2 4 6 10 Spoštovane bralke, spoštovani bralci! - DARS

More documents

Recommendations

Info

6 Avtoceste Kakšni motivi so vas vodili pri izbiri poklica? Že vso mladost sem se navduševal nad stroji, motorji, avtomobili. V mladosti smo z vrstniki vedno »šraufali« motorje, tako da je bila odločitev za poklic avtomehanika povsem logična. Kaj pa vas je vodilo na Dars? Takrat je bila v transportnih podjetjih že kriza, zato smo številni iskali priložnosti drugje. Na avtocesti so potrebovali vzdrževalce in sem se prijavil na razpis. Moram poudariti, da sem se hitro in zelo lepo vživel v kolektiv. Bilo mi je lažje tudi zato, ker nas je bilo kar nekaj iz Transavta. Bili ste tudi aktivni v sindikatu? Res je. Vedno sem imel občutek, da lahko kaj naredim za ljudi. Že prej sem bil predsednik mladine. Bil sem tudi v Delavskem svetu in kasneje v Svetu delavcev, tudi član izvršilnega odbora. Vse do dveh mandatov nazaj, ko sem to delo prepustil mlajšim. Ste že med starejšimi v kolektivu. Kako se razumete z mlajšimi? Nikoli nisem imel problemov v odnosih s sodelavci, tako se tudi z mladimi zelo dobro razumemo, čeprav so nekateri prišli v službo šele pred kratkim, sam pa Pomemben je kolektiv sem pred upokojitvijo, do katere me loči le še nekaj dni. Vedno sem imel dobre odnose tudi s predpostavljenimi, in to z vsemi, od g. Bezjaka naprej. Pravzaprav bi lahko sedaj, ko odhajam, rekel, da sem se v tej sredini lepo počutil in da bom vse obdržal v lepem spominu. V čem je skrivnost dobrih odnosov s predpostavljenimi? Stvar je le v tem, da je treba na življenje gledati realno, česar te naučijo tudi izkušnje. Vsak ima svojo nalogo in če je nekdo šef, je to pač treba upoštevati, kar pa seveda ne pomeni, da se z njim ne smeš enakopravno pogovarjati. To sem vedno počel. Tudi sedanjemu vodji baze v Postojni večkrat povem stvari, za katere menim, da jih kot vodja mora slišati. Ves čas ste delali v najstarejši avtocestni bazi v Sloveniji. Kakšna je razlika med delom na začetku in sedaj? Razlika je predvsem v obsegu dela, ki se je povečal, seveda pa tudi v tehniki, čeprav je bila že takrat tehnika glede na druga podjetja kar dobra. Razlika pa je tudi zaradi velike zmote pri gradnji avtoceste Razdrto–Senožeče. Zmote? No, vemo, da je bil za ta odsek načrtovan predor tam, kjer je sedaj viadukt Naš pogovor Intervju z Dušanom Krapežem, skupinovodjo v ACB Postojna in dobitnikom letošnje Darsove zlate plakete za življenjsko delo. Dušan Krapež se je rodil v Postojni. Po končani osnovni šoli se je odločil za poklicno avtomehanično šolo v Ljubljani. Prvo službo je dobil pri podjetju Transavto kot avtomehanik. Leta 1987 se je zaposlil na Darsu oz. v takratnem PVAC-u, čez dve leti pa je postal tudi skupinovodja. Goli vrh. Vendar naj bi ga zaradi finančnih razlogov opustili. S klancem se nam je delo precej zapletlo, predvsem v zimskem času. Spreminjali so se tudi predpisi … Tudi spremembe ne tem področju nam niso šle vedno na roko. Npr., v osemdesetih letih smo klance (Ravbarkomanda, Unec, Goli vrh) še lahko posipali s 4—8 milimetrskim gramozom, pomešanim s soljo; tovorna vozila so imela t.i. kramparce, ki mešajo sol veliko bolje kot sedanje »pasaste« kamionske gume, tako da bolje deluje. No, mnogi vozniki bi rekli, da gre vzdrževalcem na roko, da jim ni treba plužiti, preden ne zapade <strong>10</strong> cm snega. Če bi mi pustili samo 5 cm snega na vozišču, se nam ustavi cela primorska avtocesta. Preprosto moramo takoj posipati in plužiti, tako da nam tak predpis ne pomaga kaj dosti, nam pa povzroča težave predpis, ki dovoljuje letne gume na avtu tudi pozimi. Je takih voznikov veliko? Takih je veliko predvsem med – kot jim na kratko rečemo – Koprčani in Tržačani. Ko jih vidiš, kako »prodajajo verige« ob cesti, veš, koliko je ura. »Prodajajo?« No, temu mi v šali tako rečemo. Gre pa za to, da v snegu s takimi gumami ne morejo nikamor, verig pa ne znajo namestiti na avto in jih nam potem kažejo in prosijo, da jim jih namestimo. Pa jim pomagate? Le težko, saj lahko razumete, da moramo mi takrat čistiti cesto. Že za to je včasih premalo časa. Sploh pa je to težko, če si s plugom. Morda to lažje stori kak preglednik, še posebej, če je v stiski kako mlado dekle (smeh). Torej niso vedno problem tovorna vozila, čeprav se je njihovo število na vašem odseku močno povečalo? Vozniki tovornih vozil so v splošnem
