Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000

More documents

Recommendations

Info

Vendar se ni~ od tega ni zgodilo zato, ker bi bili sodelujo~i neumni, nepremi{ljeni ali ker ne bi hoteli obnoviti stale‘a. [lo je za sistemsko napako, ki je ribi~em, strokovnjakom in politikom prepre~ila, da bi se odzvali na obstoje~e informacije ali pogledali na polo‘aj od zunaj. 2.5 2.5 V VVar V ar arovanje ar ovanje postane postane neizogibno neizogibno Na za~etku devetdesetih let 20. stoletja je varovanje postalo neizogibno tako zaradi katastrof, kakr{na je bila tista s severno trsko, kot tudi zaradi vedno ve~je pomembnosti na drugih podro~jih. Najpomembnej{i dogodek na svetovni ravni je bilo pogajanje leta 1995 o dveh sorodnih dokumentih: o Eti~nem kodeksu Organizacije zdru‘enih narodov za prehrano in kmetijstvo za odgovorno ribi{tvo (FAO, 1995) in Sporazumu zdru‘enih narodov o ~ezconskih stale‘ih rib in o izrazito selivskih stale`ih rib (ZN, 1995). Kodeks FAO (Organizacija za prehrano in kmetijstvo) uporablja previdnostni pristop za ribi{tvo. Sprejetje te terminologije izvira iz bojazni ribi{ke industrije in mened‘erjev, da je previdnostno na~elo koncept okoljskih nevladnih organizacij, ki se ga lahko neupravi~eno uporabi kot oro‘je za precej{nje zmanj{anje ali celo zaustavitev ribolova. Njihov pristop je zato morda najbolje obravnavati kot za~etno ugotovitev o izvajalcu procesa, in ne toliko kot natan~no analizo ali temeljno razliko rezultata, ki izhaja iz te izbire terminologije. Vendar pa, kakor je opisano v uvodnem odstavku, obstajajo prednosti ohranjanja razlike med splo{no uporabnim na~elom in podrobnim pristopom k izvajanju, ki se razlikujejo od podro~ja do podro~ja, ~eprav te razlike niso naredili tisti, ki so se pogajali o kodeksu. Varovanje v kodeksu zajema negotovost, povezano s stale‘i posameznih populacij, drugimi prizadetimi vrstami ter okoljskimi in socioekonomskimi razmerami. Kakorkoli ‘e, poudarjen je mehanizem za upo{tevanje negotovosti modelov ocenjevanja stale‘a oziroma dolo~itve »za stale‘ posebnih ciljnih referen~nih to~k (tj. pozitivnega cilja optimalne velikosti stale‘a) in hkrati potrebnih ukrepov, ~e se te to~ke prese‘ejo«, ter »mejnih referen~nih to~k (negativni cilj najmanj{e sprejemljive velikosti stale‘a) in hkrati potrebnih ukrepov, ~e se te to~ke prese‘ejo. Kadar se pribli‘amo mejni referen~ni to~ki, je treba ukrepati za zagotovitev, da se ta to~ka ne prese‘e«. Novost je bilo nedvoumno sklicevanje na cilje, omejitve in vnaprej{nja dolo~itev. Sporazum zdru‘enih narodov dolo~a podrobnosti, predvsem to, da »se koli~ina ribolovnega izkoristka, katerega posledica je maksimalen trajnostni donos, obravnava kot minimalni standard za mejne referen~ne to~ke (tj. negativen cilj)«. Gre za minimum, ker za stari koncept maksimalnega trajnostnega donosa (metodo izra~unavanja, ki se {e vedno na {iroko uporablja) velja, da precenjuje trajnostne donose. Posledice so hude, saj so mnogi stale‘i iz~rpani precej bolj od uradnega maksimalnega trajnostnega donosa. »Pri stale‘ih, pri katerih ni prelova, morajo strategije ribolovnega upravljanja zagotoviti, da ribolovni izkoristek ne presega koli~ine, ki ustreza maksimalnemu trajnostnemu donosu, in da biomasa ne pade pod vnaprej dolo~eni prag.« Pri stale‘ih, pri katerih je pri{lo do prelova, »je lahko cilj obnove biomasa, ki bi zagotovila maksimalen trajnostni donos.