2 4 6 10 Spoštovane bralke, spoštovani bralci! - DARS

14 Avtoceste Avtocestno ogledalo
Avtoceste plužijo, kosijo in vzdržujejo
tudi zunaj naših meja
Ker obnavljanje avtocest in vzdrževalna dela na njih niso le slovenska posebnost, smo se povezali
s upravljavci avtocest in hitrih cest v sosednjih državah ter jih povprašali, kako deluje njihov
sistem in kako se z mnenji voznikov in poročanjem medijev soočajo pri njih.
Večina zaposlenih v naši družbi
se verjetno vsak dan srečuje
z mnenji in zamislimi
uporabnikov, ki bi vsak na
svoj način uredil stanje na
avtocestah in hitrih cestah v Sloveniji. Ker
naše delo redno spremljajo tudi mediji in
s tem sooblikujejo podobo naše družbe v
javnosti, pogosto dobimo občutek, da so
kritike upravičene in da obnovitvena in
vzdrževalna dela opravljamo zgolj v naši
družbi in v naši državi. Prav je, da mediji in
uporabniki pozorno spremljajo naše delo,
a včasih radi pozabljajo, da vozniki avtoceste
tudi uničujemo in da je naša družba
odgovorna za varnost vseh uporabnikov.
Za lažjo predstavo smo zbrali in
primerjali nekaj splošnih podatkov o
prometu v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem.
Po ozemlju je največja država
Avstrija in temu primerno njihova družba
ASFINAG, ki je v popolni državni lasti,
upravlja in vzdržuje največ kilometrov
avtocest (2175). Hrvaške avtoceste
so v lasti štirih koncesionarjev, dveh zasebnih
in dveh državnih. Koncesionarji,
združeni v združenje HUKA, vzdržujejo
in upravljajo 1250 kilometrov avtocest,
slovenski Dars pa 607. Promet je razporejen
po več poteh in v Sloveniji je delež
tovornega prometa na cestah najvišji (84
%). Sledi Hrvaška (74 %), medtem ko v
Avstriji nekaj več kot tretjina tovornega
prometa poteka po železnicah. Tudi delež
potnikov, ki potujejo po cestah, je v
Sloveniji višji od evropskega povprečja
(86 %, evropsko povprečje je 79 %). Za
potovanje z vlakom
se največ potnikov
odloči v Avstriji (11
%), na Hrvaškem z
vlakom potuje nekaj
več kot 5 % potnikov,
v Sloveniji
pa le 2,9 %.
Spremembe cestninjenja
niso
predvidene
Tako na
Hrvaškem kot v
Avstriji in Sloveniji
so vsi prihodki od
cestninjenja namensko vezani. Vsi trije
upravljavci prihodke od cestnine vlagajo
v gradnjo, obratovanje in varnost avtocestnega
omrežja. Cestninski sistem v
Avstriji je podoben slovenskemu, saj za
vozila z maso manjšo od 3,5 ton velja vinjetni
sistem, tovorna vozila pa cestnino
plačujejo s pomočjo t. i. GO-box enot (on-
-board units). Na Hrvaškem je cestninski
sistem za osebna in tovorna vozila enak,
uporabniki pa lahko izbirajo med plačevanjem
na cestninski postaji, ENC enotami,
ki so predplačniške ali poplačniške,
zato ustavljanje na cestninskih postajah
ni potrebno, ali plačilnimi karticami.
Tako v avstrijski kot hrvaški avtocestni
družbi ne načrtujejo sprememb cestninjenja,
razmišljajo pa o nadgradnji in
izboljšanju trenutnega sistema.
Zadovoljstvo uporabnikov
Kot so nam zagotovili avstrijski in
hrvaški kolegi, so mnenja in kritike uporabnikov
njihovih avtocest dobrodošla.
V avstrijskem Asfinagu so prepričani,
da voznikom zagotavljajo dograjeno,
prometno varno in dobro vzdrževano
avtocestno omrežje. Stališča uporabnikov
vsako leto preverijo z raziskavo o
zadovoljstvu uporabnikov in na podlagi
rezultatov izboljšujejo svoje storitve.
Koristnosti oziroma nujnosti obnovitvenih
in vzdrževalnih del se zavedajo
tudi uporabniki hrvaških avtocest. Kot
pravijo hrvaški kolegi, vozniki podpirajo
vsako vlaganje in izboljšave v avtocestno
omrežje, saj povečujejo njihovo varnost
in kakovost vožnje. Obnovitvena dela poskušajo
organizirati tako, da bi čim manj
ovirala promet, a uporabniki tega včasih
ne razumejo. Bolj kot z zastoji so uporabniki
nezadovoljni z višino cestnine v času
obnovitvenih del, saj veliko uporabnikov
meni, da se takrat cestnina ne bi smela
obračunavati ali da bi morala biti zaradi
zmanjšanih hitrosti nižja. Izkušnje z mediji
so različne in odvisne predvsem od
načina poročanja. Ko se pojavijo težave ali
zastoji ob obnovitvenih delih, negativno
nastrojeni članki hitro zasedejo naslovnice
časopisov in najbolj gledane televizijske
termine. Tudi v zimskem času se
pogosto dogaja, da so številni uporabniki
nezadovoljni z izvajanjem zimske službe
in pričakujejo »črno cesto«, na kateri
jim ne bi bilo treba zmanjševati hitrosti.
Ob tem sami večkrat pozabijo na zimsko
opremo za svojega jeklenega konjička ali
se ne zmenijo za vremensko napoved. V
takšnih primerih lahko mediji z opozorili
v dnevnih novicah veliko prispevajo k
ozaveščanju javnosti.
Vinjete
In kakšno je mnenje hrvaških kolegov
o naših avtocestah? Opisujejo jih kot dobro
opremljene, moderne in predvsem
varne. Kot največjo razliko med njihovimi
in našimi avtocestami izpostavljajo
način cestninjenja. Menijo, da so hrvaškim
uporabnikom slovenske vinjete neprijazne
in predrage, saj naše avtoceste
večinoma uporabljajo le kot tranzitno
pot.
Več izkušenj z izdajanjem in uporabo
vinjet imajo v Avstriji; v družbi Asfinag
ugotavljajo, da je takšen način cestninjenja
z gospodarskega vidika zelo ugoden,
saj so stroški proizvodnje vinjet nizki,
težave z upravljanjem majhne, avtocestne
nalepke pa so dobro sprejete tudi
med uporabniki; uporaba je enostavna,
vinjete so dostopne na več kot 6000 prodajnih
mestih. Zanimivo ali pa povsem
razumljivo je, da avstrijski mediji pred
uvedbo novih vinjet novicam o barvi in
uporabi vinjet ne namenjajo tolikšne pozornosti
kot v Sloveniji.
Teja Kržišnik