Naš pogovor bolj izkušeni in če ni drugih težav, bodo znali speljati tudi klanec v zimskih razmerah. Pri njih je včasih večji problem, kako natovarjajo vozila. Vse preradi jih namreč bolj obremenijo na zadnjo os in manj na pogonsko. V takem primeru pa veliko hitreje pride do zdrsa. Pozimi pa prej pride do zdrsa pri praznih tovornjakih. Kaj pa izven zimske službe? Ogromno časa porabimo zaradi težav s tovornimi vozili iz Romunije, Poljske, Ukrajine. Koliko teh vozil obstane na avtocesti, mimo zimske službe, ker jim je zmanjkalo goriva, ker naredijo pavzo kar na odstavnem pasu, ker so v okvari … Imate kak predlog? Težava je predvsem v tem, da ne morem klicati svoje vlečne službe, da lahko vozniki kličejo svojo asistenco. To bi morali urediti tako, kot so uredili npr. v Italiji, kjer asistence na avtocesti ni. Ta samo podaljšuje čas, ko je ovira na avtocesti, kar je problematično tudi z varnostnega vidika. Kako pa je pri nesrečah, vam vzamejo veliko časa? Čas tu niti ni tak problem. Bolj je včasih dilema, kaj naj npr. stori vzdrževalec pri nesreči na prehitevalnem pasu, ko še nima na voljo zapore, čeprav za vzdrževalca to pravzaprav ni prava dilema. Z vozilom s svetlobno signalizacijo bo zapeljal na prehitevalni pas in zavaroval ponesrečenca ter pomagal, ker je to najbolj človeško – kljub temu, da bi moral strogo po predpisih najprej počakati na V3 zaporo. To je sicer lahko nevarno, vendar je to cestarska praksa. Če vidiš, da je človek vklenjen v vozilu, boš naredil vse, da boš pomagal, pa »kar košta, košta«. Kako se s sodelavci soočate s takim stresom? Najprej bi rad poudaril, da smo zelo dober kolektiv. To je zelo pomembno. Že v začetku je treba tudi vedeti, da imamo pač tako službo. Mimo nas drvijo avtomobili tudi s hitrostjo 200 km/h. En voznik je zaspan, drugega je zapustila žena, tretji ima sladkorno bolezen … Kar naprej smo »na srednjem prstu«. Če bi plužili, pa ne bi bilo nezgode … Če ti nekdo po garanju v najslabših razmerah reče, da od Kopra do Ljubljane ni videl plužne skupine, te to resnično jezi. Posebej mlajši sodelavci to težko prenesejo. Zato jih moramo starejši miriti in naučiti, kako iti mimo tega. So vas za Darsovo priznanje predlagali sodelavci? Ste ga pričakovali? Da, predlagali so me sodelavci, ne morem pa reči, da sem ga pričakoval. Sem ga pa sprejel za svojega, saj sem se vso delovno dobo trudil pomagati. Obvestilo o priznanju sem prejel v nenavadnih okoliščinah, saj sem bil v bolnici, zato so priznanje sprejeli sodelavci in mi ga kasneje prinesli domov. S tem priznanjem se rad pohvalim in ne mislim tako, kot bi kdo drug, češ, naj raje dajo denar. Ko ti enkrat zmanjkuje sape v bolnišnici, znaš ceniti tudi druge stvari, ne le denar. Kaj pa počnete v prostem času? Že ves čas sem navdušen nad motorji, vendar za to ni bilo veliko časa. Sedaj, ko sta otroka pri kruhu in sem pred upokojitvijo, pa je tudi to prišlo na vrsto. Z ženo namreč zelo rada potujeva z motorjem, v bazi pa imamo tudi motoristično sekcijo. Prek tega se družimo, utrjujemo vezi, kar pomeni veliko za kolektiv. Nasploh se mi zdi, da je druženje kar malo zamrlo, kar ni dobro. Včasih je bilo več družabnosti v kolektivu, s tržnim kapitalizmom pa se je to kar malo izgubilo. Dandanes je zelo težko prirediti kako družabno srečanje, ker