kar štirikrat 

dosegla sunke orkanskih vrednosti, ki so presegali hitrost 120 km/h. 

Ob tem so se temperature spustile globoko pod ničlo, kar je skupaj z 

močnim vetrom ustvarilo prave sibirske razmere. 

Tudi letošnja burja je na več lokacijah vzdolž hitre ceste dosegla velike 

hitrosti; kot že v preteklih dveh zimskih obdobjih so prednjačile postaje 

na priključku Ajdovščina, na viaduktu Selo ter na Rebrnicah, kjer je bilo 

na območju viadukta Lozice izmerjenih kar 209,2 km/h! 

In kaj omenjeni podatki pomenijo v naravi oziroma na cestišču? 

Na to vprašanje bom odgovoril z nekaj suhoparnimi podatki, povzetimi 

iz poročila o škodi, ki jo je burja povzročila na hitri cesti. 

Burja je za seboj pustila dve praktično uničeni predkrižiščni tabli, petin- 

delovanje slanice na cestišču. Drugi razlog 

za mokro soljenje je seveda tudi boljši oprijem 

soli na cestišču, ki zaradi velikokrat 

vetrovnega vremena v času zimske akcije, 

še bolj pa ob preventivnem posipu dodatno 

otežuje učinkovitost soljenja s suho 

snovjo. Res je sicer, da je še najbolje takrat 

(in to se dogaja velikokrat), ko močan veter 

kar sam suši cestišče, vendar se na večno 

pomoč od »tam zgoraj« ne moremo zanašati. 

No, zanašamo se že lahko, težko bi to 

pojasnili uporabnikom. 

Posipalec EPOKE SIRIUS COMBI SH 

4400 je odgovor na vse prevečkrat nezanesljivo 

pomoč burje. Kombinirani posipalec 

za suho in mokro posipanje se od 

klasičnih posipalcev najbolj razlikuje po 

tem, da omogoča poleg posipanja samo 

suhega materiala oziroma suhega materiala 

s pomočjo vlaženja (kar omogočajo 

vsi posipalci) tudi samostojno škropljenje 

tekočine in ločeno posipanje obeh 

materialov istočasno. To mu omogočajo 

že večje kapacitete prostora za soljenje 

in rezervoarja za škropljenje. Poleg sedmih 

kubičnih metrov suhe snovi lahko 

posipalec v dveh stranskih in enem notranjem 

rezervoarju prevaža še do 4600 

litrov tekočine. Večja kapaciteta omogoča 

daljšo obhodno obdobje brez vmesnih 

postankov v bazi za dodajanje posipnega 

materiala. 

Druga posebnost posipalca je izvedba 

posipnega krožnika s šestimi dodanimi 

cevkami za mokro škropljenje, ki omogočajo 

samostojno škropljenje tekočine, 

največkrat slanice. Slanico mešamo sami 

v mešalu Rikomix, shranjujemo pa jo v 

cisterni s kapaciteto 30.000 litrov, ki jo 

imamo na izpostavi. V letošnjem februarju 

smo bili zaradi trdoživega in dolgotrajnega 

mraza tudi na naši izpostavi 

prisiljeni slanico občasno zamenjati za 

kalcijev klorid. 

Toni Obid 

dvajset polomljenih ali »pobeglih« prometnih znakov, nekaj sto metrov 

varovalne mreže, ki jo je burja polegla na tla; okoli dva tisoč protislepilnih 

elementov se je odločilo, da bo od te zime svojo funkcijo opravljalo 

nekje drugje, največ jih je prebegnilo v bližnje vinograde. Obupale so 

tudi tri zapornice pred predori na Rebrnicah, da obnašanja vetrovreč 

niti ne omenjamo. 

Ker so morali vztrajati kot fizična zapora na zaprti cesti, jih je skupilo 

tudi pet tovornjakov, beležimo sicer bolj majhne poškodbe, kot so 

udarnine in zlomi okončin. 

Cesta se je na nekaterih odsekih spremenila v njivo, ampak ker nismo 

registrirani za kmetijstvo smo se jo lotili z metlami in ne s traktorji. 

Ampak zastava, naša zastava je bila neuničljiva. Upirala se je orkanu in 

pokazala nepopustljivost. Nepopustljivost do nerazpoznavnosti! 

P.S. Pomlad je v zraku

Znotraj Darsa 

Avtoceste 

Glavni vir prihodkov družbe je bil v 

lanskem letu učinkovito obvladovan 

Leto 2011 se je že toliko odmaknilo, da je mogoč objektiven pogled nazaj. V področju za izvedbo 

cestninjenja ga ocenjujemo za uspešno. 

Glavnina dela in naporov je temeljila 

na planskih izhodiščih, ki jih 

obravnavamo v nadaljevanju. 

Povečanje prihodkov iz naslova 

cestninjenja in obvladovanje 

stroškov 

Prihodki iz naslova cestninjenja tovornih 

vozil so skupaj z DDV znašali 

170.937.802,43 evrov z DDV, kar pomeni, 

da so bili za 1,8 % večji kot leta 2010. Res 

da je povečanje dohodka posledica povečanja 

prometa po avtocesti, toda vso 

to cestnino je bilo potrebno »pobrati«. 

Glede na to, da se tovorna vozila cestninijo 

na 28 postajah, od katerih so tri dvostranske 

avtomatske, si lahko predstavljamo, 

kako zahtevno je to delo, tako z 

organizacijskega kot logističnega vidika. 

Prihodki iz naslova prodaje vinjet 

na lastnih prodajnih mestih so znašali 

10.743.067,50 evrov in so bili 13 % večji 

kot leto prej. Povečana prodaja 

je prispevala opazen delež k 

418.000 več prodanim vinjetam 

v skupni prodaji DARS 

d.d. 

Stroški poslovanja so dosegli 

95 % planiranih stroškov. 

K tako dobremu rezultatu je 

največ pripomoglo skrbno 

spremljanje in zmanjševanje 

števila opravljenih delovnih 

ur, tako redno zaposlenih kot 

študentov. 

Učinkovit in strokoven 

cestninski nadzor (CN) ter sankcioniranje 

kršiteljev 

Cestninski nadzor je poleg dodatnih 

pooblastil in nalog, za katere je zadolžen, 

uspešno izvaja tudi svojo osnovno 

dejavnost – nadzor uporabe vinjet. Izdanih 

je bilo za 3 % manj plačilnih nalogov, 

kar lahko jemljemo za dokaz, da je bila 

vinjeta dokončno sprejeta kot način plačila 

cestnine, ki se mu ni dobro izogibati. 

Posebej smo ponosni, da nam je uspelo 

pridobiti pooblastilo za uporabo modrih 

luči na vozilih cestninskega nadzora, kar 

je cestninskim nadzornikom dalo še večjo 

prepoznavnost in prispevalo k njihovemu 

kvalitetnemu in varnemu delu. 

Zagotavljanje pogojev za varno 

delo zaposlenih in varnosti udeležencev 

v prometu 

To nalogo smo izvajali z načrtnim iz- 

13 

obraževanjem zaposlenih za varno delo 

in samozaščitno delovanje ter ukrepi za 

manjše izpostavljanje pri prečkanju avtoceste. 

Vse več je tudi zunaj nivojskih 

prehodov nad avtocesto ali pod njo; s 

tem je dostop do cestninskih kabin bistveno 

varnejši. Uvedeni so bili dodatni 

varnostni ukrepi na prodajnih mestih 

vinjet. K večji varnosti udeležencev v 

prometu prispevajo tudi novo-pridobljena 

pooblastila oziroma možnost uporabe 

modrih luči na vozilih cestninskega nadzora, 

ki v primeru nevarnosti učinkovito 

zavarujejo kraj dogodka. 

Povečevanje zadovoljstva uporabnikov 

Poskušali smo ga doseči s približevanjem 

prodajne ponudbe uporabnikom. 

Odprto je bilo prodajno mesto vinjet na 

CP Postojna, delovni čas na vseh prodajnih 

mestih pa je bil prilagojen potrebam 

uporabnikov. Začeli smo prodajati tudi 

avstrijsko vinjeto, po kateri so uporabniki 

pogosto spraševali ob nakupu vinjete 

za slovenske avtoceste. Velik vpliv na 

zadovoljstvo uporabnikov ima tudi način 

izvajanja cestninskega nadzora. Pri izvajanju 

slednjega smo si prizadevali, da 

bi nadzor izvajali samo takrat, ko ni bil 

preveč moteč za odvijanje prometa. 

