Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000

More documents

Recommendations

Info

pribli‘no pet naslednjih let, preden so se ocenjeni ribolovni izkoristek in ocene biomase za izbrano leto »u~inkovito zdru‘ili v pravilen odgovor«. Kraj{e kot je bilo to obdobje, toliko bolj je odsevalo samo predviden obseg ribolovnega izkoristka. To je usodna napaka, saj se stale‘ tako iz~rpa, da je odvisen od uspe{nosti drstenja le v zadnjih nekaj letih (kar je sedaj nekaj obi~ajnega za mnoge ribje populacije). Poleg tega pa daje metoda z upo{tevanjem le kratkoro~nih podatkov la‘no gotovost, ~e dejanski ribji stale‘ v tistem obdobju strmo upada. Alverson je pokazal, kako zavajajo~i so bili sklepi o velikosti stale‘a za {irok razpon pri oceni ribolovnega izkoristka, ki so jih nakazovali podatki. V povzetku izvr{ilnega organa je bilo to postavljeno na glavo, saj je bilo navedeno, da so bili izra~uni Oddelka za ribi{tvo in oceane o ribolovni smrtnosti »v okviru ocen, ki so jih podpirali podatki«, ~eprav ~isto na njihovem spodnjem koncu. Oddelek za ribi{tvo in oceane je bil odgovoren za objavo Alversonovega poro~ila. Kot je Alverson javno omenil, je »presenetljivo, da smo si tako blizu«. Oddelek za ribi{tvo in oceane je v svojem odgovoru poudaril, da »je bila razlika v {tevilkah za vsega skupaj pribli‘no od 4 do 5 odstotkov … sklepi … so precej podobni (glede velikosti ribjega stale‘a in vzroka za upad priobalnega ribi{tva) … in torej tudi verodostojnost strokovnosti Oddelka za ribi{tvo in oceane ni bila vpra{ljiva«. Zasebno pa je bila Alversonova skupina manj optimisti~na; opravili so notranjo ponovno presojo metodologije Oddelka za ribi{tvo in oceane. Ocena iz leta 1989 je vsebovala domnevo, da je bil dejanski ribolovni izkoristek ve~ji in da stale‘ rib ne raste. Ocena je vsebovala tudi priporo~ilo o dejanski prepolovitvi ulova na odprtem morju. Ponovna presoja je veljala kot dokaz, da se je Oddelek za ribi{tvo in oceane vseskozi motil. To je upravi povzro~ilo resne te‘ave, saj so bili pri re{evanju nasprotujo~ih zahtev po re{itvah odvisni od »znanstvenega« merila. Zdaj so bili ribi~i na odprtem morju tisti, ki so trdili, da ni nobenega dokaza o zmanj{anju stale‘a. Minister za ribi{tvo je zahteval novo preiskavo, Harrisovo poro~ilo iz leta 1990, tokrat popolnoma neodvisno od Oddelka za ribi{tvo in oceane. Tudi Harris je pri{el do sklepa, da je pred letom 1989 ribolovni izkoristek verjetno ve~ kot dvakrat presegal na~rtovanega, ribji stale‘ pa je le malce presegal polovico ocenjene velikosti, zaradi ~esar je bil prelov tolik{en, da je privedel skoraj do izumrtja zaradi komercialnega izkori{~anja. To je bil sklep, o katerem so mediji na {iroko poro~ali. Harrisovo poro~ilo se je kon~alo s previdnim sklepom, da se je revidirana ocena Oddelka za ribi{tvo in oceane iz leta 1989 bolj pribli‘ala resni~nosti. Poleg tega pa so veliko prostora posvetili pomembnim in te‘ko re{ljivim vpra{anjem z vseh mogo~ih podro~ij. »Ravnali smo tako, da smo se le malo menili za ‘ivali, ki so nas na~eloma zanimale, in ob skoraj popolnem nepoznavanju dinamike njihovih ekosistemov.« »Predolgo smo na vse gledali skozi ro‘nata o~ala in si vse podatke razlagali na na~in, ki je kar najbolj podprl in potrdil izbrani model rasti.« Tisto, kar je veljalo (in pogosto {e vedno velja) »kot najbolj{a razpolo‘ljiva teorija za upravljanje, podatke in metodologijo ocenjevanja, bo legitimno podprlo trditve o stanju stale‘a, ki segajo od trajnostne rasti do nevarnega upada« (Harris, 1990). 