« Mo‘no protislovje je tu lahko le rezultat s pogajanji dose‘enega kompromisa - ~e bi posku{ali tak{ne dokumente razlagati kot izdelek enega samega doslednega nazora, bi lahko naredili napako. Kakorkoli ‘e, sporazum ZN in posredno kodeks FAO na splo{no poudarjata previdnost pri pove~evanju dolgoro~nih donosov. 2.5.1 Nadaljnje ukrepanje oziroma neukrepanje Zvezne smernice ZDA (Restrepo idr., 1998) poudarjajo, da je treba s stale‘i upravljati skladno s sporazumom ZN in kodeksom FAO 1 . 1 Mnenje in tehni~na usmeritev ZDA presegata interese ribi{tva. Zahteva se izvajanje za{~itnih ukrepov, »~etudi ni znanstveno gotovo, da se stale‘i izkori{~ajo«. Pred tem pristopom je bila »zaznana … nezmo‘nost izvajanja pravo~asnih ohranitvenih ukrepov brez strokovnega dokaza o prelovu rib. Tako je previdnostni pristop v bistvu preobrat bremena dokazov«. Ribi{tvo: Ribi{tvo: prelov prelov 29
30 Pozne Pozne lekcije lekcije iz iz zgodnjih zgodnjih zgodnjih svaril: svaril: previdnostno previdnostno previdnostno na~elo na~elo 1896–2000 1896–2000 1896–2000 Kanadsko mnenje (Richards in Schnute, 2000) je, da morajo biti stale‘i enaki ali ve~ji od stale‘ev, ki so posledica maksimalnega trajnostnega donosa, ribolovni izkoristek pa manj{i; kjer je maksimalen trajnostni donos neprimeren ali neuporaben, pa se uporabijo ustrezni nadomestni ukrepi. V nasprotju z Zdru‘enimi dr‘avami in Kanado so na morjih, ki so pod nadzorom dr‘av ~lanic EU, ribolovne odgovornosti razdeljene. Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je odgovoren za tehni~ne nasvete, za upravljanje, vklju~no z dolo~anjem ciljev pa odgovarjajo Evropska komisija in dr‘ave ~lanice. To povzro~a zaplete. Trenutno se nasveti ICES osredoto~ajo na B lim (spodnjo mejo biomase) in ve~ji ciljni stale‘ po previdnostnem pristopu (B pa ), vsaj v skladu z razlagami organizacije FAO (Garcia, 2000). Uporabljata se tudi enakovredna obsega ribolovnega izkoristka, za katera velja, da dosegata te referen~ne to~ke: F lim in F pa . B lim ni vezana na maksimalen trajnostni donos, temve~ na raven, na kateri bi bil stale‘ »v neposredni nevarnosti propada«, ~e bi nadaljevali izkori{~anje (Garcia, 2000, str. 22). B pa ni stalno dolo~en in je odvisen od stale‘a. Za nizke stale‘e, kot so na primer severnomorske trske, vahnje in morske plo{~e, je B pa dolo~en na minimalni biolo{ko sprejemljivi ravni ali blizu nje, pod katero velja nesprejemljiva nevarnost, da bi lahko dosegli B lim . Na ‘alost ICES ocenjuje, da so mnogi stale‘i pod B pa in celo blizu B lim (glej nasvet ICES glede severnomorske trske leta 2000 (ACFM ICES, 2000a)). Izkazalo se je, da sta poudarjanje in razlaga referen~nih to~k v nasprotju s pristopom FAO in ZN, posledica pa je bila kritika skupine strokovnjakov iz FAO (Garcia, 2000, str. 23), Zdru‘enih dr‘av (Restrepo idr., 1998, str. 24) in Kanade (Richards in Schnute, 2000, str. 7). V bistvu je prej{nji upravljavski re‘im (zaradi ohranjanja stale‘ev nad minimalno biolo{ko sprejemljivo ravnjo) pogosto ostal nespremenjen, ~eprav so ga na zunaj prikazovali kot previdnostnega. ICES bi se lahko s tem strinjal, a s pripombo, da je ta uporaba mejnih referen~nih to~k »po nepotrebnem omejena razlaga pojma«, in posredno, da »sprejetje previdnostnih referen~nih to~k zahteva razpravo z agencijami za upravljanje ribi{tva« (ACFM ICES, 2000b, str. 55). To ka‘e na napetosti, ki