Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000

More documents

Recommendations

Info

Vse {tudije primerov obravnavajo šla`ne ne{kodljivosti’, ko da so to snovi ali dejavnosti, ki so neko~ pri vladah in drugih veljali za ne{kodljive, dokler niso dokazali njihove {kodljivosti. Toda, ali ni šla`nih {kodljivosti’, kjer se je ukrepalo na podlagi previdnostnega na~ela, a se je to pozneje izkazalo za nepotrebno? Menili smo, da moramo vklju~iti tudi tak{ne primere, vendar kljub temu, da smo povabili nekaj predstavnikov industrije, naj jih predstavijo, in o tem z njimi podrobno razpravljali, nismo na{li dobrih primerov. Na{o pozornost je pritegnila ameri{ka publikacija Dejstva proti strahovom (Facts versus fears) (Lieberman in Kwon, 1998), ki posku{a predstaviti 25 primerov šla`nih {kodljivosti’. Ko smo jih podrobneje preu~ili, se je izkazalo, da tudi tisti, ki so jih predlagali, niso bili dovolj prepri~ljivi, da bi {est najo~itnej{ih predstavili v na{em poro~ilu. Tako {e vedno stojimo pred izzivom predstaviti šla`ne {kodljivosti’: med mo`nimi kandidati, ki so bili omenjeni, sta prepoved odlaganja go{~e s ~istilnih naprav v Severno morje in šhro{~ tiso~letja leta 2000’. 1.2 1.2 1.2 Kaj Kaj je je previdnostno previdnostno na~elo? na~elo? na~elo? Albert Schweitzer (1875–1965) je bil morda pesimist, ko je dejal: »^lovek je izgubil sposobnost predvidevanja in preventivnega ukrepanja, kon~al bo tako, da bo uni~il Zemljo.« Vendar pa ni lahko biti moder, preden je prepozno, zlasti ~e se lahko vplivi na zdravje ali okolje poka‘ejo {ele dale~ v prihodnosti in ~e so dejanski ali dozdevni stro{ki njihovega odvra~anja visoki in takoj{nji. Prepre~evanje nesre~ navadno zahteva ukrepanje, preden obstajajo ~vrsti dokazi o {kodi, zlasti ~e bi bila {koda zapoznela in nepopravljiva; tak{en pristop do znanstvenih dokazov in oblikovanja politike je del tega, ~emur danes pravimo previdnostno na~elo. Prepre~evanje iz previdnosti pogosto uporabljajo v medicini in javnem zdravstvu, kjer pacienta obi~ajno pou~ijo o prednosti dvoma v diagnozo (“bolje varen kot obàlujo~”). Previdnostno na~elo in njegova uporaba pri okoljskih nevarnostih in z njimi povezanih negotovostih pa sta se za~ela pojavljati kot nedvoumen in jasen pojem v okoljski znanosti {ele v sedemdesetih letih, ko so se nem{ki znanstveniki in politiki posku{ali spopasti z “umiranjem gozdov” (Waldsterben) in vzroki zanj, vklju~no z onesnaèvanjem zraka. Glavni element previdnostnega na~ela, ki so ga razvili, je bilo splo{no pravilo javnega politi~nega delovanja pri potencialno resnih ali nepopravljivih nevarnostih za zdravje ali okolje, pri ~emer je treba ukrepati proti potencialnim nevarnostim, preden obstajajo trdni dokazi o {kodi, upo{tevajo~ verjetne stro{ke in koristi ukrepanja in neukrepanja. Vendar pa previdnostni pristop zahteva veliko ve~ kot vzpostavljanje ravni dokaza, potrebne za upravi- ~evanje ukrepanja, s katerim naj bi zmanj{ali nevarnost (šsproìlec’ za ukrepanje). Vorsorgeprinzip (šna~elo predvidevanja’ ali šprevidnosti’) v nem{kem Zakonu o ~istem zraku iz leta 1974 (Boehmer-Christiansen, 1994), kot je bilo opisano v poro~ilu o Zakonu o ~istem zraku iz leta 1985 (Boehmer-Christiansen, 1994), je vklju~eval naslednje elemente: • raziskave in spremljanje stanja za zgodnje odkrivanje nevarnosti; • splo{no zmanj{anje obremenjevanja okolja; • spodbujanje š~iste proizvodnje’ in inovacij; • na~elo sorazmernosti, po katerem stro{ki ukrepanja, da se prepre~i nevarnost, ne bi smeli biti nesorazmerni z verjetnimi koristmi; • pristop sodelovanja med dele`niki za re{evanje skupnih problemov s celovitimi ukrepi politike, katerih cilj je izbolj{ati stanje okolja, konkuren~nost in zaposlenost; • ukrepi za zmanj{anje