2.4.2. Stro{ki in koristi Harris je ocenil, da bi bilo treba celoten dovoljeni ulov v obdobju od leta 1989 do 1990 zmanj{ati z 235.000 ton na pribli‘no 125.000 ton, s ~imer bi se uskladili s ciljem, da se ne izkoristi ve~ kot 20 odstotkov stale‘a, vendar »bi to izzvalo izredno hude socialne in ekonomske posledice«. Namesto tega je Harris predlagal celoten dovoljen ulov 190.000 ton (izkoristek pribli‘no 30 odstotkov), ~eprav je opozarjal, da »lahko to prispeva k nadaljnjemu upadanju«. To so kljub vsemu storili, izguba pa je zna{ala 26 milijonov kanadskih dolarjev (pribli‘no 21 milijonov evrov) pri iztovorih, 66,6 milijona kanadskih dolarjev (53 milijonov evrov) pri predelavi in okoli 1.000 delovnih mest. Podobne omejitve so bile dolo~ene za 1991 in 1992, vendar je med ribolovno sezono 1992 postalo jasno, da ni ostalo veliko od tega, kar bi lahko lovili. Polo‘aj je bil {e veliko slab{i od najbolj ~rnogledih napovedi. Julija 1992 so najprej za dve leti uvedli prisilni odlog. Stale‘ je {e ved- Ribi{tvo: Ribi{tvo: prelov prelov 27
28 Pozne Pozne lekcije lekcije iz iz zgodnjih zgodnjih zgodnjih svaril: svaril: previdnostno previdnostno previdnostno na~elo na~elo 1896–2000 1896–2000 1896–2000 no upadal in {ele leta 1999 so dovolili do 9.000 ton ulova rib v obalnih vodah. Finan~ni stro{ki v devetdesetih letih 20. stoletja, vklju~no z izpadom prodaje, podporami za brezposelnost in finan~no pomo~jo, so zna{ali ve~ milijard kanadskih dolarjev (MacGarvin, 2001a). Nekoliko obupano je Oddelek za ribi{tvo in oceane leta 2000 sklenil, da je leta 1999 ulov ‘e presegel referen~no raven 20 odstotkov, kar je bilo nekaj »nesprejemljivega v okviru previdnostnega pristopa«, stale‘ je namre~ ostal tako skromen, da bi se lahko celo zaradi indeksnega ribolova (tj. ribolov za nadzorovanje stale‘a) »pove~ala nevarnost za upadanje stale‘a v obalnih vodah in si stale‘ na odprtem morju ne bi ve~ opomogel«. Ocena Oddelka za ribi{tvo in oceane leta 2000 je tudi pokazala, kako slabo so poznali ta najbolj preu~evani ribji stale‘ (zakaj je upadel, zakaj si ne more opomo~i, kolik{ne dele‘e zajemajo plenilci in druge ribolovne dejavnosti) in kako malo je kapelinov, majhnih rib, ki so pomemben plen severne trske. Zdaj se lahko vpra{amo tudi o povezavi med stale‘i rib v obalnih vodah in na odprtem morju, kar je bil vir prvotne polemike. Vedno bolj se tudi zavedamo, da stale‘ sestavljajo bolj ali manj lo~ene lokalne populacije (glej Heinckejeve sklepe o sledu v 19. stoletju), in to je precej pomembno tudi pri programih okrevanja (Kent Smedbol in Wroblewski, 2000). Pozitivno je, da so ocene na voljo vsem in negotovosti jasno izpostavljene, posku{ajo pa vklju~iti tudi lai~ne ocene ribi~ev glede stanja (Oddelek za ribi{tvo in oceane, 2000. Za~ela se je konstruktivna razprava o prihodnosti ribi{tva (Pregled atlantske ribi{ke politike, 2000). Presojajo se upravljavske metode, kot so obmo~ja brez ribolova, ki so neodvisne od to~nosti ali teoreti~nih ocen stale‘a. Obenem pa se tudi bolj upo{teva teorije ocenjevanja stale‘a (Guénette idr., 2000). 