Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000
Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000
Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
~lanki komentirali ustreznost za{~ite rentgenskih<br />
cevi, kar je <strong>iz</strong>zvalo Röntgensko dru{tvo<br />
(Uvodnik, 1921) k <strong>iz</strong>javi, da je »znanstvena<br />
pristojnost tiska manj{a od njegove sposobnosti<br />
pisanja grozljivih reporta`«.<br />
3.4 3.4 3.4 Povojno Povojno razpotje:<br />
razpotje:<br />
opravi~ljivost, opravi~ljivost, optim<strong>iz</strong>acija,<br />
optim<strong>iz</strong>acija,<br />
omejitev<br />
omejitev<br />
Bistvena sprememba v filozofiji za{~ite pred<br />
sevanjem se je zgodila na sestanku v Kanadi<br />
leta 1949 (NBS, 1954), na katerem so sklenili,<br />
da »dolo~ena stopnja tveganja obstaja pri<br />
vsakr{ni obsevanosti« in da »tveganje za posameznika<br />
ni natan~no dolo~ljivo, vendar se<br />
ne glede na to, kako majhno je, domneva, da<br />
ni enako ni~«. [e ena misel s tega pomembnega<br />
sre~anja: »… obsevanje <strong>iz</strong> kateregakoli<br />
<strong>iz</strong>vora mora biti tako {ibko, kot je le <strong>iz</strong>vedljivo.«<br />
To je danes znano kot na~elo optim<strong>iz</strong>acije.<br />
Uvedeno je bilo tudi na~elo tveganja glede<br />
na korist (opravi~ljivost), kar je verjetno<br />
edinstveno glede sevanja kot onesna`evala.<br />
ICRP je bil ustanovljen, da bi po~el {e kaj<br />
ve~ kot le <strong>iz</strong>dajal »priporo~ila«, ki bi jih nacionalne<br />
vlade domnevno lahko sprejemale ali<br />
zavra~ale, vendar so njegovo vlogo krit<strong>iz</strong>irali<br />
`e od samega za~etka. Nobenega stali{~a na<br />
primer ni zavzel do pre<strong>iz</strong>kusov jedrskega<br />
oro`ja v atmosferi, kar je povzro~ilo (radioaktivne)<br />
padavine po vsem svetu. Poleg tega je<br />
zlorabe sevanja v splo{nem prepre~evalo delo<br />
posameznikov, in ne ICRP. Bili so {tevilni primeri<br />
slabo zasnovane uporabe sevanja.<br />
• [iroka uporaba »pedascopov« za pomerjanje<br />
otro{kih ~evljev. Te rentgenske fluoroskopske<br />
naprave so bile v skoraj vsaki<br />
trgovini s ~evlji v {tiridesetih in petdesetih<br />
letih prej{njega stoletja in so menda lahko<br />
sevale z mo~jo do 1 rentgena na minuto.<br />
Ker so naprave le zabavale otroke, medtem<br />
ko so njihovi star{i <strong>iz</strong>birali ~evlje, so bili<br />
odmerki sevanja, ki so jih prejemali otroci<br />
in trgovsko osebje, popolnoma nepotrebni.<br />
• Otroke, ki so imeli garje, so zdravili z rentgenskimi<br />
`arki, da bi povzro~ili odpadanje<br />
las, vendar se je pri mnogih zaradi tega razvil<br />
rak (glej npr. Ron idr., 1989).<br />
Sevanje: Sevanje: zgodnja zgodnja <strong>svaril</strong>a, <strong>svaril</strong>a, <strong>svaril</strong>a, pozni pozni pozni odzivi<br />
odzivi<br />
• V tridesetih letih prej{njega stoletja so<br />
du{evne bolnike »zdravili« z radijem.<br />
• V tridesetih in {tiridesetih letih prej{njega<br />
stoletja so v lepotilnih salonih z rentgenskimi<br />
`arki odstranjevali neza`elene dlake.<br />
Te zlorabe sevanja so bile v glavnem nenadzorovane,<br />
ker takrat ni bilo posebnih zakonskih<br />
predpisov, ki bi urejali varstvo pred sevanji,<br />
ampak le priporo~ila. V Veliki Britaniji so<br />
bili zakonski predpisi najprej zbrani v Predpisih<br />
o ion<strong>iz</strong>irajo~em sevanju (1961) in nato posebej<br />
za sevanje v medicini (POPUMET, 1988).<br />
Po drugi svetovni vojni se je za~el nagel razvoj<br />
jedrske energije in jedrskega oro`ja. Skupnost<br />
strokovnjakov, ki se je ukvarjala z za{~ito pred<br />
sevanji, se je spoprijela z vpra{anjem, kako<br />
dolo~iti mejne odmerke, ne da bi bilo videti,<br />
da omejujejo razmah teh dejavnosti – na pr<strong>iz</strong>ori{~e<br />
je stopila politika. V za~etku je bila<br />
javnost zapeljana z obljubo neskon~ne cenene<br />
jedrske energije, vendar je demonstracija<br />
jedrskega oro`ja <strong>iz</strong>zvala druga~en odziv. Postopno<br />
so ljudje ~edalje manj zaupali vladnim<br />
razlogom in ~edalje bolj dvomili o njih, posebno<br />
{e glede prijaznih zagotovil o u~inkih radioaktivnega<br />
onesna`enja na okolje. To zaskrbljenost,<br />
ki je bila do dolo~ene mere upravi~ena,<br />
je {e pod`igal vzpon »zelenega gibanja« –<br />
presenetljivo je le, da je trajalo tako dolgo, preden<br />
se je razvila. Morda je razlog ta, da je bila<br />
zgodnja uporaba sevanja precej medicinska<br />
in da javnost zdravnikom zaupa. Vendar je bilo<br />
manj verjetno, da je motiv jedrske industrije<br />
tudi dobrobit posameznika. Tudi zaupanje v<br />
medicinsko radiologijo se je v poznih petdesetih<br />
letih omajalo, ko je znana epidemiologinja<br />
javnega zdravstva Alice Stewart <strong>iz</strong>vedla<br />
nekaj raziskav, ki so povezale radiologijo<br />
med nose~nostjo (pelvimetrija) z levkemijo pri<br />
otrocih (Stewart idr., 1958). Ta ugotovitev je<br />
bila najprej protislovna in ji niso verjeli, vendar<br />
je danes, ko so jo ponovili {e drugi,<br />
sprejeto, da obstaja precej{nje tveganje za<br />
levkemijo celo zaradi majhnih doz sevanja, ki<br />
jih prejme zarodek ali plod. Danes je priporo-<br />
~eno (RCR, 1993), da noben porodni~ar ne<br />
sme uporabljati rentgenskih `arkov, ~e ima<br />
na razpolago katerokoli drugo diagnosti~no<br />
orodje. Ocenjujejo (Doll, 1989), da je okrog pet<br />
41