izhajajo iz razpr{ene odgovornosti. ICES ravni B pa ne obravnava kot ciljne referen~ne to~ke, temve~ je to zanj bla‘ilec ali varnostna referen~na to~ka (ACFM ICES, 2000b, str. 2), to pa domnevno zato, ker postavljanje cilja velja za vme{avanje v odgovornosti Komisije in dr‘av ~lanic. Zdi se, da {e vedno velja kritika Znanstvenega, tehni~nega in gospodarskega odbora Komisije iz leta 1995 (Evropska komisija, 1995) o upravljavskem sistemu, »sprijaznjenem s kriznim upravljanjem ali nepripravljenostjo oziroma nezmo‘nostjo natan~no dolo~iti bolj pozitiven cilj, katerega namen je pove~ati produktivnost ribi{tva v biolo{kem, gospodarskem ali socialnem smislu«. Doslej se zdi, da so dr‘ave ~lanice nepripravljene ali nezmo‘ne financirati kratkoro~ne nalo‘be v obnovo stale‘ev do optimalnih ravni. Sporo~ilo Evropske komisije iz leta 2000 o uporabi previdnostnega na~ela (Evropska komisija, 2000) pravi, da obstaja dvojni razlog, zakaj se ICES ne sklicuje na maksimalen trajnostni donos: ker je za »{tevilne stale‘e te‘ko, ~e ‘e ne nemogo~e«, opredeliti pogoje, pod katerimi je mogo~e dose~i trajnostne donose, in ker ribolovni pritisk na mnoge stale‘e EU »precej presega tistega, ki bi ustrezal maksimiranju donosa«. Verjeten odgovor je, da dolo~anje maksimalnih donosov ni ni~ bolj ali manj zanesljivo kot dolo~anje ravni, na kateri se bo stale‘ izni~il. Kodeks pa je potreben ravno zaradi velikega ribolovnega pritiska, ne pa da z njim opravi~ujemo njegovo neuporabo. Odnos med politiko EU ter kodeksom FAO in sporazumom ZN vsekakor lahko postane precej sporen. Obravnava Zelene knjige Komisije iz leta 2001 o prihodnosti skupne ribi{ke politike (Evropska komisija, 2001a) je sicer splo{na, vsebuje pa odkrito opredelitev problemov in zagotavlja tvorna osnovo za razpravo o prihodnosti. Najbolj konstruktivna pot bi bila, da se osredoto~imo na prihodnost in ne razmi{ljamo preve~ o preteklosti. ^e se vrnemo na kodeks in sporazum na splo{no, se sre~amo s te‘avo, ki ostaja ne-
Page 1 and 2: ISBN 961-6324-19-5 9 7 8 9 6 1 6 3
Page 4 and 5: Poro~ilo Poro~ilo o o okoljskih oko
Page 6: IZVIRNIK IZVIRNIK Uredni{ki Uredni{
Page 9 and 10: Prvo jasno in verodostojno zgodnje
Page 11 and 12: Zahvala Zahvala Ekipi urednikov se
Page 13 and 14: 6.4 6.4 Znanstveno Znanstveno razum
Page 15 and 16: 14 Pozne Pozne lekcije lekcije iz i
Page 29: 28 Pozne Pozne lekcije lekcije iz i
Page 81 and 82:
80 Pozne Pozne lekcije lekcije iz i
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
100 Pozne Pozne lekcije lekcije iz
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
Page 139 and 140:
Page 141 and 142:
Page 143 and 144:
Page 145 and 146:
Page 147 and 148:
Page 149 and 150:
Page 151 and 152:
Page 153 and 154:
Page 155 and 156:
Page 157 and 158:
Page 159 and 160:
Page 161 and 162:
Page 163 and 164:
Page 165 and 166:
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 171 and 172:
Page 173 and 174:
Page 175 and 176:
Page 177 and 178:
Page 179 and 180:
Page 181 and 182:
Page 183 and 184:
Page 185 and 186:
Page 187 and 188:
Page 189 and 190:
Page 191 and 192:
Page 193 and 194:
Page 195 and 196:
Page 197 and 198:
Page 199 and 200:
Page 201 and 202:
Page 203 and 204:
Page 205 and 206:
Page 207 and 208:
Page 209 and 210:
Page 211 and 212:
Page 213 and 214:
Page 215 and 216:
Page 217 and 218:
Page 219:
show all

Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?