Verjamemo, da bo tudi letošnje leto za 

cestninjenje uspešno. Podatki o prometu 

vozil na avtocesti kažejo, da bo, saj trenutno 

beležimo rast v višini 1,3 %. 

Peter Kejžar 

V tabeli so prikazane največje izmerjene hitrosti 

vetra na CVP v obdobju med 27. januarjem in 15. 

februarjem 2012: 

Viadukt Lozice 209,2 km/h 

Viadukt Selo 186,8 km/h 

Viadukt Šumljak 158,4 km/h 

Nadvoz Ajdovščina 154,1 km/h 

Viadukt Tabor 135,0 km/h 

Strelišče Mlake 132,1 km/h 

Viadukt Ribnik 132,1 km/h 

Razcep Nanos 129,2 km/h 

Zajčica 127,8 km/h 

Zemono 123,5 km/h 

Izpostava Vipava (pred 

okvaro senzorja) 

121,0 km/h 

Toni Obid, Marko Korošec


Avtoceste plužijo, kosijo in vzdržujejo 

tudi zunaj naših meja 

Ker obnavljanje avtocest in vzdrževalna dela na njih niso le slovenska posebnost, smo se povezali 

s upravljavci avtocest in hitrih cest v sosednjih državah ter jih povprašali, kako deluje njihov 

sistem in kako se z mnenji voznikov in poročanjem medijev soočajo pri njih. 

Večina zaposlenih v naši družbi 

se verjetno vsak dan srečuje 

z mnenji in zamislimi 

uporabnikov, ki bi vsak na 

svoj način uredil stanje na 

avtocestah in hitrih cestah v Sloveniji. Ker 

naše delo redno spremljajo tudi mediji in 

s tem sooblikujejo podobo naše družbe v 

javnosti, pogosto dobimo občutek, da so 

kritike upravičene in da obnovitvena in 

vzdrževalna dela opravljamo zgolj v naši 

družbi in v naši državi. Prav je, da mediji in 

uporabniki pozorno spremljajo naše delo, 

a včasih radi pozabljajo, da vozniki avtoceste 

tudi uničujemo in da je naša družba 

odgovorna za varnost vseh uporabnikov. 

Za lažjo predstavo smo zbrali in 

primerjali nekaj splošnih podatkov o 

prometu v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. 

Po ozemlju je največja država 

Avstrija in temu primerno njihova družba 

ASFINAG, ki je v popolni državni lasti, 

upravlja in vzdržuje največ kilometrov 

avtocest (2175). Hrvaške avtoceste 

so v lasti štirih koncesionarjev, dveh zasebnih 

in dveh državnih. Koncesionarji, 

združeni v združenje HUKA, vzdržujejo 

in upravljajo 1250 kilometrov avtocest, 

slovenski Dars pa 607. Promet je razporejen 

po več poteh in v Sloveniji je delež 

tovornega prometa na cestah najvišji (84 

%). Sledi Hrvaška (74 %), medtem ko v 

Avstriji nekaj več kot tretjina tovornega 

prometa poteka po železnicah. Tudi delež 

potnikov, ki potujejo po cestah, je v 

Sloveniji višji od evropskega povprečja 

(86 %, evropsko povprečje je 79 %). Za 

potovanje z vlakom 

se največ potnikov 

odloči v Avstriji (11 

%), na Hrvaškem z 

vlakom potuje nekaj 

več kot 5 % potnikov, 

v Sloveniji 

pa le 2,9 %. 

Spremembe cestninjenja 

niso 

predvidene 

Tako na 

Hrvaškem kot v 

Avstriji in Sloveniji 

so vsi prihodki od 

cestninjenja namensko vezani. Vsi trije 

upravljavci prihodke od cestnine vlagajo 

v gradnjo, obratovanje in varnost avtocestnega 

omrežja. Cestninski sistem v 

Avstriji je podoben slovenskemu, saj za 

vozila z maso manjšo od 3,5 ton velja vinjetni 

sistem, tovorna vozila pa cestnino 

plačujejo s pomočjo t. i. GO-box enot (on- 

-board units). Na Hrvaškem je cestninski 

sistem za osebna in tovorna vozila enak, 

uporabniki pa lahko izbirajo med plačevanjem 

na cestninski postaji, ENC enotami, 

ki so predplačniške ali poplačniške, 

zato ustavljanje na cestninskih postajah 

ni potrebno, ali plačilnimi karticami. 

Tako v avstrijski kot hrvaški avtocestni 

družbi ne načrtujejo sprememb cestninjenja, 

razmišljajo pa o nadgradnji in 

izboljšanju trenutnega sistema. 

Zadovoljstvo uporabnikov 

Kot so nam zagotovili avstrijski in 

hrvaški kolegi, so mnenja in kritike uporabnikov 

njihovih avtocest dobrodošla. 

V avstrijskem Asfinagu so prepričani, 

da voznikom zagotavljajo dograjeno, 

prometno varno in dobro vzdrževano 

avtocestno omrežje. Stališča uporabnikov 

vsako leto preverijo z raziskavo o 

zadovoljstvu uporabnikov in na podlagi 

rezultatov izboljšujejo svoje storitve. 

Koristnosti oziroma nujnosti obnovitvenih 

in vzdrževalnih del se zavedajo 

tudi uporabniki hrvaških avtocest. Kot 

pravijo hrvaški kolegi, vozniki podpirajo 

vsako vlaganje in izboljšave v avtocestno 

omrežje, saj povečujejo njihovo varnost 

in kakovost vožnje. Obnovitvena dela poskušajo 

organizirati tako, da bi čim manj 

ovirala promet, a uporabniki tega včasih 

ne razumejo. Bolj kot z zastoji so uporabniki 

nezadovoljni z višino cestnine v času 

obnovitvenih del, saj veliko uporabnikov 

meni, da se takrat cestnina ne bi smela 

obračunavati ali da bi morala biti zaradi 

zmanjšanih hitrosti nižja. Izkušnje z mediji 

so različne in odvisne predvsem od 

načina poročanja. Ko se pojavijo težave ali 

zastoji ob obnovitvenih delih, negativno 

nastrojeni članki hitro zasedejo naslovnice 

časopisov in najbolj gledane televizijske 

termine. Tudi v zimskem času se 

pogosto dogaja, da so številni uporabniki 

nezadovoljni z izvajanjem zimske službe 

in pričakujejo »črno cesto«, na kateri 

jim ne bi bilo treba zmanjševati hitrosti. 

Ob tem sami večkrat pozabijo na zimsko 

opremo za svojega jeklenega konjička ali 

se ne zmenijo za vremensko napoved. V 

takšnih primerih lahko mediji z opozorili 

v dnevnih novicah veliko prispevajo k 

ozaveščanju javnosti. 

Vinjete 

In kakšno je mnenje hrvaških kolegov 

o naših avtocestah? Opisujejo jih kot dobro 

opremljene, moderne in predvsem 

varne. Kot največjo razliko med njihovimi 

in našimi avtocestami izpostavljajo 

način cestninjenja. Menijo, da so hrvaškim 

uporabnikom slovenske vinjete neprijazne 

in predrage, saj naše avtoceste 

večinoma uporabljajo le kot tranzitno 

pot. 

Več izkušenj z izdajanjem in uporabo 

vinjet imajo v Avstriji; v družbi Asfinag 

ugotavljajo, da je takšen način cestninjenja 

z gospodarskega vidika zelo ugoden, 

saj so stroški proizvodnje vinjet nizki, 

težave z upravljanjem majhne, avtocestne 

nalepke pa so dobro sprejete tudi 

med uporabniki; uporaba je enostavna, 

vinjete so dostopne na več kot 6000 prodajnih 

mestih. Zanimivo ali pa povsem 

razumljivo je, da avstrijski mediji pred 

uvedbo novih vinjet novicam o barvi in 

uporabi vinjet ne namenjajo tolikšne pozornosti 

kot v Sloveniji. 

Teja Kržišnik

Znotraj Darsa 

Avtoceste 

Kjer je volja, tam je pot 

Želim biti srečen, zadovoljen, uspešen. Želim kupiti nov avto, najti boljše delo … Želim to in 

ono… Željam ni konca. Nenehno se pojavljajo in v hlepenju po njihovi uresničitvi nam mineva 

življenje, postajamo utrujeni, brezvoljni in nezadovoljni. Temu ni konca. 

