Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000

More documents

Recommendations

Info

diologi in rentgenskimi tehniki z dovoljenji, ki naj bi jih izdajala dr‘ava, in predlagal, da se po{kodba pacienta {teje za kaznivo dejanje (Dennis, 1899). Preteklo je ve~ desetletij, preden je bilo to upo{tevano. Kljub poro~ilom in svarilom o {kodljivih u~inkih in celo kljub uporabi rentgenskih ‘arkov v terapiji so bili v medicinski srenji pretirano drzni glede uporabe rentgenskih ‘arkov. Obstajale so teorije, po katerih u~inkov niso povzro~ali vplivi samih rentgenskih ‘arkov, ampak stati~na elektrika ali individualna ob~utljivost. Pojavljalo se je celo popolno zanikanje obstoja u~inkov rentgenskih ‘arkov (Scott, 1897). Verjetno je bil bostonski zobozdravnik William Rollins najpomembnej{i pionir za{~ite pred sevanjem. Rollins, ki je na Harvardu diplomiral iz zobozdravstva in medicine, je prvi predlagal »toleran~ne« doze ali obsevanja z rentgenskimi ‘arki in priporo~il na~ine za{~ite in naravnave rentgenskih cevi. Merilo ali standard je dolo~al z obsevanjem fotografske plo{- ~e zunaj cevi; ~e se plo{~a ni zameglila v sedmih minutah, je bila za{~ita ustrezna. V obdobju od 1900 do 1904 je objavil ve~ kot dvesto ~lankov, v katerih je spodbujal zdravnike k najmanj{emu mo‘nemu obsevanju in podal {tevilne predloge, kako zmanj{ati obsevanost radiologov in pacientov (Rollins, 1904). Slednjo temo je {ele nedavno ponovno obravnaval Nacionalni odbor za radiolo{ko za{~ito Velike Britanije (NRPB), ki svetuje vladi. Rollins se je tudi zavedal mo‘nosti povzro- ~itve katarakta; izvedel je nekaj poskusov na ‘ivalih. Ti so poleg drugih u~inkov pokazali mo‘nost akutnih (teratolo{kih) po{kodb zarodka. Prvi je svaril pred tveganjem uporabe rentgenskih ‘arkov pri ‘enskah za diagnostiko nose~nosti (pelvimetrija). Vendar njegovih svaril pogosto niso upo{tevali. Njegova svarila v zvezi s pelvimetrijo je obnovila, ~eprav s sklicevanjem na poznej{e u~inke, {ele britanska epidemiologinja Alice Stewart pribli‘no {tirideset let pozneje (Stewart idr., 1958). Velja omeniti, da so medicinske oblasti najprej odklonile tudi njeno delo (glej spodaj). Ko so enkrat ugotovili, da pretirano obsevanje z rentgenskimi ‘arki povzro~a po{kodbe tki- Sevanje: Sevanje: zgodnja zgodnja svarila, svarila, svarila, pozni pozni pozni odzivi odzivi va, bi lahko upravi~eno pri~akovali previdnost. Vendar ni bilo tako, ~eprav je leta 1903 Albers-Schönberg (1903), avtor niza pravil, ki naj bi jih uporabljali radiologi za svojo za{~ito, omenjal, da je obi~ajno uporabljana metoda preizku{anja »trdote« rentgenske cevi z vstavljanjem roke med cev in fluorescen~ni zaslon nevarna. Moramo pripomniti, da je bila v tem obdobju te‘ava tistih, ki so hoteli uvesti u~inkovite standarde za{~ite, nedogovorjena enota obsevanosti ali doze. Po~akati so morali na uvedbo rentgena kot enote obsevanosti leta 1928. Vendar je kljub odsotnosti enot prvi niz objavljenih pravil za{~ite pred sevanjem izdelalo Nem{ko radiolo{ko dru{tvo leta 1913 (Taylor, 1979). Kmalu po tem, tudi leta 1913, je Coolidge izumil rentgensko cev z vro~o katodo in volframovo tar~o, ki je neizmerno prispevala k zmanj{anju doz za paciente in rentgenske tehnike (pri starih ceveh, ki so delovale pri nizkih napetostih, je bil obi~ajen ~as obsevanja dalj{i od ene ure). 