2.4.3. ^love{ki vidik Kakor je bilo opisano doslej, izginotje severne trske ‘e samo po sebi zbuja pozornost in postavlja se vpra{anje uspeha previdnostnih pristopov, ki se {e vedno zagovarjajo in ki dolo~ajo omejitve glede na izra~unano smrtnost zaradi ribolova, kot del mo~nega naslanjanja na metode modeliranja in napovedovanja stale`a (glej spodaj). Vendar to ni vse. Lovljenje resnice (Finlayson, 1994) je izjemna sociolo{ka {tudija, ki je bila kon~ana tik pred dokon~nim zlomom, vsebuje pa mnoge pou~ne pogovore s klju~nimi udele‘enci, ki podrobno opisujejo ~love{ki vidik. V skladu z navedbami v {tudiji so strokovnjaki Oddelka za ribi{tvo in oceane opozorili na negotovosti ‘e v zgodnji fazi kanadskega upravljanja, vendar ne dovolj glasno (prav tam, str. 136). Ovrgli so takratne izgovore, da zahtevanih informacij (za dolgoro~ne napovedi) ni mogo~e zagotoviti, in o~itno resno vzeli gro‘njo, da bodo to namesto njih storili ekonomisti (prav tam, str. 135). Obstajal je dvojni pritisk za razjasnitev negotovosti. Politiki so zahtevali stalnost in gotovost, ki bi jim pomagala re{evati spore (prav tam, str. 132–133, str. 142). Strokovnjaki, ki so na podlagi vrste ocen menili, da se bo vedno lovilo do najve~je dovoljene kvote, so zagovarjali ni‘je ocene (za katere so bili tudi prepri~ani, da so previdnostne) in pri tem zagotavljali ve~jo natan~nost, kot so jo nakazovale njihove notranje ocene (prav tam, str. 141). Konec koncev so se s pretiranim javnim poudarjanjem zaupnosti ujeli v lastno zanko, saj se je celo za njihov najbolj pesimisti~en pogled izkazalo, da temelji na podcenjevanju velikosti ribolovnega izkoristka v preteklosti. Strokovnjaki so se tudi zavedali {ir{ih pomanjkljivosti glede biolo{kih in fizi~nih parametrov (prav tam), temeljnih te‘av vzor~enja (prav tam, str. 73–74) in pogosto dvomljive narave strokovnih nasvetov, ki so jih vsako leto skovali na sestankih, ki so trajali po nekaj tednov in na katerih so odlo~ali o veliko stale‘ih (prav tam, str. 79). Harris je razumevanje ribi{tva primerjal s Ptolomejevim svetovnim sistemom (ki je Zemljo postavil v sredi{~e vesolja), ki so ga, kadar opa‘anja niso ustrezala teoriji, {e nekoliko zapletli, namesto da bi podvomili o temeljni teoriji (prav tam, str. 69). To je bilo v skladu s takratno ostro kritiko, ki so jo izrazile sorodne, vendar lo~ene stroke, kot je teoreti~na ekologija (Peters, 1991).
Page 1 and 2: ISBN 961-6324-19-5 9 7 8 9 6 1 6 3
Page 4 and 5: Poro~ilo Poro~ilo o o okoljskih oko
Page 6: IZVIRNIK IZVIRNIK Uredni{ki Uredni{
Page 9 and 10: Prvo jasno in verodostojno zgodnje
Page 11 and 12: Zahvala Zahvala Ekipi urednikov se
Page 13 and 14: 6.4 6.4 Znanstveno Znanstveno razum
Page 15 and 16: 14 Pozne Pozne lekcije lekcije iz i
Page 27: 26 Pozne Pozne lekcije lekcije iz i
Page 79 and 80:
78 Pozne Pozne lekcije lekcije iz i
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
100 Pozne Pozne lekcije lekcije iz
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
Page 139 and 140:
Page 141 and 142:
Page 143 and 144:
Page 145 and 146:
Page 147 and 148:
Page 149 and 150:
Page 151 and 152:
Page 153 and 154:
Page 155 and 156:
Page 157 and 158:
Page 159 and 160:
Page 161 and 162:
Page 163 and 164:
Page 165 and 166:
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 171 and 172:
Page 173 and 174:
Page 175 and 176:
Page 177 and 178:
Page 179 and 180:
Page 181 and 182:
Page 183 and 184:
Page 185 and 186:
Page 187 and 188:
Page 189 and 190:
Page 191 and 192:
Page 193 and 194:
Page 195 and 196:
Page 197 and 198:
Page 199 and 200:
Page 201 and 202:
Page 203 and 204:
Page 205 and 206:
Page 207 and 208:
Page 209 and 210:
Page 211 and 212:
Page 213 and 214:
Page 215 and 216:
Page 217 and 218:
Page 219:
show all

Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?