Svojo srečo in uspeh vežemo na nekaj, česar nimamo, 

običajno na materialne narave, ali pa se nam enostavno 

zdi, da nas pri uresničevanju želja ovirajo drugi. To 

počnemo zelo radi. Radi se primerjamo z drugimi in 

radi iščemo razloge za svoj neuspeh in nezadovoljstvo 

pri drugih. Nezadovoljstvo in razočaranje zaradi neuresničenih 

želja vplivata na naše počutje in nenazadnje na zdravje. Le redko 

se vprašamo, kaj lahko storimo sami. Če res želimo kaj spremeniti 

na bolje, je potrebno kaj več kot samo lepe želje. Potrebujemo notranji 

vzvod, ki nas premakne in usmeri proti želeni spremembi. 

Potrebujemo trdno odločitev in voljo, saj vemo, da kjer je volja, 

je tudi pot. Včasih pa je zunanji vzvod – kot bolezen. Ta vzvod je 

boleč, mi pa si ne želimo, da boli. 

Novi zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki je začel veljati 

decembra 2011, vnaša pomembno novost. To je promocija 

zdravja. Zakon določa, da mora delodajalec načrtovati in izvajati 

promocijo zdravja na delovnem mestu in v Darsu to že počnemo. 

In če se vrnemo k volji, se nekateri vključujejo v aktivnosti 

promocije zdravja, drugi pa ne. To je stvar osebne odločitve in 

volje posameznika. Ko se resnično zavemo, da nam zdravja ne 

more nihče podariti, tudi če ga k temu zavezuje zakon, kakor 

tudi ne zadovoljstva in uspeha, potem smo že na pravi poti, potrebujemo 

le še »akcijo«. 

V lanskoletnem programu obvladovanja telesne teže 

»Vitalnost za varnost« so nekateri sodelavci pokazali izjemno 

voljo in dosegli odlične rezultate na osebni ravni, zato še enkrat 

izrekamo čestitke vsem sodelujočim. Najboljše skupine so bile 

nagrajene s strokovno ekskurzijo na Dunaj. Bilo je prijetno in 

zabavno doživetje, udeleženci pa so bili mnenja, da potrebujemo 

še več takšnih druženj in aktivnosti. 

Dars v rožicah 

Ob mednarodnem dnevu žena 

smo tudi v družbi DARS d.d. 

poskrbeli za pozornost, namenjeno 

svojim sodelavkam. Na 

sedež družbe, na avtocestne 

baze in cestninske postaje je 

bilo razdeljenih nekaj več kot 

300 pisanih in dišečih vijolic. 

Med vsemi zaposlenimi v 

Darsu je nežnejši spol sicer 

v manjšini, približno četrtina 

zaposlenih je žensk. 

15 

Načrt promocije zdravja v letu 2012 

Služba za organizacijo in kadre ter Služba za varnost in 

zdravje pri delu sta za leto 2012 pripravili Načrt promocije 

zdravja v letu 2012, ki ga je potrdila uprava Darsa. Načrt predvideva 

aktivnosti, ki ljudi povezujejo s prijetnim in koristnim 

za njihovo počutje in zdravje. Tako bomo nadaljevali izvajanje 

nekaterih aktivnosti, druge pa uvajamo na novo: 

• Po priporočilih zdravnikov specialistov medicine dela bomo 

nadaljevali izvajanje programa obvladovanja telesne teže. 

• Za širšo oživitev sprememb na bolje znotraj Darsa bomo začeli 

graditi interno mrežo promotorjev zdravja in ustvarjalnosti. 

• Za izboljšanje počutja in zadovoljstva bodo potekale aktivnosti 

pod imenom »Ravnovesje dela in življenja«, in sicer v okviru 

programa Zdravje – naložba za prihodnost, ki ga sofinancira 

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 

Podrobnosti posameznega programa so še v pripravi, vendar 

boste kmalu imeli priložnost preizkusiti svojo voljo na poti v 

bolj zadovoljen in v vseh pogledih boljši jutri. 

Helena Pleslič 

Izvedbo programov »Vitalnost za varnost« in »Zdravje – naložba 

za prihodnost« je na podlagi javnega razpisa finančno podprl 

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

16 Avtoceste 

Strateške delavnice 

Kompetence zmagovalnih podjetij in nov Darsov strateški načrt 

Če želijo podjetja preživeti in uspevati v današnjem 

stalno spreminjajočem se okolju, bodo morala uporabljati 

povsem nove pristope vodenja in upravljanja. 

Po mnenju profesorja C. K. Prahalada (Poslovna šola, 

Univerza v Michiganu) bodo podjetja prihodnosti 

poslovala po dveh, na prvi pogled nasprotujočih si konceptih: na 

eni strani jasen strateški pogled v prihodnost in dolgoročno razmišljanje 

ter na drugi strani operativna odličnost in odpornost 

v sedanjosti. To pa pomeni, da se ne bodo smela več zanašati na 

pristop »počakaj in nato odreagiraj«, temveč bo za njih edini uporabni 

pristop »predvidevaj in ustvari«. 

Za Darsov uspeh v prihodnosti ključne naslednje dobre 

poslovne prakse: 

• Večja tržna usmerjenost in diverzifikacija prihodkovnega portfelja, 

v katerem se bo povečeval delež necestninskih prihodkov 

oz. prihodkov z visoko dodano vrednostjo (npr. prodaja 

znanja, storitve, ki imajo v sebi visok delež dodane vrednosti 

itd.). 

• Inovativna, projektna, razvojno naravnana in učeča se kultura 

ter bolj vitko poslovanje (stroškovno učinkovito in gospodarno). 

• Hitro odzivanje na spremembe in delovanje v strateških partnerskih 

mrežah. 

• Organizacijska struktura bo morala postati bolj fleksibilna in 

manj hierarhična; ključnim posameznikom bo morala omogočiti 

več avtonomije in pristojnosti. 

• Družba bo morala skrbeti za zadovoljstvo uporabnikov in zagotavljanje 

večje pretočnosti in varnosti AC omrežij. 

• Uspešno upravljanje informacij ter izkoriščanje internih in eksternih 

sinergij v poslovnem okolju sistema DARS d.d. 

Obstoječi poslovni model, ki funkcionira v okviru poslovnega 

sistema DARS d.d., je torej potrebno okrepiti, da naš razvoj 

ne bi stagniral in da bomo tudi v prihodnosti sposobni servisirati 

naše obveznosti, ki izvirajo iz nastalega dolga. 

Novi strateški načrt družbe 

Zato smo skupaj z zunanjimi svetovalci iz svetovalnega 

podjetja Energos med decembrom 2011 in februarjem 2012 intenzivno 

pripravljali novi strateški načrt družbe DARS d.d., s 

katerim smo določili smernice za prihodnjih pet let delovanja 

(2012–2016). Strateški načrt predstavlja ključen dokument za 

uspešno nadaljevanje razvojnega procesa s pomočjo strateškega 

načrtovanja in prenove poslovnih modelov v poslovnem sistemu 

DARS d.d. 

Pri tem je izredno pomembno, da je strateški načrt družbe 

usklajen tako s predstavniki lastnika in upravo (t.i. top down 

Zbiranje plastičnih zamaškov 

Iz dneva v dan je več ljudi, ki so potrebni 

naše pomoči in eden od načinov, 

kako jim olajšati življenje, so tudi 

vseslovenske akcije zbiranja plastičnih 

zamaškov. 

Na takšno akcijo smo se ob koncu 

preteklega leta odzvali tudi na sedežu 

družbe na Dunajski cesti v Ljubljani. 

Zbrali smo lepo število zamaškov za 

Strateška mapa poslovnega sistema DARS d.d. 

Znotraj Darsa 

koncept oz. pristop od zgoraj navzdol) kot tudi z zaposlenimi 

(t.i. bottom up koncept oz. pristop od spodaj navzgor). Zato smo 

oblikovali ožjo in širšo projektno skupino zaposlenih, ki je na 

projektnih delavnicah, v diagnostičnih intervjujih, spletni analizi 

in z delom v manjših timih sodelovala pri oblikovanju nove 

strategije družbe. 