ljudje preprosto ne pridejo. Bo težko oditi z Darsa? Ravno lahko mi ne bo. Rad sem delal z ljudmi, tudi z novimi se dobro razumemo … … kako je Dušan Krapež dobil »partizansko ime« … V zimi 1997/98 je bila huda burja, ker pa je bila takrat med Slovenijo in Italijo še meja, so številni vozniki tovornih vozil tri dni stali na naši strani in zmrzovali. Takrat tudi tovornjaki še niso bili tako udobni, kot so sedaj. Ljudje so se mi smilili, zato smo poskrbeli, da so dobili vsaj čaj. Najprej smo poskusili prek Civilne zaščite, ko pa ni šlo, smo kar sami s pomočjo kuharja in kuhinje, ki je takrat še bila v bazi, skuhali čaj in ga delili voznikom. Od takrat se me je prijel vzdevek Dobrotnik. … o navodilih za ravnanje v vojni 1991 … Tisto noč, ko so tanki JLA zapustili kasarne v Sloveniji, sem bil dežuren. Na posebne razmere smo se pripravljali že prej. V bazi smo imeli veliko zapečateno blagajno, notri pa varnostni načrt. Imeli smo navodila, da ob izrednih razmerah zlomimo pečat na blagajni in ravnamo po navodilih v varnostnem načrtu. Okrog enih ponoči me zbudi telefon in glas: »Tanki na cesti.« Kakšni tanki? Takoj grem k blagajni, odtrgam pečat, vzamem zapečateno pismo v vojaški ovojnici, jo odprem in preberem navodilo: »Ravnaj se po občinski komandi TO.« To je bilo vse v tem, tako strašno varovanem navodilu. Avtoceste 7 Ustavljene aktivnosti za elektronsko cestninjenje Dars je začel izvajati aktivnosti za vzpostavitev elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku (ECS v PPT) za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg že v letu 2009. Aktivnosti za vzpostavitev elektronskega cestninjenja je narekoval »novi Akcijski načrt«, ki ga je Vlada sprejela 26. novembra 2009. Konec leta 20<strong>10</strong> je bila sklenjena pogodba s švicarsko-slovenskim konzorcijem Rapp - Ipmit za pripravo potrebne dokumentacije in sodelovanje v postopku javnega naročanja ter izbora izvajalca cestninjenja. Skupaj z izbranim svetovalcem smo pripravili koncept prehoda na nov cestninski sistem, ki je bil tehnološko nevtralen in funkcijsko zastavljen. Potencialni ponudniki na razpisu niso bili omejeni pri predlaganju tehničnih rešitev, na katerih naj bi temeljil nov cestninski sistem. Poudariti moramo, da je bil poslovni model zastavljen tako, da bo Dars tisti, ki izvaja cestninjenje in tudi pobira cestnino. Dars naj bi torej kupil samo opremo oz. tehnologijo, cestninjenje pa bi izvajal sam. Postopek mednarodnega javnega naročila, objavljenega 8. avgusta 2011, je bil voden transparentno in v skladu z Zakonom o javnih naročilih. Vlada RS je na svoji 5. redni seji v začetku marca sklenila, da se vse aktivnosti, povezane s prehodom na novi elektronski cestninski sistem za tovorna vozila, takoj ustavijo, mednarodni javni razpis pa prekine. Resorno ministrstvo za infrastrukturo in prostor je menilo, da bi bilo v trenutnih gospodarskih in finančnih razmerah neracionalno investirati v vzpostavitev popolnoma novega elektronskega cestninskega sistema. Po prepričanju ministrstva je smotrno, da se uvajanje elektronskega sistema cestninjenja nadaljuje, ko bodo sprejete usklajene rešitve na ravni EU. Bojan Banfi
Page 1 and 2: Časopis za Povezovanje Slovenije,
Page 3 and 4: Aktualno okoljem, skrbnika sistema
Page 5: Reportaža uporabniškem centru oz.
Page 9 and 10: Avtocestno ogledalo V Sloveniji se
Page 11 and 12: Avtocestno ogledalo Napoved obnovit
Page 13 and 14: Znotraj Darsa Avtoceste Glavni vir
Page 15 and 16: Znotraj Darsa Avtoceste Kjer je vol
Page 17 and 18: Znotraj Darsa Notranje ravnovesje l
Page 19 and 20: Vaše mnenje Avtoceste Lepi spomini
Page 21 and 22: Darsovček Brancin s šampinjoni in
Page 23 and 24: Prosti čas ŠAHOVNICA Sestavil: Bo

2 4 6 10 Spoštovane bralke, spoštovani bralci! - DARS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?