3.2 3.2 Radioaktivnost Radioaktivnost Radioaktivnost in in radioaktivne radioaktivne snovi snovi snovi @al je kmalu po Röntgenovem delu postala o~itna {e ena nevarnost, saj je nekaj tednov zatem Henri Becquerel odkril radioaktivnost in nato sta Marie in Pierre Curie leta 1898 poro~ala o odkritju radija. Nevarnost zaradi radioaktivnosti ni bila ni~ bolj priznana kot tista zaradi rentgenskih àrkov in tako sta Becquerel in Pierre Curie dobila rde~e ko`ne madeè zaradi prena{anja vzorcev radioaktivnih snovi po èpih. Kmalu so ugotovili, da se radij lahko uporablja v terapevtske namene, na primer za uni~evanje rakavih celic, javnost pa je iz neznanega vzroka postala obsedena z idejo, da je radij (in njegovi hlapi oz. radon) univerzalno zdravilo. Kaè, da je previdnostno na~elo na tem podro~ju delovalo {e po~asneje, saj do pribli`no leta 1920 niso spoznali, da je potreben nadzor. Vsaj delno so ga uvedli ob uporabi radija v luminiscen~ni barvi, ki se je pogosto uporabljala v prvi svetovni vojni. Z radijem aktivirano barvo so nana{ali s ~opi~em. Delavke, v glavnem mlade ènske (v New Jerseyju in drugod), so ugotovile, da lahko delajo hitreje in zasluìjo ve~, ~e ostrijo 39
40 Pozne Pozne lekcije lekcije iz iz zgodnjih zgodnjih zgodnjih svaril: svaril: previdnostno previdnostno previdnostno na~elo na~elo 1896–2000 1896–2000 1896–2000 ~opi~e z ustnicami – vendar so tako zauìle precej radija. Zelo malo pozornosti so posve~ali industrijski higieni; delavke so bile obsevane od znotraj zaradi radija, ki so ga zauìle, ter od zunaj zaradi nakopi~ene barve, ki je onesnaèvala njihova delovna mesta, in zaradi vdihavanja radona. V za~etku niso poznali nevarnosti tega dela. Leta 1924 pa je newyor{ki zobozdravnik Theodore Blum objavil ~lanek, v katerem je opisal novo bolezen, ki jo je imenoval »radijeva ~eljust« (v~asih znana tudi kot »fosforna ~eljust«); opazil jo je pri svojih pacientih, ki so v~asih barvali {tevil~nice. Pojav je pripisoval strupenosti fosforja. Vendar je lokalni patolog Harrison Martland iz New Jerseyja dojel, da po{kodbe kosti povzro~a radij, in se je leta 1925 lotil raziskave, ki je razkrila vso àlostno zgodbo (Martland in Humphries, 1929). Prvi kostni sarkom so opazili v tej skupini ènsk leta 1923 in med skoraj 3.000 ènskami raziskali 55 primerov tak{nega raka (Rowland idr., 1983). Skupno jih je pribli`no tretjina umrla zaradi raznih malignih pojavov (vklju~no z levkemijo in rakom dojke). S podatki, pridobljenimi iz izku{enj teh ènsk, so kon~no postavili standard za uìvanje radioaktivnih snovi – to je bil tako imenovani radijev standard. Ta standard je bil postavljen kot koli~ina radija v telesu, ki navidezno ne povzro~a nobenih u~inkov. Sledila je domneva, da obstaja meja za u~inke, kar je bilo v skladu s splo{nim pristopom pred letom 1930 glede dolo~itve »toleran~ne« doze. Radijev standard za radioaktivnost je bil 0,1 mikrokirija (3,7 kilobekerela) radija, ki oddaja v kost dozo sevanja 150 milisievertov. Na nekoliko grotesken na~in so v dvajsetih letih prej{njega stoletja na radij gledali kot na vir zdravja in zdravljenja. To se je kazalo v prodaji mnogih ~arobnih napojev, ki so vsebovali radij, od katerih je bil najbolj znan Radiothor. V letih med 1925 in 1930 so prodali {tiristo tiso~ steklenic tega maza{kega zdravila, ki naj bi zdravilo vrsto bolezni - od ~ira na èlodcu do impotence. Nevarnej{i vidiki tega po~etja so pri{li na dan, ko je umrl znani ameri{ki igralec golfa, tovarnar in milijonar Eben Byers, zaradi bolezni, ki jo je povzro~ilo sevanje, potem ko je v dalj{em obdobju zauìl pribli`no tiso~ steklenic (Macklis, 1993). Ta primer je veliko prispeval k omejevanju uporabe radija, prav tako kot smrt Marie Curie leta 1934 zaradi (verjetno) aplasti~ne anemije (ki so jo takrat pripisovali u~inkom radija). Kljub temu se radij in radon ponekod {e vedno uporabljata, na primer v »emantoriji«, v kateri se vdihava radon za (domnevno) blagodejne u~inke. To dejavnost recimo opravljajo v Salzburgu. 