Tako je nastala t.i. strateška mapa (slika 1), s katero so definirani 

ključni elementi nove strategije družbe DARS d.d.: novo 

Darsovo poslanstvo in vizija, ciljne vrednote zaposlenih ter pet 

ključnih strateških usmeritev v prihodnosti. 

Strateški načrt predstavlja in bo tudi v prihodnje predstavljal 

enega od ključnih internih dokumentov naše družbe in je podlaga 

za pripravo oz. nadgradnjo različnih poslovnih in kadrovskih 

procesov (npr. izobraževanje in usposabljanje, karierni 

razvoj zaposlenih, upravljanje uspešnosti). 

Alenka Košič 

nakup dvigala za invalidno deklico. 

Seveda nam ni uspelo zbrati dovolj 

zamaškov za celotno poplačilo, vendar 

je vsak dar dragocen, hkrati pa nas 

tovrstna pomoč nič ne stane in je 

prijazna do narave. Zbirajo se plastični 

zamaški pijač, jogurtov, mleka, šamponov, 

pralnih sredstev in vsi zamaški 

z znakom za reciklažo, PP ali PE. Kot 

zanimivost povejmo, da podjetja za 

reciklažo eno tono zamaškov odkupijo 

za 200 do 300 evrov. 

Ker akcije zbiranja zamaškov potekajo 

ves čas in po vsej Sloveniji, vas 

vabimo, da se na podoben način 

organizirate tudi v vaših organizacijskih 

enotah in z malo truda pomagate 

pomoči potrebnim.

Znotraj Darsa 

Notranje ravnovesje lahko 

ponovno vzpostavite na 

različne načine. Eden od 

najprijetnejših je pohodništvo, 

aktivnost, ki združuje 

prijetno s koristnim v vseh razsežnostih 

obilja narave. Darsova pohodniška sekcija 

bo tudi letos, tako kot v prejšnjih dveh letih, 

organizirala Darsove pohode. Udeležba 

na pohodih je bila v lanskem letu višja 

kot leta 2010, iz česar je mogoče sklepati, 

da se vedno več ljudi zaveda, da morajo za 

dobro počutje poskrbeti sami in da je odločitev 

za več gibanja odvisna od vsakega 

posameznika. 

Organizatorji Darsovih pohodov smo 

tako pripravili načrt Darsovih pohodov 

v letu 2012, ki si ga lahko ogledate na 

intranetni strani in na oglasnih deskah 

avtocestnih baz in cestninskih postaj. 

Okviren, strnjen pregled predvidenih 

pohodov v letošnjem letu prikazuje spodnja 

razpredelnica. 

Termini, ki so navedeni v zgornji tabeli, 

so okvirni in se lahko spremenijo. O 

datumu vsakega pohoda boste pravočasno 

obveščeni prek internega komuniciranja, 

prav tako vas bomo opozorili tudi 

na morebitne spremembe. Na pohod se 

je potrebno obvezno predhodno prijavi- 

Avtoceste 

Vabilo na Darsove pohode v letu 2012 

Se tudi vam zdi, da leta minevajo čedalje hitreje, da naše telo ne postaja mlajše, naše zdravje pa … 

Če naše telo ni fizično aktivno, postane nasičeno z negativnimi informacijami, stresom ter drugimi 

neprijetnimi občutki in stanji, mi pa postajamo vse bolj nestabilni in šibki. 

17 

ti pri organizatorjih. Pohodov se lahko 

udeležijo tudi družinski člani zaposlenih. 

Organizatorji smo pripravili načrt, od 

vas pa je odvisno, ali se nam boste pridružili 

in uživali v radostih, ki jih ponujata 

narava in življenje. Vsekakor ste prisrčno 

vabljeni. 

Če pa imate kakršno koli vprašanje, 

željo, idejo, predlog, sugestijo za osvojitev 

gore, nam jih lahko sporočite prek 

elektronske pošte: avtoceste@dars.si, mi 

pa bomo poskrbeli za hiter odgovor. 

Darja Koprivc 

DARSOVI POHODI V LETU 2012 (*Že opravljeni pohodi) 

Ime gore Višina Lokacija Zahtevnostna stopnja Datum pohoda 

1 Snežnik * 1796 m Goriško, Notranjsko in Snežniško hribovje lahka, neoznačena pot 15. 1. 2012 

2 Čaven * 1185 m Goriško, Notranjsko in Snežniško hribovje lahka. neoznačena pot 4. 2. 2012 

3 Vremščica * 1027 m Goriško, Notranjsko in Snežniško hribovje lahka, označena pot 25. 2. 2012 

4 Nanos 1313 m Goriško, Notranjsko in Snežniško hribovje lahka označena pot 24. 3. 2012 

5 Grintovec 2558 m Kamniško-Savinjske Alpe lahka, označena pot 14. 4. 2012 

6 Debela peč 2014 m Julijske Alpe lahka, označena pot 12. 5. 2012 

7 Jalovec 2645 m Julijske Alpe zelo zahtevna, označena pot 9. 6. 2012 

8 Prisojnik 2547 m Julijske Alpe zelo zahtevna, označena pot 7. 7. 2012 

9 Razor 2601 m Julijske Alpe zahtevna, označena pot 4. 8. 2012 

10 Storžič 2132 m Kamniško-Savinjske Alpe zelo zahtevna, označena pot 18. 8. 2012 

11 Jezerska Kočna 2540 m Kamniško-Savinjske Alpe zelo zahtevna, označena pot 15. 9. 2012 

12 Triglav 2864 m Julijske Alpe zelo zahtevna, označena pot 28. 9. 2012 

13 Planjava 2392 m Kamniško-Savinjske Alpe zahtevna, označena pot 13. 10. 2012 

14 Dobrča 1634 m Kamniško-Savinjske Alpe lahka, označena pot 10. 11. 2012 

15 Tolsti vrh 1715 m Kamniško-Savinjske Alpe lahka, označena pot 15. 12. 2012 

Motoristi na poti 

Prvi pomladanski dnevi zvabijo na plan 

veliko različnih udeležencev v prometu, 

med njimi tudi motoriste, ki se jih v 

motorističnih krogih večkrat primejo 

zanimivi vzdevki (dnevni, popotniški, 

pozorni, legende po stažu in letih, premišljeni 

ter nepremišljeni adrenalinci ipd). 

Tehnična brezhibnost vozila, primerna 

oprema voznika in vozila, ustrezno 

psihofizično stanje motorista/voznika/ 

sovoznika, njihova dobra kondicija, koncentracija, 

pozornost, sposobnost predvidevanja, 

načrtovanje poti, so le nekateri od nujnih 

pogojev, ki zagotavljajo prijeten in uspešen 

začetek nove motoristične sezone. 

Za tehnično brezhiben motocikel so pred prvo 

potjo potrebni: pregled olja v pogonskem 

gorivu in količine zavorne tekočine, preskus 

delovanja zavor; preveritev stanja verig (če 

seveda obstajajo) in tlaka v pnevmatikah ter 

ostala preventivna dela. Pregledati je treba 

tudi oblačila voznika in sovoznika za različne 

vremenske razmere ter popraviti poškodbe 

na njih. Ne pozabimo tudi na temeljit pregled 

čelade ter ostale opreme. 

Hladen asfalt, večje količine peska na zavojih, 

slaba kondicija, zimska zaspanost nekaterih 

voznikov oziroma preredki pogledi v vzvratna 

ogledala – to so pasti, ki so bile v prejšnjih 

letih najpogostejši vzrok prometnih nesreč 

motoristov in ostalih vozil. 

Glede na to, da nas je večina motoristov tudi 

voznikov osebnih in ostalih vozil, morda ne 

bo odveč premišljeno načrtovanje in ravnanje 

ter še pozornejša vožnja. Sem spadajo tudi 

obnovitev znanj varne vožnje na poligonu ali 

občasna obnovitev šole varne vožnje skupaj 

s testiranjem tehničnih znanj in preverjanju 

predpisov. 

Načrtovanje poti, spremljanje prometa, 

proučitev značilnosti krajev in dežel ob 

upoštevanju zakonskih pravil ter poznavanje 

alternativnih poti pravemu motoristu vedno 

prikličejo nasmeh na obraz. Temu dodajmo še 

pozitivno razmišljanje, izmenjave izkušenj med 

popotniškimi motoristi in vozniki – in potovanje 

bo prijetnejše, spomini pa nepozabni! 

