Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000
Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000
Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
predek znanosti, saj bi tehnologije <strong>iz</strong> 19. stoletja<br />
in preproste znanstvene re{itve <strong>iz</strong> prve<br />
industrijske revolucije nadomestile »okoljsko<br />
u~inkovite« tehnologije in sistemska znanost<br />
tretje industrijske revolucije.<br />
Na podlagi {tudij primerov <strong>iz</strong> Poznih lekcij se<br />
poraja {e zadnje in logi~no vpra{anje: Zakaj<br />
se tako dolgo nismo zmenili niti za zgodnja<br />
opozorila niti za »glasna in pozna« <strong>svaril</strong>a?<br />
Na vpra{anje si bo moral bralec skoraj v celoti<br />
odgovoriti sam, mi lahko le ugotavljamo, da<br />
je bila odsotnost politi~ne volje za sprejem<br />
ukrepov za zmanj{anje tveganj zaradi navzkri`ja<br />
stro{kov in koristi v teh zgodbah celo<br />
pomembnej{i dejavnik kot dostopnost zanesljivih<br />
informacij. Kot je ugotovil `e Aristotel,<br />
na{e dojemanje sveta prete`no dolo~a na{e<br />
ravnanje, na to pa odlo~ilno vplivajo informacije.<br />
A ~igave informacije dobivamo? So<br />
»resni~ne, po{tene in neodvisne«? So razumljive<br />
politikom in poslovne`em, ki so redko<br />
strokovnjaki, a morajo kljub temu sprejemati<br />
te`ke odlo~itve?<br />
Poro~ilo opozarja na pomembnost zanesljivih<br />
in poenotenih informacij za u~inkovito vodenje<br />
politike in sodelovanje interesnih skupin pri<br />
sprejemanju odlo~itev, {e posebej kar zadeva<br />
kompleksnost, nevednost, visoka tveganja in<br />
potrebo po »kolektivnem u~enju«. Ne smemo<br />
pozabiti, da zakonodaja EU definira kot varne<br />
tiste <strong>iz</strong>delke, ki ne pomenijo »nesprejemljivih<br />
tveganj« pri normalni ali predvidljivi uporabi.<br />
Javnost je pripravljena sprejemati tveganja, ~e<br />
sodeluje pri odlo~itvah, ki prina{ajo in obvladujejo<br />
tak{na tveganja, pri ~emer je treba<br />
upo{tevati vrednote, prepri~anja in splo{ne<br />
koristi. Prav zato razumno vodenje javne politike<br />
v zvezi z vpra{anji, povezanimi z znanostjo,<br />
zahteva ve~ kot dobro znanost – pod<br />
vpra{ajem niso le ekonomske, ampak tudi<br />
eti~ne <strong>iz</strong>bire. Ta problematika ne zadeva le strokovnjakov<br />
in politikov, ampak nas vse.<br />
Zato se nadejam, da bo to poro~ilo prispevalo<br />
k bolj{im in dostopnej{im, znanstveno podprtim<br />
informacijam in bolj u~inkovitemu sodelovanju<br />
interesnih skupin pri upravljanju gospodarskih<br />
dejavnosti, s ~imer bi lahko ~im bolj<br />
zmanj{ali okoljske in zdravstvene <strong>iz</strong>datke in<br />
pove~ali inovativnost.<br />
Ni dovolj, da imajo tisti, ki odlo~ajo, ve~ in bolj<br />
kakovostne informacije. Morali bi tudi pogosteje<br />
modro ravnati, da bi tako dosegli bolj{e<br />
ravnovesje med koristmi inovacij in tveganji,<br />
ki jih prina{ajo. ^e bomo znali pozne <strong>lekcije</strong> <strong>iz</strong><br />
<strong>zgodnjih</strong> <strong>svaril</strong> preteklega stoletja uporabiti v<br />
praksi, bomo morda v tem stoletju ustvarili<br />
bolj{e ravnovesje.<br />
Rad bi se zahvalil uredni{ki ekipi in avtorjem,<br />
ki so sprejeli <strong>iz</strong>ziv in sodelovali pri <strong>iz</strong>delavi<br />
tega poro~ila, pa tudi kolegom, ki so ga pregledali,<br />
in znanstvenemu odboru EEA, ki je<br />
pri tem odigral pomembno vlogo.<br />
Na koncu bi se rad zahvalil Davidu Geeju, ki<br />
je bil pobudnik tega poro~ila, in vsem ~lanom<br />
osebja EEA, ki so s svojim prispevkom omogo~ili<br />
njegov nastanek.<br />
Domingo Jiménez Beltrán<br />
<strong>iz</strong>vr{ni direktor (1994 - 2002)