Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000
Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000
Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Benzen: Benzen: zgodovinski zgodovinski pregled pregled na na ameri{ko ameri{ko ameri{ko in in evropsko evropsko obravnavanje obravnavanje poklicne poklicne <strong>iz</strong>postavljenosti<br />
<strong>iz</strong>postavljenosti<br />
levkemije o ~emer je poro~al Aksoy (Aksoy<br />
idr., 1971; Aksoy 1977 in 1978). Ve~ina posameznikov<br />
<strong>iz</strong> teh evropskih dr‘av, o katerih so<br />
poro~ali, da umirajo zaradi levkemije ali drugih<br />
krvnih bolezni, povezanih z benzenom, je bila<br />
<strong>iz</strong>postavljena koncentracijam, za katere se je<br />
‘e pred desetletji pokazalo, da povzro~ajo zastrupitve<br />
z benzenom. (Za pregled poro~il <strong>iz</strong><br />
zgoraj navedenih dr‘av o krvnih boleznih, povezanih<br />
z benzenom, glej IARC, 1974).<br />
4.2.3 Epidemiolo{ki dokazi levkemije<br />
V <strong>zgodnjih</strong> sedemdesetih letih je Univerza Severne<br />
Karoline v ZDA objavila vrsto epidemiolo{kih<br />
raziskav, ki so dokazale precej{nje<br />
pove~anje levkemije. Ve~inoma je {lo za kroni~no<br />
obliko med delavci, ki so bili <strong>iz</strong>postavljeni<br />
domnevno n<strong>iz</strong>kim koncentracijam benzena<br />
v zraku (McMichael idr., 1975). Izpostavljanje<br />
benzenu je bilo predvsem posledica<br />
uporabe topil za gumo, kot so nafta, toluen,<br />
mineralni alkoholi itd., katerih volumska vsebnost<br />
benzena se je gibala od 1 do 5 odstotkov<br />
v {tiridesetih letih, do 0,5 odstotkov v nafti v<br />
sedemedesetih letih dvajsetega stoletja.<br />
Leta 1977 so Infante idr. objavili rezultate prve<br />
skupinske raziskave o delavcih, <strong>iz</strong>postavljenih<br />
<strong>iz</strong>klju~no benzenu. Delavci so bili zaposleni v<br />
pro<strong>iz</strong>vodnji pliofilma, z gumo impregnirane ‘ivilske<br />
embala‘e. Raziskava je pokazala pet- do<br />
desetkratno tveganje za levkemijo med delavci,<br />
ki so bili v obdobju 1940-1971 <strong>iz</strong>postavljeni<br />
industrijskemu benzenu v koncentracijah,<br />
ki na splo{no niso odstopale od priporo~ljivih<br />
mejnih vrednosti, to je od 10 ppm na ~asovno<br />
povpre~je, do najvi{je mejne vrednosti 100 ppm<br />
(Infante idr., 1977a). Vse do takrat benzen ni<br />
veljal kot vzrok za levkemijo na podlagi<br />
epidemiolo{kih raziskav, ampak le na podlagi<br />
poro~il o primerih levkemije in klini~nih opa‘anj,<br />
da so aplasti~na anemija kot posledica <strong>iz</strong>postavljenosti<br />
benzenu in druge krvne bolezni pri<br />
nekaterih prerasle v akutno levkemijo.<br />
4.2.4 Poskus ZDA za nadzor nad poklicno<br />
<strong>iz</strong>postavljenostjo<br />
Leta 1977 je na podlagi rezultatov raziskave,<br />
ki so jo naredili Infante idr. (1977a), dopolnjene<br />
s svetovno literaturo o benzenu in levkemiji,<br />
Ameri{ki oddelek za delo – Uprava za poklicno<br />
zdravje in varnost (OSHA, 1977a) dolo~il<br />
zasilni za~asni standard (ETS), s katerim naj<br />
bi zni‘ali skrajno mejo osemurne poklicne<br />
<strong>iz</strong>postavljenosti benzenu v zraku na delovnem<br />
mestu na povpre~no 1 ppm. Mejna vrednost<br />
1 ppm je temeljila na takratnem pr<strong>iz</strong>adevanju<br />
Uprave za poklicno zdravje in varnost (v nadaljevanju<br />
OSHA), da bi ~im bolj zmanj{ali<br />
<strong>iz</strong>postavljenost karcinogenom na delovnem<br />
mestu. Pri dolo~anju teh vrednosti se upo{tevata<br />
tehnolo{ka <strong>iz</strong>vedljivost in ekonomska<br />
upravi~enost.<br />
Uresni~evanje novega standarda OSHA je bilo<br />
leta 1977 za~asno ustavljeno zaradi postopka<br />
na ameri{kem pr<strong>iz</strong>ivnem sodi{~u, ki ga je<br />
Ameri{ki in{titut za nafto (API) spro‘il na podlagi<br />
trditve, da se zaradi <strong>iz</strong>postavljenosti benzenu<br />
v koncentracijah, ni‘jih od tedaj veljavnih<br />
10 ppm, mo‘nost za razvoj levkemije ne<br />
pove~a. Takrat je OSHA predlagala uveljavitev<br />
stalnega standarda, za~ela zbirati komentarje,<br />
spro‘ila javno razpravo (OSHA, 1977b) in leta<br />
1978 <strong>iz</strong>dala veljavni standard (OSHA, 1978) z<br />
mejno vrednostjo <strong>iz</strong>postavljenosti v ozra~ju 1<br />
ppm. Pr<strong>iz</strong>ivno sodi{~e ZDA je standard zaradi<br />
postopka razveljavilo in primer so predali vrhovnemu<br />
sodi{~u. Potem ko se je <strong>iz</strong>kazalo, da<br />
se zaradi uporabe odstranjevalca barve koncentracija<br />
benzena v zraku lahko povzpne do<br />
200 ppm, so benzen prostovoljno umaknili <strong>iz</strong><br />
<strong>iz</strong>delkov za {iroko porabo (Young idr., 1978).<br />
4.2.5 Odlo~itev ZDA o benzenu in anal<strong>iz</strong>e<br />
u~inka odmerka<br />
Julija 1980 je Vrhovno sodi{~e ZDA (IUD,<br />
1980) <strong>iz</strong>dalo Odlo~bo o benzenu. Ta odlo~ba<br />
je zelo omejila Upravo za poklicno zdravje in<br />
varnost (v nadaljevanju OSHA) pri nadzoru<br />
<strong>iz</strong>postavljenosti benzenu in drugim strupenim<br />
spojinam na delovnem mestu. Po odlo~bi<br />
sodi{~a je moral minister za delo najprej ugotoviti,<br />
da delovno mesto ni varno in da je<br />
mogo~e s spremembo delovnega procesa odpraviti<br />
ali zmanj{ati pomembna tveganja, {ele<br />
potem lahko razglasi kakr{enkoli zdravstveni<br />
standard. ^etudi so se zavedali nedore~enosti<br />
na tem podro~ju v odlo~bi, so pokazali, da bi<br />
47