Želim vam čudovito motoristično leto 2012 

s premišljeno pozornimi in varnimi zavoji na 

vseh poteh! 

Janja Budič

18 Avtoceste 

Ljubezen do vinogradništva izhaja 

še iz Tomaževe mladosti 

in kot kaže, se bo tradicija vinogradništva 

v njegovi družini 

ohranila, saj je Tomaž oče 

petih otrok, starih od 8 mesecev do 7 let. 

Z ženo vodita družinsko kmetijo, katere 

začetki segajo v leto 1813. Vinograd v 

velikosti sedmih hektarjev letno obrodi 

povprečno 100 ton grozdja, kar zadošča 

za približno 60.000 litrov žlahtne kapljice. 

Večje kmetije si Tomaž ne želi, saj meni, 

da mora kmetija ostati v družini in ne le 

na papirju, kar se pogosto zgodi pri večjih 

obdelovalnih površinah, ki zahtevajo več 

birokracije. 

Poleg pridelovanja vina na Fabčičevi 

kmetiji za večje praznike, kot so martinovo, 

prvomajski prazniki in novo leto, 

gostijo večje zaključene družbe. Veselo je 

tudi ob trgatvi, ko se zbere širša družina 

in na pomoč priskočijo tudi prijatelji in 

znanci. Zaradi velikosti vinogradov se tr- 

Dars najboljši 

med cestarskimi podjetji 

Februarja so v organizaciji Cestnega podjetja 

Novo mesto v Kranjski Gori potekale 

že 40. Zimske športne igre cestarjev Slovenije, 

na katerih je vsako leto sodelovala tudi 

naša družba, a še nikoli tako uspešno kot letos. 

Darsovi smučarji, borderji in tekači so zbrali 

največ točk in se povzpeli na najvišjo stopničko. 

Naši tekmovalci so skupno osvojili kar pet zlatih, 

pet srebrnih in eno bronasto medaljo. 

Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo. 

Rezultate po kategorijah in fotografije s tekmovanj 

si lahko ogledate na intranetu. 

gatev raztegne tudi na mesec dni, njeno 

trajanje je odvisno predvsem od vremenskih 

razmer. 

Z letošnjo letino vina so zelo zadovoljni, 

čeprav je bilo grozdja manj, a je bilo 

to bolj kakovostno. Tudi sicer jim primorsko 

podnebje zaenkrat ne povzroča 

večjih nevšečnosti, toča jih v zadnjih 20 

letih še ni prizadela, suši pa so se prilagodili 

z namakanjem. Tako ugodne razmere 

privabljajo tudi kupce Fabčičevih vin, 

ki že več let ostajajo isti. Ker dober glas 

daleč seže, njihova vina poleg primorcev 

okušajo tudi v okolici Ljubljane, na Notranjskem 

in na Hrvaškem. O kvaliteti 

Fabčičevih vin govorijo tudi nagrade, Tomaž 

pa se z njimi rad predstavi na različnih 

festivalih. 

O vinu tudi drugače 

Sodelavec Tomaž se je za takšen način 

življenja odločil že zgodaj, tako da 

se, čeprav je star le 34 let, z vinarstvom 

Darsovček 

Družinska kmetija na Vipavskem 

Tomaž Fabčič je zaposlen v postojnski izpostavi avtocestne baze v Vipavi. Leto in pol na Darsu 

dela kot voznik strojnik, preostanek svojega časa pa nameni svoji strasti – pridelovanju vina. 

Tomaž z ženo in otroki Vinogradi pod pobočjem Nanosa se razprostirajo na sedmih hektarjih. 

ukvarja že 20 let. Z ženo se izobražujeta 

tudi na področju someljerstva in nasploh 

skušata ostati v koraku s časom, saj se 

trendi tudi na področju vinarstva zelo 

spreminjajo. V zadnjem času so modna 

predvsem sveža, suha vina, katerih ljubitelj 

je tudi Tomaž. Pravi, da le tako vino 

občuti v vsej njegovi veličini. Nasploh je 

primorska regija zaradi ugodnega podnebja 

znana po suhih vinih, med katerimi 

izstopata tudi dve avtohtoni sorti, 

pinela in zelen. Kot pravi Tomaž, se vino 

najbolj prileže ob dobri hrani in če le ne 

gre kasneje v službo, pri kosilu z veseljem 

popije kozarec vina. In po katerem vinu 

najmanj boli glava? Po Tomaževem mnenju 

to ni odvisno od vrste vina, ampak od 

načina pridelave in dodanih snovi. Bolj 

kot je vino naravno, manj po njem boli 

glava. Glede na njegovo znanje in izkušnje 

mu verjamemo. 

Teja Kržišnik

Vaše mnenje 

Avtoceste 

Lepi spomini na delo v Darsu 

Ker v naši družbi spodbujamo občutek pripadnosti družbi pri zaposlenih in ne pozabljamo niti 

na naše nekdanje sodelavce, smo v tokratni anketi dali besedo našim upokojencem. 

Irena Čarman 

»V PVAC sem se na delovnem 

mestu materialne knjigovodje 

zaposlila leta 2000. 

Najprej sem nadomeščala 

delavko na porodniškem dopustu, 

kasneje pa se zaposlila 

na delovnem mestu referenta 

pri obračunavanju plač. Svoje 

delo sem rada opravljala in 

bila na splošno zadovoljna na Darsu. Upokojila sem se novembra 

2010 in menim, da se je v tem času na Darsu spremenilo 

že precej stvari. Ob mojem odhodu je bil projekt ugotavljanja 

zadovoljstva zaposlenih v začetni fazi, zdaj pa se že kažejo rezultati. 

Večji poudarek je na skrbi za zaposlene, kar se kaže tudi 

v organiziranju rekreacije, ki se je tudi sama z veseljem udeležujem. 

Veliko mi pomenijo ponedeljki, ko se na vajah pilatesa 

srečujem s svojimi bivšimi sodelavkami in tako združim prijetno 

s koristnim. 

Novice o Darsu spremljam tudi prek medijev, vendar vedno 

z drobnim zadržkom, saj imam prepogosto občutek, da je v 

zgodbo vpletenih preveč političnih dejavnikov, s katerimi zaposleni 

niso neposredno povezani in da morajo zaposleni pridno 

delati, ne glede na to, kako zapiha veter. 

Odkar sem v pokoju, se je moje življenje bistveno spremenilo. 

Fraze »ne utegnem« ne poznam več, vse potrebno storim 

brez nervoze in z dobro voljo. Ob lepem vremenu me izpolnjuje 

hoja v naravo, sicer pa veliko časa posvetim svojima vnukoma, 

se družim s člani društva upokojencev, hodim v knjižnico ter 

rešujem križanke in sudoku. Tudi časopis Avtoceste rada prebiram 

in se ga vsakič razveselim, saj mi daje občutek, da niste 

pozabili na nas upokojence.« 

Anton Topolšek 

»Upokojil sem se v letu 

2007, pred tem pa sem 30 let 

delal kot vodja vzdrževanja na 

avtocestni bazi Slovenske Konjice. 

Na Darsu sem se zmeraj 

dobro počutil, nikoli nismo 

imeli težav z razumevanjem, 

kar občutim še danes, ko se 

z veseljem vračam na bazo in 

me nekdanji sodelavci lepo sprejmejo. 

V tridesetih letih dela na Darsu se je marsikaj spreminjalo, 

predvsem pa so bili dogodki ves čas odvisni tudi od politike. 

Delali smo v času, ko je cestno podjetje različno cvetelo, od 

obdobja, ko se za cestno gradnjo in vzdrževanje ni namenjalo 

veliko denarja, do obdobja, ko se je gradil avtocestni križ in so 

se precej spremenile tudi razmere na Darsu. 

Tudi v pokoju ostajam aktiven, veliko pomagam ženi, ki vodi 

turistično kmetijo in ob pomoči ostalih članov družine obdelujem 

vinograd. Z nekdanjimi sodelavci se še vedno srečujem, 

tudi vsakoletnega srečanja se z veseljem udeležim, če le imam 

čas. Časopis Avtoceste vedno preberem, saj še vedno čutim pri- 

19 

Marjan Drolc 

»Upokojil sem se konec leta 

2006, prej pa sem 15 let delal 

kot vodja vzdrževanja na ACB 

Hrušica. Tamkajšnjo bazo poznam 

praktično od prve opeke, 

saj sem bil pred prihodom 

na Dars zaposlen pri takratnem 

Cestnem inženiringu, ki 

je sodeloval pri gradnji predora 

Karavanke. 