nevarnosti, preden so na voljo šdokazi’ o {kodi, ~e so njeni u~inki lahko resni ali nepopravljivi. Po letu 1970 se je previdnostno na~elo naglo povzpelo na politi~ni lestvici in je bilo vklju~eno v {tevilne mednarodne sporazume, zlasti na podro~ju morskega okolja, kjer je obilo ekolo{kih podatkov o onesna‘evanju obrodilo malo razumevanja, a veliko zaskrbljenosti: šNa voljo je ogromno podatkov, a kljub vsem tem podatkom … smo dosegli nekak{en plato v svojem razumevanju, ~emu so te informacije namenjene … To je vodilo k previdnostnemu na~elu’. (Bilten o onesna‘evanju morja, Marine Pollution Bulletin, 1997) Pove- Uvod Uvod Uvod 17
18 Pozne Pozne lekcije lekcije iz iz zgodnjih zgodnjih zgodnjih svaril: svaril: previdnostno previdnostno previdnostno na~elo na~elo 1896–2000 1896–2000 1896–2000 Preglednica Preglednica 1.2 1.2 Previdnostno Previdnostno na~elo na~elo v v nekaterih nekaterih mednarodnih mednarodnih pogodbah pogodbah in in sporazumih sporazumih Vir: Vir: EEA Montrealski protokol o snoveh, ki tanj{ajo ozonski pla{~, 1987 šPodpisnice tega protokola … so se odlo~ile, da bodo za{~itile ozonski pla{~, in sicer s prev previdnostnimi prev idnostnimi ukrepi ukrepi, ukrepi s katerimi bodo celovito nadzorovale skupne svetovne emisije snovi, ki ga tanj{ajo.’ Konferenca o Severnem morju, 1990 šUdeleènke … bodo {e naprej uporabljale previdnostno previdnostno na~elo na~elo na~elo, na~elo na~elo tj. ukrepale bodo, da bi se izognile potencialno {kodljivim vplivom snovi, ki so te`ko razgradljive, strupene/ toksi~ne ali se bioakumulirajo, tudi ~e ni znanstvenih dokazov, s katerimi bi lahko dokazali vzro~no povezanost med emisijami in njihovimi u~inki.’ Deklaracija iz Ria o okolju in razvoju, 1992 šZa varstvo okolja bodo dràve ~im bolj uporabljale previdnostni previdnostni pristop pristop skladno s svojimi zmo`nostmi. Kjer obstaja resna nevarnost, da bo pri{lo do nepopravljive {kode, se pomanjkanje popolne znanstvene gotovosti ne more uporabiti kot razlog za odlaganje stro{kovno u~inkovitih ukrepov za prepre~evanje uni~evanja okolja.’ Okvirna konvencija o podnebnih spremembah, 1992 šPodpisnice bi morale uporabljati preventivne preventivne ukrepe ukrepe pri napovedovanju, prepre~evanju ali zmanj{evanju vzrokov podnebnih sprememb in laj{ati njihove {kodljive u~inke. Kjer obstaja resna nevarnost, da bo pri{lo do hude ali nepopravljive {kode, se pomanjkanje popolne znanstvene gotovosti ne more uporabiti kot razlog za odlaganje tak{nih ukrepov, pri ~emer se je treba zavzemati za stro{kovno u~inkovitost politik in ukrepov, ki so namenjeni odpravljanju podnebnih sprememb, s ~imer naj bi dosegli koristi za celoten planet ob ~im manj{ih stro{kih.’ Pogodba o Evropski uniji (Maastrichtska pogodba), 1992 šOkoljska politika Skupnosti … naj temelji na previdnostnem previdnostnem na~elu na~elu in na~elih, po katerih je treba preventivno ukrepati, okoljsko {kodo prvenstveno popravljati pri izvoru ter v skladu z na~elom, po katerem onesnaèvalec pla~a.’ Kartagenski protokol o biolo{ki varnosti, 2000 šSkladno s s previdnostnim previdnostnim pristopom pristopom je cilj tega protokola zagotavljanje ustrezne za{~ite pri varnem prenosu in uporabi ìvih spremenjenih organizmov, ki so produkt sodobne biotehnologije in lahko negativno vplivajo na ohranjanje in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti. Hkrati je treba upo{tevati tveganje za zdravje ljudi, {e posebej v ~ezmejnem prometu.’ Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaèvalih, 2001. Previdnost, vklju~no s preglednostjo in udele`bo javnosti, se uresni~uje v celotni pogodbi, posebej pa je omenjena v uvodu, ciljih, dolo~ilih za dodajanje obstojnih organskih onesnaèval in dolo~anje najbolj{ih razpolo`ljivih tehnologij. Cilj se glasi: šOb upo{tevanju previdnostnega previdnostnega pristopa pristopa, pristopa kot je opredeljen v na~elu 15 Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju, je cilj te konvencije varovati zdravje ljudi in okolje pred te`ko razgradljivimi organskimi onesnaèvali.’ dano bolj splo{no: na~elo 15 v Deklaraciji ZN o okolju in razvoju, ki je bila sprejeta v Rio de Janeiru leta 1992 (glej preglednico 1.2), je to na~elo raz{irilo na okolje kot celoto. Uporaba razli~nih izrazov v teh pogodbah in sporazumih, npr. šprevidnosto na~elo’ (precautionary principle), šprevidnostni pristop’ (precautionary approach) in špreventivni ukrepi’ (precautionary measures), lahko povzro~i teàve pri komuniciranju in dialogu o tem, kako se najbolje spopasti z znanstveno negotovostjo in potencialnimi nevarnostmi. Sklepna poglavja tega poro~ila posku{ajo razjasniti nekatere od teh dvoumnosti. V Evropi je previdnostno na~elo dobilo najpomembnej{o podporo v obliki sporo~ila Evropske komisije o previdnostnem na~elu (Evropska komisija, 2000) in odloka Ministrskega sveta v Nici, prav tako leta 2000. Ta dva dokumenta sta pomembno prispevala k prakti~nemu izvajanju previdnostnega na~ela zlasti v povezavi z udele‘bo zainteresiranih in izogibanjem trgovinskih sporov. Neka- tera najpomembnej{a vpra{anja, ki jih odpirajo {tudije primerov in sporo~ilo Evropske komisije, so podrobneje obravnavana v sklepnih poglavjih. 1.3 1.3 1.3 Za~etki Za~etki uporabe uporabe previdnostnega previdnostnega na~ela: na~ela: na~ela: London, London, 1854 1854 Za~etki uporabe previdnostnega na~ela segajo dale~ pred leto 1970, ko se je na~elo uporabljalo zlasti v javnem zdravstvu. V Evropi ga je med prvimi uporabil dr. John Snow, ki je leta 1854 priporo~il, naj odstranijo ro~ico za ~rpanje iz vodnjaka v ulici Broad Street, da bi tako zaustavili epidemijo kolere, ki je tedaj razsajala po sredi{~u Londona. Nekaj dokazov o povezavi med onesna‘eno vodo in kolero je pet let pred tem objavil sam Snow (Snow, 1849). To niso bili trdni dokazi, vendar so Snowu zadostovali, da je predlagal ukrepe za izbolj{anje zdravstvenih razmer, saj bi bili stro{ki za njihovo izvajanje precej manj{i kot posledice in stro{ki, ki bi nastali, ~e jih ne bi izvajali (glej primer 1.1).
Page 1 and 2: ISBN 961-6324-19-5 9 7 8 9 6 1 6 3
Page 4 and 5: Poro~ilo Poro~ilo o o okoljskih oko
Page 6: IZVIRNIK IZVIRNIK Uredni{ki Uredni{
Page 9 and 10: Prvo jasno in verodostojno zgodnje
Page 11 and 12: Zahvala Zahvala Ekipi urednikov se
Page 13 and 14: 6.4 6.4 Znanstveno Znanstveno razum
Page 15 and 16: 14 Pozne Pozne lekcije lekcije iz i
Page 17: 16 Pozne Pozne lekcije lekcije iz i
Page 69 and 70:
68 Pozne Pozne lekcije lekcije iz i
Page 71 and 72:
Page 73 and 74:
Page 75 and 76:
Page 77 and 78:
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
100 Pozne Pozne lekcije lekcije iz
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
Page 139 and 140:
Page 141 and 142:
Page 143 and 144:
Page 145 and 146:
Page 147 and 148:
Page 149 and 150:
Page 151 and 152:
Page 153 and 154:
Page 155 and 156:
Page 157 and 158:
Page 159 and 160:
Page 161 and 162:
Page 163 and 164:
Page 165 and 166:
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 171 and 172:
Page 173 and 174:
Page 175 and 176:
Page 177 and 178:
Page 179 and 180:
Page 181 and 182:
Page 183 and 184:
Page 185 and 186:
Page 187 and 188:
Page 189 and 190:
Page 191 and 192:
Page 193 and 194:
Page 195 and 196:
Page 197 and 198:
Page 199 and 200:
Page 201 and 202:
Page 203 and 204:
Page 205 and 206:
Page 207 and 208:
Page 209 and 210:
Page 211 and 212:
Page 213 and 214:
Page 215 and 216:
Page 217 and 218:
Page 219:
show all

Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?