3.3 3.3 3.3 Prvi Prvi ukrepi ukrepi za za nadzor nadzor izpostavljenosti izpostavljenosti sevanju sevanju V dvajsetih letih prej{njega stoletja koli~ina sevanja {e ni bila definirana, vendar so obstajala {tevilna poro~ila, namenjena omejevanju obsevanja. Pogosto so navajala raven, ki jo je mo~ »prenesti«. Ena od teh je bila porde~itev koè (skin erythema dose - SED), kar je predlagal ameri{ki fizik Arthur Mutscheller (Mutscheller, 1925). Njegov predlog je bil stotinka SED na mesec. To bi v grobem ustrezalo letni mejni dozi pribli`no 700 milisievertov (dana{nja mejna doza za delavce zna{a 20 milisievertov na leto). Velja omeniti, da je bil v tem obdobju poudarek na omejitvah, ker so èleli nadzirati takoj{nje u~inke sevanja. O~itno ni nih~e dojel, da se rak lahko razvije po dolgem premoru oziroma latentnem obdobju. Seveda je bil znotraj dela znanstvene skupnosti dolo~en pritisk za nadzor uporabe sevanja, in ustanovili so Mednarodni odbor za za{~ito pred rentgenskimi àrki in radijem (IXRPC). Na drugem mednarodnem kongresu radiologije leta 1928 je dolo~anje standardov postalo bolj urejeno, vendar so pogosto manjkale razlage zlorabe sevanja. Iz neznanega vzroka je bil v zgodnjih “nezmotljivih” sodbah IXRPC poudarek na dejavnostih rentgenskih tehnikov v prostem ~asu (Desjardins, 1923). Na primer: »Ukvarjanje s hobijem v naravi je posebnega pomena za vse osebe, ki so izpostavljene sevanju.« IXRPC se je kon~no preobrazil v Mednarodni odbor za radiolo{ko za{~ito (ICRP), vendar je moralo prete~i {e nekaj ~asa, preden je ta odbor za~el priporo~ati mejne doze, ki niso imele pomena praga. Vse to se je dogajalo v ozadju poro~il o ve~ kot dvestotih radiologih, ki so domnevno umrli zaradi malignih bolezni, izzvanih s sevanjem (Colwell in Russ, 1934), posebno o vodilnem britanskem radiologu Ironside-Bruceu marca 1921. Ob njegovi smrti so nekateri ~asopisni
Page 1 and 2: ISBN 961-6324-19-5 9 7 8 9 6 1 6 3
Page 4 and 5: Poro~ilo Poro~ilo o o okoljskih oko
Page 6: IZVIRNIK IZVIRNIK Uredni{ki Uredni{
Page 9 and 10: Prvo jasno in verodostojno zgodnje
Page 11 and 12: Zahvala Zahvala Ekipi urednikov se
Page 13 and 14: 6.4 6.4 Znanstveno Znanstveno razum
Page 15 and 16: 14 Pozne Pozne lekcije lekcije iz i
Page 39: 38 Pozne Pozne lekcije lekcije iz i
Page 91 and 92:
90 Pozne Pozne lekcije lekcije iz i
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
100 Pozne Pozne lekcije lekcije iz
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
Page 139 and 140:
Page 141 and 142:
Page 143 and 144:
Page 145 and 146:
Page 147 and 148:
Page 149 and 150:
Page 151 and 152:
Page 153 and 154:
Page 155 and 156:
Page 157 and 158:
Page 159 and 160:
Page 161 and 162:
Page 163 and 164:
Page 165 and 166:
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 171 and 172:
Page 173 and 174:
Page 175 and 176:
Page 177 and 178:
Page 179 and 180:
Page 181 and 182:
Page 183 and 184:
Page 185 and 186:
Page 187 and 188:
Page 189 and 190:
Page 191 and 192:
Page 193 and 194:
Page 195 and 196:
Page 197 and 198:
Page 199 and 200:
Page 201 and 202:
Page 203 and 204:
Page 205 and 206:
Page 207 and 208:
Page 209 and 210:
Page 211 and 212:
Page 213 and 214:
Page 215 and 216:
Page 217 and 218:
Page 219:
show all

Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?