Na Darsu sem se ves čas dobro počutil, saj je večina zaposlenih 

prihajala z različnih področij in nihče od nas ni bil obremenjen 

s preteklostjo. Z nekdanjimi sodelavci se še vedno srečujem, 

predvsem s tistimi, s katerimi sem že od začetka delal 

skupaj in ki zdaj počasi tudi sami odhajajo v pokoj. Z veseljem 

se odzovem vabilom na piknike ali le na kavo in klepet, kjer 

izvem tudi marsikaj novega o dogajanju na Darsu. Če imam le 

čas, se udeležim tudi vsakoletnega srečanja zaposlenih in upokojencev, 

sicer pa z veseljem prebiram tudi interni časopis. Medijem, 

ki poročajo o Darsu, ne posvečam prevelike pozornosti, 

saj menim, da novinarji prepogosto napihujejo zgodbe, ker za 

to obstajajo različni interesi. 

V pokoju imam več časa za svoj najljubši hobi, to je petje v 

oktetu Lipbled, kjer pojem že 30 let. Menim, da je prav, da tudi 

ko si v pokoju, ohranjaš hobije, s katerimi si se ukvarjal v času 

službovanja. Poleg petja veliko svojega časa namenjam tudi 

opravilom okrog hiše in skrbim za svoje štiri vnuke.« 

Martin Perme 

»Na Darsu sem bil zaposlen 

21 let, v pokoju sem od 

leta 2007. V ACB Postojna 

sem najprej delal kot voznik 

vzdrževalec, kasneje kot skupinovodja, 

zadnja tri leta pred 

upokojitvijo pa sem bil kurir. 

V svojem delovnem okolju 

sem se dobro počutil, saj če ne 

bi bil zadovoljen z delovnimi razmerami, bi Dars zapustil in 

se zaposlil drugje. S sodelavci sem se dobro razumel in z nekaterimi 

se srečujem še vedno, med bivšimi sodelavci imam 

tudi dobre družinske prijatelje. Radi se spominjamo prijetnih 

dogodkov iz časa službovanja. Tudi sicer spremljam razmere 

na Darsu, tudi prek medijev, a se z njimi ne obremenjujem 

preveč, saj spremeniti tako ne morem ničesar. Še vedno se z 

veseljem udeležujem vsakoletnega srečanja zaposlenih, kamor 

smo vabljeni tudi upokojenci. Tako od bivših sodelavcev izvem, 

kaj novega se dogaja na Darsu, redno pa prebiram tudi časopis 

Avtoceste. 

Čeprav sem v pokoju, še naprej ostajam aktiven, predvsem 

pa se lahko več ukvarjam s stvarmi, ki me veselijo in za katere v 

času službovanja nisem imel časa. Imam tudi sedem vnukov in 

ko se vsi zberejo, je zelo pestro in veselo. Zaenkrat se v pokoju 

počutim odlično in tudi zdravje mi dobro služi.« 

padnost družbi, v kateri sem delal skoraj polovico življenja.« Teja Kržišnik

20 Avtoceste 

Zdravilni rastlini regrat in čemaž 

Pomlad je pred vrati in v tokratni rubriki Zdravilne rastline vam bomo predstavili regrat, ki je 

zelo priljubljena zel kot prva spomladanska solata, in čemaž, imenovan tudi divji česen. 

Regrat 

Poznamo več vrst regrata, ki se med 

seboj zelo razlikujejo, vendar je najbolj 

razširjen navadni regrat. Njegovo latinsko 

ime je Taráxacum in pomeni „kar 

se dobi v lekarni“. Regrat so uporabljali 

mnogi zdravilci za različne vrste obolenj. 

V 15. stoletju je na primer nemški zdravnik 

J. D. von Bergzabern rastlino priporočal 

zoper težave z želodcem in jetri. 

Stari Grki so ga cenili kot zdravilo proti 

očesni bolezni taraxis. 

Regrat je nadležen plevel, a zelo zdravilna 

zel. Vsebuje nestrupen mleček. Ima 

do 20 cm dolgo, valjasto rjavo korenino, 

iz katere najprej poženejo številni neenakomerno 

narezani, škrbinasti pritlični 

listi, kasneje pa votla in gola, do 15 cm 

visoka stebla, ki nosijo zlato rumene cvetne 

koške. Cvete od marca do maja. Zdravilni 

so vsi deli rastline, nadzemni in 

podzemni. Nadzemne dele rastline nabiramo 

pred cvetenjem, cvetne koške v 

času cvetenja, korenine kopljemo zgodaj 

spomladi ali od avgusta do oktobra. Pri 

izkopavanju moramo biti previdni, da jih 

ne ranimo, ker lahko odteče mlečni sok. 

Izguba soka zmanjša zdravilni učinek 

regratovih korenin. Korenine razcepimo 

in sušimo z listi vred v senci ali v pečici 

pri 40 stopinjah. Regrat je znan tudi kot 

odličen „očiščevalec telesa“. Bogat je z vitaminom 

A, B in D, rudninskimi snovmi, 

železom in beta karotenom. 

Spomladi uporabljamo korenine in liste, 

poleti in jeseni pa svež regratov sok. 

Regrat pospešuje izločanje žolča in seča, 

čisti kri, uravnava izločanje prebavnih 

žlez, pomaga pri vneti želodčni sluznici, 

ki izloča premalo želodčne kisline. Pospešuje 

presnovo in poživlja, zato pomaga 

revmatičnim bolnikom. Regrat uporabljamo 

še pri naslednjih težavah: kožnih 

ekcemih, lišajih, krvnih boleznih, motnjah 

v delovanju jeter in žolčnika; poleg 

tega pomlajuje in obnavlja celice in olajša 

težave pri sladkorni bolezni. 

Listi, ki jih nabiramo pred cvetenjem, 

so zelo priljubljena solata, uporabljamo 

jih tudi kot dodatek k sendvičem ali za 

kuhane juhe. Iz njega lahko pripravimo 

vino in medu podoben sirup ter regratov 

čaj. 

Čaj zoper želodčne težave – žlico 

suhih, drobno narezanih korenin kuhamo 

v skodelici vode 10 min, pokrijemo 

in pustimo stati še 10 minut. Tekočino 

odcedimo in vzamemo dve žlici pol ure 

pred vsakim obrokom. 

Napitek zoper revmatične težave – 

čaj pripravimo tako, da zvečer v pol litra 

hladne vode namočimo dve žlici suhih, 

drobno narezanih regratovih korenin. 

Zjutraj tekočino odcedimo, korenine kuhamo 

v pol litra vode pet minut, odstavimo, 

pokrijemo in pustimo stati 10 minut. 

Čaj odcedimo in zmešamo s prelivom. 

Skodelico napitka pijemo deset dni zapored 

– eno skodelico zjutraj na tešče, drugo 

zvečer pred spanjem. 

Pri težavah zaradi hemeroidov – 

zvečer si pripravimo sedečo kopel. Vodi 

za kopel dodamo prevretek, ki smo ga 

pripravili iz dveh žlic narezane korenine 

in enega litra vode. Čaj naj vre 10 minut, 

nato ga pokrijemo in pustimo stati še 10 

minut, preden ga dodamo vodi za kopel. 

Pri težavah z jetri – vključimo regrat 

čim pogosteje v vsakdanjo prehrano. 

Spomladi uživamo mlade liste v obliki 

solate; kasneje, ko ima rastlina že popke 

ali celo cvetove, nabiramo le zgornjo 

polovico listov, ki jih uporabimo skupaj z 

mladimi listi osata, trpotca, plešca in kopriv. 

Če regratovim listom odrežemo vrh 

in jih pol ure namakamo v vodi, izgubijo 

precej grenčin in jih lahko še vedno uporabimo 

kot solato. 

Proti prehladu – pomaga regratov 

med oziroma sirup. Naberemo štiri prgišča 

regratovih cvetov in jih namočimo 

v dveh litrih vode, kuhamo 15 minut, 

nato precedimo - stisnemo tudi cvetove 

in dodamo 1,5–2 kg sladkorja ter sok treh 

limon. Kuhamo, dokler se ne zgosti, nato 

nalijemo v kozarce. Z medom osladimo 

čaj ali ga ob prehladu in kašlju jemo po 

žlici. 

Čemaž 

Čemaž ima zelo podobne zdravilne lastnosti 

kot česen. Veliko ga uporabljajo v 

ljudski medicini, saj zelo dobro učinkuje 

na delovanje žlez in krvni obtok. Znan je 

tudi kot čistilec prebavnih in dihalnih 

poti, saj pomaga pri prebavnih težavah in 

odpira dihalne poti. Povečuje odpornost 

organizma. Blagodejno vpliva na kožo in 

pospešuje celjenje ran. Zaradi močnih 

zdravilnih učinkov čemaž uporabljamo 

za zniževanje krvnega tlaka, holesterola 

Za zdravje 

ter lajšanja težav pri aterosklerozi. Poleg 

tega zavira nastanek krvnih strdkov, sveže 

pripravljeni listi čistijo ledvice in mehur 

ter pospešujejo izločanje seča. 

Proti prebavnim težavam – čemaž 

blagodejno deluje na želodec in celoten 

prebavni trakt. Ena izmed njegovih 

najboljših lastnosti je, da omili bolečine 

v želodcu in izboljša prebavo. Ljudski 

zdravilci ga zato priporočajo tistim, ki 

imajo težave z vetrovi in napihnjenostjo, 

s slabo prebavo, slabim tekom in drisko. 

Pomaga pri odpravljanju glistavosti. 

Za čiščenje organizma – ta zdravilna 

rastlina ima močan razstrupljevalni 

učinek na celotni organizem. Zaradi 

zdravilnih lastnosti je čemaž učinkovito 

sredstvo za ohranjanje telesnih in duševnih 

sposobnosti, zelo dobro vpliva 

na imunski sistem, ker zvišuje odpornost 

in deluje protivnetno. Očisti celotno 

telo - iz njega odstranjuje škodljive 

in trdovratne snovi ter čisti kri. 

Sveže pripravljeni listi čemaža pomagajo 

pri čiščenju ledvic in mehurja ter pospešujejo 

izločanje seča. Čemaž poleg 

prebavnih poti čisti tudi pljuča, jetra in 

žolčnik zato si spomladi privoščite kakšno 

kuro s sokom iz čemaževih listov. 

Napitek pripravite iz dveh pesti čemaževih 

listov, ki jih z enim decilitrom vode 

zmešate v mešalniku. Tekočino nato odcedite 

in shranite v hladilnik. Uživate po 

dve žlici soka trikrat na dan. 

Pomoč pri dihalnih težavah – iz 

čemaža lahko pripravite sok, tinkturo, 

vino ali ga uporabljate kot dodatek jedem. 

Vino naj bi lajšalo predvsem težave 

z dihanjem. Pripravimo ga tako, da v 

vinu skuhamo čemaž in ga posladkamo 

z malo medu. Za tinkturo potrebujete 5 

g svežih, sesekljanih listov čemaža, ki jih 

tri tedne namakate v decilitrih 70-odstotnega 

alkohola. Vsak dan zaužijte po 

15 kapljic tinkture z vodo, sokom ali čajem. 

Čemažev sok pomaga zmehčati in 

izločiti trdo sluz in tako olajša težave z 

dihanjem. 

Morda še koristen nasvet: čemaž 

raje uporabljajte surov, saj se njegova sestava 

s predolgim kuhanjem spremeni 

in tako izgubi veliko zdravilnih snovi. 

Okusen je kot dodatek k maslu ali skuti, 

v pestu ali kot začimba za solate in zelenjavo. 

Sesekljan lahko nadomesti čebulo 

ali česen. 

Ester Pipan

Darsovček 

Brancin s šampinjoni in kuskusom 

Za popestritev vašega jedilnika vam 

tokrat predlagamo recept, ki nam ga 

je zaupala Silva Predalič, sodelavka iz 

Službe za informacijsko tehnologijo. 

Brancin s kuskusom in zelenjavo je 

zdrava in okusna jed, ki jo lahko z 

malce truda pripravite in s ponosom 

ponudite svojim gostom in domačim. 

Sestavine za dve osebi: 

• 2 očiščena sveža brancina 

• 150 g kuskusa 

• 250 g svežih šampinjonov 

• polovica pora 

• pol rdeče paprike 

• 4 stroki česna 

• četrt čebule 

• 6 izkoščičenih oliv (zelene ali črne) 

• olivno olje 

• kocka kokosove maščobe 

• smetana za kuhanje 

• sol, zeliščna sol 

• poper ali sveži zeleni poper v zrnju 

• 5 žlic nasekljanega peteršilja 

Kurenti v ACB Murska Sobota 

Z 

željo, da bi čim prej 

odgnali zimo, smo 

sodelavci iz ACB 

Murska Sobota v petek, 10. 

februarja v goste povabili 

ptujske kurente. Očitno so 

kurenti dobro opravili svojo 

nalogo, saj je v naslednjih 

dneh na področju ACB 

Murska Sobota zapadlo 

manj snega, kot je bilo 

napovedano. 

Stane Tratar 

Priprava: 

Brancin 

Očiščena brancina natremo s soljo in 

zeliščno soljo. Ribi pustimo nasoljeni 10 

do 15 minut, nato ju osušimo s papirnato 

brisačo. 

Iz nekaj žlic olivnega olja, dveh žlic 

sesekljanega peteršilja in dveh strokov 

sesekljanega česna pripravimo tržaško 

omako. Z njo namažemo notranjost rib; 

nekaj omake prihranimo za pozneje. 

V ponvi stopimo kocko kokosove maščobe 

in jo močno segrejemo. Dodamo 

brancina in ju nekaj minut pečemo na 

visoki temperaturi na obeh straneh, 

nato zmanjšamo temperaturo in ju pečemo 

še približno 15 minut, odvisno od 

velikosti. Med pečenjem ribi obračamo. 

Ko sta pečeni, ju po vrhu prelijemo s tržaško 

omako. 

Šampinjoni 

Šampinjone operemo in obrežemo, 

por očistimo in narežemo na kolobarje. 

Čebulo in dva stroka česna nasekljamo, 

Avtoceste 

21 

papriko narežemo na rezine. 

Na olivnem olju popražimo čebulo, 

nato dodamo por, papriko in šampinjone. 

Zelenjavo pražimo deset minut in 

vmes malo premešamo. Solimo, dodamo 

mleti črni poper ali žličko zelenega 

popra, olive, dve žlici sesekljanega 

peteršilja in nasekljan česen, dodamo 

malo vode in nekaj žlic smetane. Kuhamo 

še pet minut. 

Kuskus 

Zavremo 3 do 4 decilitre vode, solimo 

in dodamo žlico olivnega olja in žlico 

peteršilja. V vrelo vodo vsujemo kuskus, 

dobro premešamo in odstavimo z ognja. 

Pustimo pet minut, da se kuskus napije 

tekočine, premešamo in jed je gotova. 

Če je kuskus pregost, dodamo še malo 

vrele vode. 

Postrežemo brancina, šampinjone 

in kuskus. Zraven ponudimo poljubno 

solato. K jedi se prileže tudi kozarček 

belega vina. 

Dober tek!

22 Avtoceste 

ŠALE 

KAMERA 

Moški se pelje z avtom, ko opazi 

blisk prometne kamere. Prepričan 

je, da ni prehiter. Zavije okrog 

bloka in se mimo istega mesta zapelje 

še enkrat, tokrat počasneje. 

Ponovno se zabliska in ker se mu 

to zdi že smešno, se okrog bloka 

zapelje še tretjič in še počasneje. 

Ponovno se zabliska in moški 

poskusi še četrtič in petič, ko se 

celo zasmeje v kamero in mimo 

nje zapelje po polžje. 

Dva tedna pozneje prejme pet 

položnic za vožnjo brez varnostnega 

pasu. 

SMETI 

Vsa razkuštrana in neurejena 

gospodinja z vedrom smeti priteče 

k smetnjaku in vpraša smetarja: 

»Ali sem prepozna?« 

Smetar odgovori: »Ne, kar skočite 

noter!« 

NIZKE CENE 

Detektiv v samopostrežni trgovini 

že tretjič zaloti žensko pri tatvini. 

»Zakaj ves čas kradete v naši 

poslovalnici?« 

Ženska odgovori: »Zato, ker imate 

pri vas najnižje cene.« 

ZA TRI 

»Šef, že dvajset let delam pri vas 

in ves čas delam za tri. Ali mi res 

Fotografija meseca 

ne bi mogli zvišati plače?« 

»Ne, a povejte mi imena tiste dvojice, 

namesto katerih delate, da ju 

bom postavil na cesto!« 

KLOŠAR 

Direktor nekega podjetja se 

sprehaja po mestu, ko ga ogovori 

klošar. Prosi ga za nekaj drobiža. 

Direktor izvleče iz žepa denarnico 

in vpraša klošarja: »Ali boš denar 

porabil za viski?« 

Klošar reče: »Ne! Piti sem nehal že 

pred nekaj leti.« Direktor vpraša: 

»Ali ga boš porabil za hazardiranje?« 

»Za hazardiranje? Tega nisem 

počel že celo večnost!« 

Direktor vrta naprej: »Mogoče ga 

boš porabil za igranje golfa?« 

»Ne! Ne spomnim se, kdaj sem 

nazadnje igral golf,« odgovori 

klošar. 

»Potem pa ti ne dam denarja. Namesto 

tega te vabim k sebi domov 

na večerjo, ki jo bo skuhala moja 

žena,« pravi direktor. 

Brezdomec je šokiran: »Ali ne bo 

vaša žena besna? Sklepam, da ne 

spuščam najprijetnejših vonjav 

okoli sebe in da sem precej grozen 

na pogled.« 

Direktor ga že vleče za seboj in 

reče: »Ne skrbi! Rad bi ji le pokazal, 

kakšen je videti človek, ki se je 

odpovedal pijači, hazardiranju in 

igranju golfa.« 

Letošnja burja je poskrbela za kar nekaj zanimivih 

cestnih zgodb. Eno izmed teh nam je posredoval 

sodelavec Egon Markučič iz ACB Kozina. 

Na obhodu avtoceste med Senožečami in Razdrtim v 

začetku februarja je naš sodelavec Egon vozil za tovornjakom 

na fotografiji in opazil, da se ta pod sunki burje 

nevarno nagiba. 

Pograbil je fotoaparat, ki ga je imel pripravljenega na 

sedežu vozila, in čakal na primeren trenutek. Dvema 

šibkejšima sunkoma je sledil še eden, tako močan, da je 

zadnje desno kolo tovornjaka dvignilo v zrak. Fotografija 

je bila posneta v trenutku, ko se je sunek vetra na veliko 

srečo voznika umiril in se je kolo tovornjaka že začelo 

vračati na vozišče. 

SUDOKU 

1 

3 

8 

5 

6 

2 

3 

4 

6 

7 

6 

8 

Pravila za reševanje 

sudokuja 

Zgornjo mrežo zapolnite s številkami 

od 1 do 9, tako da bo v vsaki 

vrstici in stolpcu vseh devet cifer 

in vsaka samo enkrat. Prav tako 

naj bo z vsemi devetimi ciframi 

(spet vsaka natanko enkrat) 

zapolnjen vsak od devetih manjših 

kvadratov. Pravila so zelo preprosta, 

igra pa morda malce večji 

izziv za vaše možgane. Uspešno 

reševanje! 

7 

9 

4 

3 

1 

1 

6 

1 

5 

REŠITEV 

2 

4 

9 

1 

7 

8 

5 

6 

3 

5 

8 

3 

4 

6 

2 

1 

9 

7 

6 

7 

1 

5 

9 

3 

4 

2 

8 

4 

1 

2 

3 

8 

9 

6 

7 

5 

7 

9 

8 

6 

4 

5 

2 

3 

1 

Prosti čas 

8 

3 

6 

3 

5 

6 

2 

1 

7 

9 

8 

4 

9 

3 

4 

8 

5 

6 

7 

1 

2 

2 

4 

9 

7 

3 

8 

6 

5 

7 

2 

1 

3 

4 

9 

1 

2 

7 

9 

3 

4 

8 

5 

6

Prosti čas 

ŠAHOVNICA 

Sestavil: 

Bojan Godec 

VRSTA 

SKLADBE 

(SERENADA) 

MOŠKO IME 

ZAVETIŠČE 

ZA ŽIVALI 

STVAR ZA 

PRIVA - 

BLJANJE 

KISIK 

MESTO V 

FRANCIJI 

MEDNA - 

RODNA 

RAČUNAL - 

NIŠKA 

POVEZAVA 

AZIJSKO 

DREVO IN 

GRM 

KNJIGA S 

PRAVILI O 

PISANJU 

TIP 

POKRAJINE 

VRLINA 

STAR 

SLOVAN 

GRŠKI BOG 

DŽIBUTI 

Letni čas 

Med devetimi prispelimi rešitvami križanke iz 27. številke internega 

časopisa Avtoceste, od katerih je bilo sedem rešenih 

pravilno, je komisija izžrebala tri pošiljatelje, ki prejmejo praktične 

nagrade. 

Izžrebanci sedemindvajsete nagradne križanke: 

1. nagrado, set »druga pomoč« prejme: Miran Zorc, CP Pesnica 

2. nagrado, set za avto (dežnik, rokavice, svetilka) prejme: Tanja 

Tavčar, CP Dane 

3. nagrado, dežnik prejme: Bogo Bajc, CP Senožeče 

Vsem izžrebancem iskreno čestitamo! 

ERBIJ 

VOZNIK 

TAKSIJA 

PRIJETNO 

DRAŽILO 

GEOMETRIJ - 

SKA 

TVORBA 

LEA SILAK 

ECU 

LITER 

RENATA 

ARNUŠ 

GLAVNO 

MESTO 

ESTONIJE 

(TALIN) 

AVOMOBIL. 

OZNAKA 

ITALIJE 

RUVANJE 

NOGOMETNI 

KLUB 

ANTENSKI 

DRŽAVNIK, 

PRAVIČNI 

OGENJ OB 

1. MAJU 

OKROGLA 

BAKTERIJA 

HINKO 

CUNK 

POŠAST V 

RIMSKI 

MITOLOGIJI 

IGOR 

EKART 

ZDRAVILIŠKO 

MESTO V 

BELGIJI 

OUT 

GOZDNA 

ŽIVAL 

(POMANJŠANO) 

STANE 

MALEK 

ANGLEŠKA 

GLASBENA 

SKUPINA 

NIZEK 

ŽENSKI 

GLAS 

1. ČRKA 

ABECEDEE 

JELKA 

(LJUDSKO) 

JOD 

OSLOVO 

OGLAŠANJE 

ORGAN ZA 

VID 

ŽENSKI 

ODBOJKAŠKI 

KLUB 

ZDRAVILNA 

RASTLINA 

ZAJČKI 

_ _ _ - CAK 

CESRNINSKA 

POSTAJA 

Avtoceste 

STADION V 

LJUBLJANI 

ALUMINIJ 

M. IME 

LES 

TROPSKEGA 

DRVESA 

AMPER 

GOVEJI 

MLADIČ 

COCA - 

COLA 

23 

DROG ZA 

PLAVLJENJE 

LESA 

Vabimo vas k reševanju nove križanke. Nagrade, ki jih bo 

prispeval DARS d.d., so: 

1. nagrada: set druga pomoč 

2. nagrada: set za avto (dežnik, rokavice, svetilka) 

3. nagrada: dežnik 

Rešeno križanko nam najkasneje do 18. maja 2012 pošljite na 

naslov: DARS d.d., Dunajska 7, 1000 Ljubljana, s pripisom »Za 

avtocestno šahovnico« ali po faksu na številko: 01 300 99 33. 

Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): ACETILEN, MIŠA 

MOLK, BS, BEVK, ET, UNARI, BERAČ, ISOS, KREON, ROK, 

JO, ADIŽA, DNK, K , L, MESIČNIK, PORA, IČ, ČIOVO, RRO, 

ŽABEC, K, REZBA, O, UKANA, IDIOT, LUB, B, VOKAL, ANA- 

GRAM, ARAMA.

24 Avtoceste Strip 

Riše: Ciril Horjak, zgodboris: Maja Tušar © DARS, Horjak

2 4 6 10 Spoštovane bralke, spoštovani bralci! - DARS

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?